EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/ES ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES Člen 15: Pretvorba, prenos in distribucija energije COURTESY TRANSLATION OF SWD(2013) 450 FINAL SL SL
Kazalo A. UVOD... 2 B. NOVE VLOGE RAZLIČNIH AKTERJEV NA NOTRANJEM TRGU Z ENERGIJO IN NOVIH AKTERJEV... 3 B1. Nacionalni regulativni organi za energetiko... 3 B2. Operaterji prenosnega sistema (OPS) in operaterji distribucijskega sistema (ODS)... 5 B3. Novi udeleženci, vključno s povezovalci... 8 C. MERILA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI V OMREŽNIH TARIFAH IN REGULACIJI OMREŽJA... 9 C1. Zagotavljanje spodbud za uvajanje pametnih omrežij... 9 C2. Merila energetske učinkovitost za tarife električnega omrežja... 11 D. UKREPI, KI OMOGOČAJO ODZIV NA POVPRAŠEVANJE IN NJEGOV RAZVOJ... 12 D1. Vloga nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnega sistema in operaterjev distribucijskega sistema... 13 D2. Učinkoviti cenovni signali... 14 D3. Dostop na trg, udeležba in preglednost... 14 E. ENERGETSKA UČINKOVITOST V ZASNOVI OMREŽJA TER DELOVANJU PLINSKE IN ELEKTRIČNE INFRASTRUKTURE. 16 F. DRUGE POVEZAVE Z NOTRANJIM TRGOM Z ENERGIJO... 17 1
ČLEN 15: PRETVORBA, PRENOS IN DISTRIBUCIJA ENERGIJE A. UVOD 1. Direktiva o energetski učinkovitosti 1 (v nadaljnjem besedilu tudi Direktiva ali DEU ) in sveženj o notranjem trgu z energijo (v nadaljnjem besedilu tudi NTE ali tretji sveženj ) 2 se dopolnjujeta in vzajemno podpirata, predvsem v zvezi s ciljem spodbujanja učinkovitega elektroenergetskega in plinskega omrežja ter prispevanja k večji varnosti oskrbe. 2. Mehanizmi za spodbujanje energetske učinkovitosti pri omrežnih tarifah, regulaciji omrežja in upravljanju omrežij ter za odstranjevanje ovir za odzivanje na povpraševanje so orisani v NTE in v dopolnilni zakonodaji 3 ter v direktivi o energetskih storitvah 4, ki bo razveljavljena z DEU 5. junija 2014. 3. Namen člena 15 o pretvorbi, prenosu in distribuciji energije iz DEU ter povezanih prilog IX in XII je povečati učinkovitost omrežja in infrastrukture ter spodbujati odzivanje na povpraševanje. Glavne obveznosti držav članic iz člena 15 so: v zvezi z omrežnimi tarifami in regulacijo omrežja: zagotoviti, da nacionalni regulativni organi pri izvajanju regulativnih nalog, določenih v direktivah 2009/72/ES in 2009/73/ES, ustrezno upoštevajo energetsko učinkovitost; zagotoviti, da se v tarifah za prenos in distribucijo odstranijo spodbude, ki negativno vplivajo na celotno učinkovitost (vključno z energetsko učinkovitostjo) elektroenergetskega sistema, ali tiste, ki bi lahko ovirale odzivanje na povpraševanje pri trgov storitev izravnave in zagotavljanju pomožnih storitev; zagotoviti, da tarife dobaviteljem omogočajo, da izboljšajo udeležbo porabnikov pri učinkovitosti sistema, vključno z odzivanjem na povpraševanje glede na nacionalne razmere, in zagotoviti, da so v zvezi z regulacijo omrežja in omrežnimi tarifami izpolnjena merila energetske učinkovitosti iz Priloge XI, pri čemer se upoštevajo smernice in kodeksi, oblikovani v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 5 ; v zvezi z odzivanjem na povpraševanje: zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko spodbujajo vire na strani povpraševanja, kot je odzivanje na povpraševanje, da poleg dobave sodelujejo na veleprodajnih in maloprodajnih trgih; zagotoviti spodbujanje dostopa in udeležbe odzivanja na povpraševanje na trgih storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev ter zahtevati določitev tehničnih ali 1 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2010/8/ES in 2006/32/ES, UL L 315, 14.11.2012, str. 1. 2 Direktivi 2009/72/ES in 2009/73/ES, uredbe (ES) št. 713/2009, 714/2009 in 715/2009. 3 Uredba o celovitosti in preglednosti energetskega trga, REMIT, in predlagana uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. 4 Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, UL L 114, 27.4.2006, str. 64. 5 Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003, UL L 211, 14.8.2009, str. 15 35. 2
pogodbenih podrobnosti za spodbujanje udeležbe odzivanja na povpraševanje na takih trgih, vključno z udeležbo povezovalcev; zagotoviti, da lahko upravljavci obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ponudijo storitve izravnave in druge operativne storitve, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo ter v skladu z zahtevami v zvezi z ohranjanjem zanesljivosti in varnosti omrežja, ter zagotoviti, da operaterji prenosnega sistema in operaterji distribucijskega sistema pri izpolnjevanju zahtev za storitve izravnave in pomožne storitve izvajalce odzivanja na povpraševanje, vključno s povezovalci, obravnavajo nediskriminatorno (ob upoštevanju tehničnih omejitev, značilnih za upravljanje omrežij); v zvezi z delovanjem in zasnovo plinske in električne infrastrukture: zagotoviti, da nacionalni regulativni organi, v okviru Direktive 2009/72/ES ter ob upoštevanju stroškov in koristi posameznega ukrepa, zagotovijo spodbude za upravljavce omrežij za izboljšanje energetske učinkovitosti; zagotoviti, da so pravila za razvrščanje v zvezi s prednostnim dostopom in pošiljanjem v njihovem elektroenergetskem sistemu jasno in podrobno razložena ter objavljena. in zagotoviti, da se izvedeta ocena in izboljšanje energetske učinkovitosti v zasnovi in delovanju plinske in električne infrastrukture. 4. Člen 15 vsebuje določbe, ki veljajo izključno za električno energijo (zadnji odstavek člena 15(1) in povezana Priloga IX); pravila za razvrščanje v zvezi s prednostnim dostopom in pošiljanjem za soproizvodnjo z visokim izkoristkom (člen 15(5)) ter njegovim prispevkom k storitvam izravnave in drugim operativnim storitvam (člen 15(6)); in odzivanje na povpraševanje (člen 15(8)). Preostale določbe člena 15(1) in 15(2) ter (3) in (4) veljajo enako za plin in električno energijo. 5. Ta smernica zagotavlja dodatne informacije za usmerjanje izvajanja ukrepov v DEU v zvezi z novimi zahtevami za merila energetske učinkovitosti za regulacijo omrežja in tarife v energetskem omrežju, odzivanjem na povpraševanje ter energetsko učinkovitostjo v zasnovi in delovanju plinske in električne infrastrukture. V vsakem oddelku so najprej navedene ustrezne določbe NTE, nato pa je pojasnjeno, kako člen 15 navedene določbe dopolnjuje z novimi obveznostmi. Opomba podaja nove zahteve, vključene v zakonodajo, ter nove vloge in naloge držav članic, nacionalnih regulativnih organov in upravljavcev. 6. Ta smernica je namenjena pomoči državam članicam pri uporabi člena 15 DEU. Smernica izraža stališča služb Komisije, ne spreminja pravnih učinkov Direktive in ne posega v zavezujočo razlago člena 15, ki jo je podalo Sodišče. B. NOVE VLOGE RAZLIČNIH AKTERJEV NA NOTRANJEM TRGU Z ENERGIJO IN NOVIH AKTERJEV B1. Nacionalni regulativni organi za energetiko 7. NTE (člen 3(11) direktive o električni energiji 6 in člen 3(8) direktive o zemeljskem plinu 7 ) določa, da za spodbujanje energetske učinkovitosti države članice ali regulativni organ, kadar 6 Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES, UL L 211, 14.8.2009, str. 55. 3
država članica tako določi, elektroenergetskim podjetjem in podjetjem plinskega gospodarstva močno priporočajo, naj optimizirajo porabo električne energije in plina, denimo z nudenjem storitve upravljanja energije, razvojem inovativnih formul za oblikovanje cen ali uvajanjem inteligentnih merilnih sistemov ali inteligentnih omrežij, kadar je primerno. 8. Takšno spodbujanje je okrepljeno s splošnimi cilji in nalogami nacionalnih regulativnih organov, ki so odgovorni za spodbujanje konkurenčnega, varnega in okoljsko trajnostnega notranjega trga z električno energijo in zemeljskim plinom, ob upoštevanju dolgoročnih ciljev (člen 36(a) direktive o električni energiji in člen 40(a) direktive o zemeljskem plinu). Ti dolgoročni cilji so evropski cilji v zvezi z deležem energije iz obnovljivih virov pri porabi končne energije, energetska učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Člen 36 direktive o električni energiji in člen 40 direktive o zemeljskem plinu navajata splošne cilje nacionalnih regulativnih organov. Posebne naloge in pooblastila, ki jih morajo države članice dodeliti nacionalnim regulativnim organom, so navedene predvsem v členu 37 direktive o električni energiji in členu 41 direktive o zemeljskem plinu. Ta sklopa določb se dopolnjujeta in ju je treba razumeti v medsebojni povezavi: nacionalni regulativni organ mora med izvajanjem nalog in pooblastil upoštevati splošne cilje, določene za nacionalne regulativne organe 8. Ključne naloge nacionalnih regulativnih organov zajemajo: naloge v zvezi s tarifami za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij; v skladu s preglednimi merili določati ali potrjevati tarife za prenos ali distribucijo ali njihove metodologije; naloge v zvezi z ločitvijo dejavnosti: preprečevati navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije, skladiščenja, UZP in dobave; naloge v zvezi s splošnim nadzorom energetskih podjetij: zagotavljati, da operaterji prenosnega in distribucijskega sistema in po potrebi tudi lastniki sistema ter elektroenergetska podjetja ali podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagata ta direktiva in druga zadevna zakonodaja Evropske unije, vključno s čezmejnimi zadevami; naloge v zvezi z varstvom potrošnikov: skupaj z drugimi pristojnimi organi pomagati zagotavljati, da so ukrepi za varstvo potrošnikov, vključno s tistimi, ki so opredeljeni v Prilogi I (k direktivi o električni energiji in direktivi o zemeljskem plinu), učinkoviti in da se izvajajo; vsaj enkrat na leto objaviti priporočila glede skladnosti cen za dobavo z določbami člena 3 (direktive o električni energiji in direktive o zemeljskem plinu); zagotoviti dostop do podatkov o porabi posameznih odjemalcev. 9. Člen 15 DEU dodaja poseben cilj in nalogo v zvezi z doseganjem energetske učinkovitosti, pri čemer morajo države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko pri izvajanju regulativnih nalog, določenih v direktivi o električni energiji in direktivi o zemeljskem plinu, v zvezi z odločitvami o delovanju plinske in električne infrastrukture ustrezno upoštevajo energetsko učinkovitost. 7 Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES, UL L 211, 14.8.2009, str. 94. 8 Za podrobnejša pojasnila glede splošnih ciljev, nalog in pooblastil regulativnih organov glej Razlagalno opombo k Direktivi 2009/72/ES in Direktivi 2009/73/ES Regulativni organi (http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/interpretative_notes/doc/implementation_notes/2010_01_21_the_regu latory_authorities.pdf). 4
10. Poleg tega člen 15(8) DEU določa, da morajo države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko spodbujajo vire na strani povpraševanja, kot je odzivanje na povpraševanje, da poleg dobave sodelujejo na veleprodajnih in maloprodajnih trgih. 11. Iz besedila uvodne izjave 45 DEU tudi sledi, da morajo države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko sprejmejo celosten pristop, ki vključuje možne prihranke v sektorjih dobave energije in končne porabe. B2. Operaterji prenosnega sistema (OPS) in operaterji distribucijskega sistema (ODS) 12. NTE določa glavne naloge operaterjev prenosnega in distribucijskega sistema. Člen 12 direktive o električni energiji (in člen 13 direktive o zemeljskem plinu) v zvezi z nalogami operaterjev prenosnega sistema določa, da morajo biti operaterji odgovorni za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega prenosnega sistema. V zvezi s takšnim elektroenergetskim sistemom člen 12(d) direktive o električni energiji določa, da morajo biti operaterji prenosnega sistema odgovorni za zagotovitev razpoložljivosti vseh potrebnih pomožnih storitev 9, vključno s tistimi, ki se izvajajo kot odziv na povpraševanje. 13. Pomožne storitve so komercialne storitve, ki jih operaterji sistema (operaterji prenosnega in distribucijskega sistema) nabavijo od uporabnikov omrežja. Zagotavljanje pomožnih storitev je eno od orodij, ki operaterjem sistema omogočajo zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in kakovosti storitev električnega sistema. Razpoložljivost ustreznih pogodbenih in tehničnih struktur v okviru pomožnih storitev je nujna za udeležbo odzivanja na povpraševanje. Odzivanje na povpraševanje običajno zagotavlja enako storitev kot proizvodnja. Za omogočanje in spodbujanje udeležbe odzivanja na povpraševanje so potrebna pravila za obratovanje in udeležbo. 14. Člen 25 direktive o električni energiji in člen 25 direktive o zemeljskem plinu določata naloge operaterjev distribucijskega sistema in navajata, da morajo ti operaterji svoje odgovornosti izvajati z ustreznim upoštevanjem energetske učinkovitosti. V skladu s členom 25(7) direktive o električni energiji morajo operaterji distribucijskega sistema pri načrtovanju razvoja distribucijskega omrežja upoštevati ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja ali porazdeljeno proizvodnjo, s katerimi nadgradnja ali nadomeščanje elektroenergetskih zmogljivosti ne bi bila potrebna. V zvezi s tem člen 2(29) direktive o električni energiji določa: energetska učinkovitost/uravnavanje povpraševanja pomeni celosten in povezan pristop, katerega cilj je vplivati na obseg in čas porabe električne energije z namenom zmanjšati porabo primarne energije in konično porabo s prednostnimi naložbami v energetsko učinkovite ukrepe ali druge ukrepe, kot so pogodbe o prekinljivi oskrbi z električno energijo, pred naložbami za povečanje proizvodne zmogljivosti, če prve predstavljajo učinkovitejšo in gospodarnejšo možnost, upoštevajoč pri tem pozitivni vpliv zmanjšane porabe energije na okolje, zanesljivost oskrbe in s tem povezane stroške distribucije;. 9 V skladu s členom 2(17) direktive o električni energiji pomožna storitev pomeni storitev, potrebno za obratovanje prenosnega ali distribucijskega sistema. Podobno v členu 2(14) direktive o zemeljskem plinu sistemske storitve pomenijo vse storitve, ki so nujne za zagotavljanje dostopa do in obratovanje prenosnih omrežij, distribucijskih omrežij, obratov za UZP in/ali skladišč, vključno z izravnavo obremenitve, mešanjem in vbrizgavanjem inertnih plinov, vendar ne vključujejo objektov, ki so rezervirani izključno za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti. 5
Pravila za prednostni dostop in pošiljanje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom 15. Člen 15(5) DEU dopolnjuje NTE z obveznostjo (z nekaj izjemami) za operaterje prenosnega in distribucijskega sistema. V skladu s to obveznostjo morajo operaterji, ko so odgovorni za razporejanje obratov za proizvodnjo energije (tj. v tistih državah članicah, kjer se uporablja takšen sistem razporejanja), zagotavljati prenos in distribucijo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, ji zagotavljati prednosten ali zagotovljen dostop do omrežja in zagotavljati prednostno pošiljanje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Te določbe temeljijo na členu 8 direktive o soproizvodnji in ga razširjajo, saj je ta člen že določil prednostno pošiljanje za operaterje prenosnega sistema, ne pa za operaterje distribucijskega sistema. Pravice do prednostnega dostopa in pošiljanja za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ne posegajo v pravice do prednostnega dostopa in pošiljanja za električno energijo iz obnovljivih virov iz člena 16(2) Direktive 2009/28/ES 10 o spodbujanju obnovljive energije in člena 15 direktive o električni energiji o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ter v potrebo po zagotavljanju stalne oskrbe s toploto. Poleg teh obveznosti morajo operaterji prenosnega in distribucijskega sistema izpolnjevati zahteve iz Priloge XII k DEU (o zahtevah glede energetske učinkovitosti za operaterje prenosnega sistema in operaterje distribucijskega sistema). Soproizvodnja se spodbuja kot ena od pomembnejših oblik porazdeljene proizvodnje energije, ki lahko izboljša energetsko učinkovitost tudi v omrežjih zaradi bližine porabnikom. Poleg tega je zahteva za prednostni dostop do omrežja nova. Ta prednost naj bi veljala samo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tj. za soproizvodnjo, ki zagotavlja najmanj 10-odstotni prihranek primarne energije v primerjavi z referenčnimi vrednostmi za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije v skladu s Prilogo II k Direktivi 11. Cilj posodobitve in okrepitve pravil za omrežje v direktivi o soproizvodnji za soproizvodnjo z visokim izkoristkom je ohraniti enako obravnavo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in električne energije iz obnovljivih virov energije po okrepitvi pravil za omrežje v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v direktivi o obnovljivih virih energije 12. 16. Pravila o prednosti za soproizvodnjo z visokim izkoristkom torej izhajajo iz potrebe po zagotavljanju stalne oskrbe s toploto, kot je navedeno v členu 15(5). Prednostno pošiljanje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom je potrebno zaradi operativnih omejitev, s katerimi se soočajo upravljavci obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, saj morajo pri proizvodnji toplote za svoje porabnike toplote hkrati proizvajati tudi električno energijo, da bi dosegli prihranke primarne energije. Pri zagotavljanju stalne oskrbe s toploto se torej soočajo z omejeno prožnostjo pri prilagajanju proizvodnje električne energije. Soproizvajalci prav tako pogosto ne izbirajo, kdaj bodo proizvajali električno energijo, saj morajo zadovoljiti potrebo porabnikov toplote ter zagotoviti paro za kemične in industrijske tovarne ali za sisteme daljinskega ogrevanja, ko se ozračje ohladi. V takšnih okoliščinah bi omrežje moralo sprejeti njihovo električno energijo, da jim omogoči delovanje v načinu soproizvodnje. Vsaka 10 Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, UL L 140, 5.6.2009, str. 16 62. 11 Izračun električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom mora slediti metodologijam za izračun iz Priloge I z uporabo podrobnih smernic iz Odločbe Komisije 2008/952/ES in vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote iz Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU (glej člen 14(10) in zadnji odstavek v Prilogi I). 12 Glej Razlagalno opombo k pravilom za omrežje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v členu 8 Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje (SWD/2012/13), ki je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/energy/efficiency/cogeneration/doc/2012swd0013.pdf. 6
omejitev njihove zmožnosti proizvajanja električne energije lahko privede do velikih izgub učinkovitosti, to pa bi pomenilo izničenje namena soproizvodnje. Iz teh razlogov bi morali biti upravljavci obratov za soproizvodnjo, ko morajo zadovoljiti potrebe porabnikov toplote, zmožni dovajati električno energijo v omrežje in imeti prednost pred drugimi viri električne energije, ki so manj učinkoviti ali bolj prožni. 17. V skladu z zakonodajo EU imata električna energija iz obnovljivih virov in električna energija iz soproizvodnje z visokim izkoristkom pravico do prednostnega pošiljanja pod določenimi pogoji. Omejitve prednostnega dostopa in pošiljanja je mogoče uveljaviti, kadar je to potrebno za ohranjanje zanesljivosti in varnosti omrežja ter za zagotavljanje varnega delovanja. 18. V okviru enakih pravic do prednostnega dostopa in pošiljanja za električno energijo iz obnovljivih virov in električno energijo iz soproizvodnje z visokim izkoristkom pa se pojavi potreba po opredelitvi operativnih pogojev za izvajanje teh različnih pravic do prednostnega dostopa in pošiljanja. Zato DEU od držav članic zahteva zagotovitev, da so pravila o tem, kako bodo različne pravice razvrščene v njihovih elektroenergetskih sistemih, jasno in podrobno obrazložena ter objavljena v skladu s potrebo po ohranjanju varnosti in stabilnosti delovanja omrežja, tj. v primerih, v katerih si dve ali več enakih pravic do prednostnega dostopa ali pošiljanja nasprotujejo. 19. Zaradi lastnosti nekaterih obnovljivih virov energije, ki niso vedno na voljo v enaki meri (na primer vetrna ali sončna energija), in omejenega razvoja tehnologij za shranjevanje električne energije, proizvedene iz teh spremenljivih virov, morajo države članice v vsakem primeru zagotoviti, da prednostni dostop ali pošiljanje električne energije iz spremenljivih virov energije ni ovirano. Razlikovanje med električno energijo iz spremenljivih in nespremenljivih obnovljivih virov temelji na njihovih fizikalnih lastnostih in je objektivno. Za druge oblike električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki imajo vse prednost, lahko države članice določijo druge razvrstitve. Odzivanje na povpraševanje 20. V zvezi z zahtevo, da morajo države članice spodbujati dostop in udeležbo odzivanja na povpraševanje, DEU (člen 15(8)) določa, da morajo države članice od nacionalnih regulativnih organov ali operaterjev prenosnega in distribucijskega sistema, če je to potrebno v skladu z nacionalnim regulativnim sistemom, zahtevati, da ti spodbujajo dostop in udeležbo odzivanja na povpraševanje na trgu storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev. To zahteva pojasnilo in po potrebi tudi spremembo tehničnih ali pogodbenih zahtev za udeležbo na navedenih trgih, kot so minimalna zahtevana zmogljivost, časovna razporeditev in trajanje aktivacije odzivanja na povpraševanje, čas obveščanja o aktivaciji itd., in sicer na način, ki je primeren za udeležbo na strani povpraševanja. Spodbujanje dostopa in udeležbe odzivanja na povpraševanje bi moralo vključevati tudi posebne določbe za urejanje odnosov med zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti med izvajalci storitev odzivanja na povpraševanje (npr. povezovalci ali podjetji za energetske storitve ESCO) in stranmi, odgovornimi za izravnavo 13. Te določbe so lahko del tehničnih ali pogodbenih ureditev ali drugih postopkov za udeležbo ter nadalje opredeljene in usklajene, ob upoštevanju prihodnjih kodeksov omrežij, pripravljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009. 13 Strani, odgovorne za izravnavo, so odgovorne za zbiranje podatkov o izravnavi med dobavo energije in pričakovano porabo energije s poljubnim številom proizvajalcev ali obremenitev na območju izravnave. 7
B3. Novi udeleženci, vključno s povezovalci Poleg opredelitev iz NTE (npr. TSO ali DSO) Direktiva navaja tudi druge udeležence na trgu energije, kot so izvajalci storitev odzivanja na povpraševanje, in v členu 2(45) povezovalca opredeljuje kot ponudnika storitev povpraševanja, ki kombinira več kratkotrajnih bremen porabnika, z namenom, da jih proda, lahko tudi na dražbi, na organiziranih trgih z energijo. Vloga povezovalcev in njihova udeležba odzivanja na povpraševanje je nadalje pojasnjena v členu 15(8), ki navaja, da morajo operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij pri izpolnjevanju zahtev za storitve izravnave in pomožne storitve ter ob upoštevanju tehničnih omejitev, značilnih za upravljanje omrežij, povezovalce in druge izvajalce storitev odzivanja na povpraševanje obravnavati nediskriminatorno in na podlagi njihovih tehničnih zmogljivosti. Z zvezi z dostopom odzivanja na povpraševanje na trge storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev člen 15(8) določa, da morajo tehnične specifikacije za udeležbo na teh trgih vključevati udeležbo povezovalcev 14. 21. Nekatere vrste soproizvodnje lahko delujejo na način, ki jim tehnično in ekonomsko omogoča zagotavljanje prilagodljive proizvodnje in shranjevanja. Upravljavci takšnih obratov za soproizvodnjo, vključno z upravljavci obratov za mikrosoproizvodnjo, bi morali imeti možnost udeležbe na trgih izravnave, vključno z odzivanjem na povpraševanje. Tehnične specifikacije za udeležbo na trgu storitev izravnave, rezervnih in pomožnih storitev bi bilo treba razširiti za udeležbo nekaterih tipov obratov za soproizvodnjo v skladu s členom 15(6) in (8). 22. Če povzamemo, morajo države storiti naslednje: 1. zagotoviti, da nacionalni regulativni organi pri izvajanju regulativnih nalog ustrezno upoštevajo energetsko učinkovitost ter spodbujajo vire na strani povpraševanja, kot je odzivanje na povpraševanje, da poleg dobave sodelujejo na veleprodajnih in maloprodajnih trgih; 2. določiti jasna in pregledna pravila v zvezi s tem, kako bodo različne prednostne pravice razvrščene v njihovih elektroenergetskih sistemih, ki operaterjem prenosnega in distribucijskega sistema omogočajo (a) zagotavljanje prenosa in distribucije električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom; (b) ji dajejo prednost ali zagotovljen dostop do omrežja; in (c) kadar so odgovorni za razporejanje obratov za proizvodnjo energije, zagotavljajo prednostno pošiljanje te električne energije; 3. od nacionalnih regulativnih organov oziroma, če je to potrebno v skladu z nacionalnim regulativnim sistemom, od operaterjev prenosnega sistema in distribucijskega sistema zahtevati določitev tehničnih podrobnosti za udeležbo odzivanja na povpraševanje na trgih storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev. Te tehnične specifikacije morajo vključevati udeležbo povezovalcev in potencialnih udeležencev iz obratov za soproizvodnjo. 14 Mednarodna agencija za energijo navaja, da povezovanje prilagodljivih virov energije pomeni, da tretja stran zbira in izvaja portfelj prilagodljivih virov energije ter jih upravlja kombinirano kot prilagodljiv vir na trgu energije, kakršen je veleprodajni trg električne energije. Povezovalec lahko trgu ponudi tudi povezane prilagodljive vire za sistemske rezerve ali kot pomožne storitve za operaterje energetskih distribucijskih omrežij. Izraz virtualna elektrarna ima približno enak pomen kot povezovanje razpršenih virov energije ( Integration of Demand Side Management, distributed generation, renewable energy sources and energy storages. State of the art report Vključevanje uravnavanja povpraševanja, porazdeljene proizvodnje energije, obnovljivih virov energije in skladiščenja energije. Poročilo o stanju). 8
C. MERILA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI V OMREŽNIH TARIFAH IN REGULACIJI OMREŽJA 23. Direktiva o električni energiji (člen 37(1)(a) in (6)) določa, da morajo nacionalni regulativni organi imeti nalogo določitve ali potrjevanja v skladu s preglednimi merili tarif za prenos ali distribucijo ali njihove metodologije. Pri izvajanju navedenih nalog morajo nacionalni regulativni organi upoštevati mejne stroške omrežja, ki se jim je dolgoročno mogoče izogniti s porazdeljeno proizvodnjo in z ukrepi na področju uravnavanja povpraševanja, hkrati pa upoštevati tudi, da direktiva o električni energiji (člen 37(6)(a)) določa, da morajo te tarife ali metodologije omogočati potrebne naložbe v omrežja, tako da bosta zagotovljena delovanje in razvoj omrežij. Člen 37(8) iste direktive navaja, da morajo pri določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij in pravil za storitve za izravnavo regulativni organi zagotoviti, da imajo operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov ustrezne spodbude, kratkoročno in dolgoročno, za povečevanje učinkovitosti, spodbujanje povezovanja trgov in zanesljivosti dobave ter za podpiranje zadevnih raziskovalnih dejavnosti. Iz besedila direktiv o električni energiji in zemeljskem plinu izhaja, da morajo nacionalni regulativni organi določiti ali potrditi ne le omrežne tarife ali njihove metodologije, temveč tudi metodologije za izračun ali določitev pogojev za priključitev in dostop do nacionalnih omrežij, zagotavljanje storitev za izravnavo in dostop do čezmejne infrastrukture. 24. Člen 10(1) direktive o energetskih storitvah je državam članicam naložil obveznosti v zvezi s tarifami za energetsko učinkovitost in regulacijo ter zahteval odpravo spodbud v tarifah za prenos in distribucijo energije, ki brez potrebe povečujejo količino distribuirane ali prenesene energije. Poleg tega je državam članicam omogočil, da podjetjem, ki delujejo v sektorjih električne energije, naložijo obveznosti javnih storitev v zvezi z energetsko učinkovitostjo. S to določbo je direktiva o energetskih storitvah podprla regulativne spodbude, ki spodbujajo večjo energetsko učinkovitost in manjše potrebe po naložbah v proizvodnjo energije v času obremenitev ter odpravo spodbud, ki temeljijo na količini, kar pomeni prehod s poslovnega modela, ki temelji na količini, na poslovni model, ki temelji na kakovosti in učinkovitosti. 25. DEU merila energetske učinkovitosti vključuje v oblikovanje omrežnih tarif in regulacijo. Iz besedila uvodne izjave 45 in člena 15(1) tudi sledi, da bi morale države članice v okviru stalnega uvajanja pametnih omrežij zagotoviti, da lahko nacionalni regulativni organi za energetiko zagotovijo, da omrežne tarife in ureditve spodbudijo izboljšanje energetske učinkovitosti, npr. z zagotavljanjem spodbud za razpoložljivost sistemskih storitev uporabnikom omrežja. Izboljšave energetske učinkovitosti vključujejo spodbujanje udeležbe na strani povpraševanja, na primer na trgih rezerv. Možna spodbuda je lahko vključitev spodbude v omrežno tarifo za nagrajevanje prilagodljivosti, na primer znatno znižanje pristojbine za porabnike, ki zmanjšajo porabo v koničnem obdobju in jo premaknejo v obdobje izven konice. Podobno velja za prilagoditev tehničnih standardov za udeležbo na trgih rezerv na način, ki ne zvišuje omrežne pristojbine. Spodbujanje udeležbe takšnih prilagodljivih obremenitev lahko zahteva spremembe veljavnega regulativnega okvira, na primer metodologije za omrežno tarifo, da bi se izognili izključevanju prilagodljivih obremenitev s trga izravnave in spodbudili uporabnike k preoblikovanju diagrama porabe v skladu s potrebami omrežja. C1. Zagotavljanje spodbud za uvajanje pametnih omrežij 26. Splošno stališče politike je, da se morajo regulativne in tržne strukture prilagoditi razvoju obnovljive energije, elektrifikaciji povpraševanja (predvsem promet), uvajanju pametnih 9
omrežij in bolj splošno potrebi po povečanju prilagodljivih zmogljivosti. Viri prilagodljivosti lahko vključujejo vire na strani povpraševanja, porazdeljeno proizvajanje energije in energijo iz soproizvodnje ter shranjevanje. 27. Direktiva o električni energiji države članice spodbuja k uvajanju pametnih omrežij, ki bi morala biti zgrajena tako, da bi spodbujala decentralizirano proizvodnjo in energetsko učinkovitost. Projektna skupina za pametna omrežja 15 je predlagala uveljavitev skupnih meril, ki bi državam članicam pomagala pri ocenjevanju stroškov in koristi ukrepov, potrebnih za uvedbo pametnih omrežij. Projektna skupina je predlagala, da bi merila temeljila na količinsko opredeljivih kazalnikih, kot so večja energetska učinkovitost, prihranki energije ali nižji računi zaradi boljših povratnih informacij porabnikov. V zvezi s tem so bile leta 2012 izdane smernice in nasveti za izvajanje analize stroškov in koristi za projekte pametnih omrežij 16. 28. DEU določa, da morajo države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko z oblikovanjem omrežnih tarif in ureditev ter ob upoštevanju stroškov in koristi posameznega ukrepa zagotovijo spodbude za upravljavce prenosnih in distribucijskih sistemov, da dajo uporabnikom omrežij (npr. proizvajalcem, podjetjem za maloprodajo, porabnikom, lastnikom zmogljivosti za shranjevanje, povezovalcem) na voljo sistemske storitve, ki jim omogočajo izkoriščanje potenciala energetske učinkovitosti, ki ga nudijo pametna omrežja (člen 15(1)). 29. Ker izraz sistemske storitve v DEU ni opredeljen, je treba določiti razlago tega izraza. Člen 2(18) direktive o električni energiji uporabnika sistema opredeljuje kot fizično ali pravno osebo, ki napaja omrežje ali kateri se dobavlja električna energija iz prenosnega ali distribucijskega sistema. V luči tega bi bilo smiselno zaključiti, da je treba za namene DEU skleniti, da se izraz sistemske storitve razume kot vse tiste storitve, ki se nanašajo na napajanje sistema ali omrežja ali na dobavo iz prenosnega ali distribucijskega sistema ali omrežja ter na vzdrževanje izravnave sistema, tj. ponudba ustreza povpraševanju. To bi lahko vključevalo obrate, ki zagotavljajo pomožne storitve, ter tudi vse storitve za sistem, ki pripomorejo k večji učinkovitosti in/ali nižji porabi na organiziranih trgih električne energije. Te storitve lahko vključujejo odzivanje na povpraševanje, upravljanje povpraševanja, upravljanje porazdeljene proizvodnje energije in decentraliziranega shranjevanja ter druge podobne storitve. Sistemske storitve operaterji prenosnega in distribucijskega sistema nabavijo od uporabnikov omrežja v skladu z njihovimi tehničnimi zmogljivostmi. 30. DEU določa, da omrežne tarife in regulacija omrežja operaterjem prenosnega in distribucijskega sistema ali podjetjem za maloprodajo energije ne sme preprečevati, da bi ponujali ali dajali na razpolago na organiziranih trgih električne energije 17 ukrepe iz Priloge XI(2) kot sistemske storitve z namenom: 15 Projektno skupino za pametna omrežja je ustanovila Evropska komisija konec leta 2009. Projektna skupina za pametna omrežja je v zadnjih letih dosegla soglasje glede politike in regulativnih usmeritev za uvedbo pametnih omrežij. Izdala je tudi glavna priporočila za standardizacijo, varstvo podatkov porabnikov in varnost. 16 Referenčno poročilo Skupnega raziskovalnega središča Smernice za izvedbo analize stroškov in koristi projektov pametnih omrežij, 2012 (http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/smartgrids/smartgrids_en.htm). 17 Za namene te določbe izraz organizirani trgi električne energije vključuje trge OTC in borze električne energije za trgovanje z energijo, zmogljivostjo, storitvami izravnave in pomožnimi storitvami v vseh časovnih okvirih, vključno s terminskimi trgi, kratkoročnimi trgi za en dan vnaprej in meddnevnimi trgi. 10
i. preusmeritve povpraševanja porabnikov z obremenitve v času konic na obremenitev zunaj konic (ob upoštevanju razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov, energije, pridobljene v soproizvodnji, in porazdeljenega pridobivanja energije); ii. spodbujanja porabnikov k manjšemu povpraševanju; iii. shranjevanja energije; ali iv. povezave ali pošiljanja električne energije iz porazdeljene proizvodnje energije. 31. Sporočilo Komisije o pametnih omrežjih 18 in spremni delovni dokument služb Komisije o opredelitvah, pričakovanih storitvah, funkcijah in prednostih pametnih omrežij 19 podajata podobne primere storitev, ki naj bi jih nudila pametna omrežja, kot je vključevanje razpršenih virov energije (večja in manjša proizvodnja iz obnovljivih virov, toplotne črpalke, električna vozila in shranjevanje), kar bi porabnikom omogočilo spremembo obnašanja glede na ceno ali znake obremenitve ali spodbujalo aktivno udeležbo vseh udeležencev na trgu električne energije s spodbujanjem programov odzivanja na povpraševanje. C2. Merila energetske učinkovitost za tarife električnega omrežja 32. V zvezi z električno energijo člen 15(1) določa, da morajo države članice zagotoviti, da so v zvezi z regulacijo omrežja in omrežnimi tarifami izpolnjena merila iz Priloge XI (o Merilih energetske učinkovitosti za regulacijo energetskega omrežja in za tarife električnega omrežja ). 33. V zvezi s tem se morajo v omrežnih tarifah odražati znižanja stroškov omrežja zaradi upravljanja povpraševanja, odzivanja na povpraševanje in porazdeljene proizvodnje. To pomeni, da morajo nacionalni regulativni organi pri določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij za izračun tarif upoštevati te nižje stroške (in večjo učinkovitost). 34. Soproizvodnja lahko, tako kot porazdeljena proizvodnja, prinese veliko izboljšanje učinkovitosti omrežja zaradi izgub omrežja, do katerih ni prišlo. Države članice lahko zato z zmanjševanjem stroškov za vzpostavitev povezave in uporabo sistema spodbujajo postavitev obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v bližini območij povpraševanja. 35. Člen 15(4) dopolnjuje člen 15(1) ter Prilogo XI(1) in (2) tako, da zahteva odpravo omrežnih tarif za prenos in distribucijo, ki negativno vplivajo na celotno učinkovitost (tudi energetsko učinkovitost) proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave električne energije. To zahteva oceno tarif v zvezi z njihovo učinkovitostjo, vključno z energetsko učinkovitostjo, in odpravo tarif ali dela tarif, ki negativno vplivajo na učinkovitost. To lahko na primer pomeni preverjanje, ali oblikovanje tarif pošilja cenovne signale, ki spodbujajo večjo in ne manjše porabe energije, ali pa se osredotoča na fiksne in ne volumetrične dajatve, ki porabnika ne spodbujajo k energetski učinkovitosti. Poleg tega je odziv na povpraševanje način izkoriščanja potenciala energetsko učinkovite rabe infrastrukture, zato bi morale spodbude v tarifah in ureditvah odražati signale za prihranke energije ali optimalno izkoriščanje energetske infrastrukture zaradi večje udeležbe na strani povpraševanja, vključno z odzivanjem na povpraševanje. 36. S ponovitvijo člena 10(2) direktive o energetskih storitvah člen 15(3) DEU določa, da lahko države članice dovolijo, da so v sistemih in tarifnih strukturah dovoljene sestavne dele s 18 Pametna omrežja: od inovacij do uvedbe, COM(2011) 202 final. 19 SEC(2011) 463 final. 11
socialnim ciljem za prenos in distribucijo energije iz omrežij, pod pogojem, da so vsi moteči vplivi na sistem prenosa in distribucije čim manjši ter niso nesorazmerni s socialnim ciljem. 37. Če povzamemo, morajo države storiti naslednje: 1. zagotoviti, da nacionalni regulativni organi operaterjem prenosnega in distribucijskega sistema zagotovijo spodbude, da ti dajo uporabnikom omrežij (npr. proizvajalcem, podjetjem za maloprodajo, porabnikom, lastnikom zmogljivosti za shranjevanje, povezovalcem) na voljo sistemske storitve, ki jim omogočajo koriščenje potenciala energetske učinkovitosti, ki ga nudijo pametna omrežja; 2. zagotoviti, da omrežne tarife in ureditve izpolnjujejo merila energetske učinkovitosti iz Priloge XI ter odražajo prihranke stroškov zaradi upravljanja povpraševanja, odzivanja na povpraševanje in porazdeljene proizvodnje; 3. zagotoviti, da se odpravijo omrežne tarife za prenos in distribucijo, ki negativno vplivajo na celotno učinkovitost proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave električne energije, vključno z energetsko učinkovitostjo. D. UKREPI, KI OMOGOČAJO ODZIV NA POVPRAŠEVANJE IN NJEGOV RAZVOJ 38. Odziv na povpraševanje je mogoče opredeliti 20 kot spremembe uporabe električne energije s strani končnih porabnikov v primerjavi z običajnimi ali trenutnimi vzorci porabe kot odziv na tržne signale, kot so časovno spremenljive cene električne energije ali finančne spodbude, ali kot odziv na sprejetje ponudbe porabnika, samostojno ali prek povezovanja, za prodajo zmanjšanja povpraševanja po določeni ceni na organiziranih trgih električne energije. Namen takšnih tržnih signalov je povzročiti spremembo (povečanje ali zmanjšanje) porabe električne energije ter optimizirati uporabo in izravnavo omrežij ter proizvodnje in porabe električne energije, na primer z manjšo porabo v obdobjih konic ali z olajševanjem vključitve električne energije iz spremenljivih obnovljivih virov energije in mikroproizvodnje. Čeprav včasih obstaja razlikovanje med različnimi vrstami odzivanja na povpraševanje (npr. na strani porabnika vs. na strani industrije, pogodbe na podlagi cene/obremenitve vs. pogodbe za spodbude itd.), odzivanje na povpraševanje vključuje vse namerne spremembe vzorcev porabe električne energije končnih porabnikov, katerih namen je spremeniti čas, raven trenutne porabe ali celotno porabo električne energije. 39. Izraz odzivanje na povpraševanje v Direktivi zajema odzivanje na povpraševanje kot rezultat inovativnega oblikovanja cen za spodbujanje končnih porabnikov k spremembi porabe in s preusmeritvijo obremenitve s strani npr. industrijskih porabnikov ali prek povezovalcev. 20 Glej na primer opredelitev Mednarodne agencije za energijo, ki pravi, da sta odzivanje na povpraševanje ali odzivanje na strani povpraševanja programa in dejavnosti, zasnovani za spodbujanje porabnikov k spremembi vzorcev porabe energije, vključno z določitvijo časa in ravnjo povpraševanja po električni energiji, ki zajemata vse cilje v zvezi z obliko obremenitve in porabniki. Odzivanje na povpraševanje vključuje cene za čas uporabe in dinamične cene ali oblikovanje cen, programe zanesljivosti, kot sta neposredni nadzor obremenitve naprav in možnost takojšnje prekinitve obremenitve, ter druge možnosti na trgu za spremembe povpraševanja (kot je upravljanje porabe ). ( Integration of Demand Side Management, distributed generation, renewable energy sources and energy storages. State of the art report Vključevanje uravnavanja povpraševanja, porazdeljene proizvodnje energije, obnovljivih virov energije in skladiščenja energije. Poročilo o stanju). 12
40. Odzivanje na povpraševanje je v središču razvoja pametnih omrežij in učinkovitejšega upravljanja omrežij, ki ga bodo omogočila. Spodbude za odzivanje na povpraševanje je mogoče in bi jih tudi bilo treba spodbujati brez pametnih omrežij. 41. Mehanizmi za odpravo ovir za odzivanje na povpraševanje so določeni v direktivi o električni energiji in v direktivi o energetskih storitvah. DEU temelji na obeh in ju nadalje razvija ter spodbuja dostop in udeležbo odzivanja na povpraševanje na trgu ter odpravo obstoječih ovir. Uvodni izjavi 44 in 45 navajata: (44) Odzivanje na povpraševanje je pomemben instrument za izboljšanje energetske učinkovitosti, saj porabnikom ali tretjim stranem, ki jih ti imenujejo, daje bistveno več možnosti, da ukrepajo v zvezi z informacijami o porabi in obračunu, in tako zagotavlja mehanizem za zmanjšanje ali preusmeritev porabe, ki prinese prihranek energije pri končni porabi ter z učinkovitejšo rabo omrežij in proizvodnih zmogljivosti tudi pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije. (45) Odzivanje na povpraševanje lahko temelji na odzivu končnih odjemalcev na cenovne signale ali na avtomatizaciji stavb. Izboljšati bi bilo treba pogoje za odzivanje na povpraševanje in možnosti za njegovo izvajanje, tudi za male končne odjemalce. Države članice bi morale zato, pa tudi zaradi nenehnega uvajanja pametnih omrežij, zagotoviti, da lahko nacionalni regulativni organi za energetiko z omrežnimi tarifami in ureditvami spodbudijo izboljšanje energetske učinkovitosti in podprejo dinamično oblikovanje cen za ukrepe odzivanja na povpraševanje končnih odjemalcev. Prizadevati bi si bilo treba za povezovanje trgov in enake možnosti vstopa na trg za vire na strani povpraševanja (breme dobave in breme porabnika) in proizvodnjo. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko sprejmejo celosten pristop, ki vključuje možne prihranke v sektorjih dobave energije in končne porabe. 42. Direktiva v členu 15(8) nacionalne regulativne organe pooblašča za spodbujanje odzivanja na povpraševanje; od operaterjev omrežij prenosnih in distribucijskih zahteva, da pri izpolnjevanju zahtev za storitve izravnave in pomožne storitve izvajalce odzivanja na povpraševanje (posamezne porabnike in tretje strani, ki delujejo v imenu povezanih skupin porabnikov) obravnavajo na nediskriminatoren način; zagotavlja opredelitev ustreznih tehničnih ali pogodbenih podrobnosti za udeležbo odzivanja na povpraševanje na trgih storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev. D1. Vloga nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnega sistema in operaterjev distribucijskega sistema 43. Člen 15(8) določa, da morajo države članice zagotoviti, da nacionalni regulativni organi za energetiko spodbujajo udeležbo virov na strani povpraševanja, vključno z odzivanjem na povpraševanje, poleg dobave na veleprodajnih in maloprodajnih trgih. To zahteva pripravo operativnih pravil in pravil za sodelovanje, da se omogoči zagotavljanje prilagodljivosti s trga. Zahteva tudi prilagoditev pravil za priključitev na omrežje in dostop za vire na strani povpraševanja, da se zadovolji potreba po prilagodljivosti. Viri na strani povpraševanja se nanašajo na vse vire porabnikov ali vire, ki temeljijo na porabnikih, kot so odzivanje na povpraševanje, porazdeljena proizvodnja ali učinkovitost končne rabe energije, ki zmanjšujejo potrebe po energiji. 13
44. Operaterji omrežij prenosnih in distribucijskih sistemov morajo zagotoviti, da so storitve izravnave in druge operativne storitve del postopka zbiranja ponudb za storitve, ki je pregleden in nediskriminatoren. Države članice morajo tudi zagotoviti, da operaterji prenosnega in distribucijskega sistema izvajalce odzivanja na povpraševanje, vključno s povezovalci povpraševanja, obravnavajo nediskriminatorno in na podlagi njihovih tehničnih zmogljivosti (člen 15(8)). D2. Učinkoviti cenovni signali 45. Direktiva o električni energiji določa, da morajo za spodbujanje energetske učinkovitosti države članice oziroma, kadar je država članica tako določila, regulativni organi elektroenergetskim podjetjem priporočati, naj optimizirajo svojo porabo električne energije, na primer z razvojem inovativnih formul za oblikovanje cen. 46. Učinkoviti cenovni signali so pomembni za spodbujanje učinkovite porabe energije in odzivanje na povpraševanje. V zvezi s tem uvodna izjava 45 navaja, da bi morale države članice poskrbeti za to, da lahko nacionalni regulativni organi za energetiko zagotovijo, da omrežne tarife in ureditve podpirajo dinamično oblikovanje cen za ukrepe odzivanja na povpraševanje končnih odjemalcev. 47. Poleg ukrepov iz oddelka C2 se Priloga XI nanaša na različne možnosti za omrežne in maloprodajne tarife za podporo dinamičnemu oblikovanju cen za odzivanje na povpraševanje, in sicer: a) tarife glede na čas porabe, pri čemer so cene električne energije določene za določeno časovno obdobje in znane vnaprej; b) določanje cen v konicah, kar zahteva, da cene glede na čas porabe veljajo za določene dneve konic, kadar lahko cene odražajo stroške proizvodnje in/ali nabave na veleprodajni ravni; c) določanje cen v realnem času, tudi dinamično oblikovanje cen, pri čemer se cene električne energije lahko spreminjajo tudi vsako uro, izjemoma še pogosteje, in d) popusti v konicah, ki so denarna nadomestila v zameno za udeležbo na trgu. 48. V skladu s členom 15(4) morajo države članice zagotoviti odpravo tistih spodbud v tarifah za prenos in distribucijo, ki bi lahko ovirale udeležbo odzivanja na povpraševanje pri izravnavi trga in pri zagotavljanju pomožnih storitev. D3. Dostop na trg, udeležba in preglednost 49. Kot je pojasnjeno v oddelku C, člen 15(8) določa, da morajo viri na strani povpraševanja, kot je odzivanje na povpraševanje, poleg dobave sodelovati na veleprodajnih in maloprodajnih trgih. Uvodna izjava 45 tudi navaja, da bi si bilo treba prizadevati za povezovanje trgov in enake možnosti vstopa na trg za vire na strani povpraševanja in proizvodnjo. To vključuje odpravo morebitnih regulativnih ovir in več neposrednih posredovanj, da se zagotovi udeležba na strani povpraševanja. Udeležba odzivanja na povpraševanje na veleprodajnih in maloprodajnih trgih je mogoča tudi preko povezovalca. 14
50. V skladu z direktivo o električni energiji morajo države članice zagotoviti možnost zagotavljanja ukrepov za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja z razpisnim postopkom ali drugim postopkom, ki je enakovreden z vidika preglednosti in nediskriminacije, na podlagi objavljenih meril. V tej direktivi je tudi določeno, da bi morali operaterji prenosnega sistema olajšati udeležbo končnih odjemalcev in povezovalcev končnih odjemalcev na trgih rezervne električne energije, storitev izravnave in drugih pomožnih/sistemskih storitev. Ta možnost razpisnega postopka za nove zmogljivosti ali sprejetja ukrepov za energetsko učinkovitost in ukrepov za upravljanje povpraševanja je priznana tudi v direktivi o energetskih storitvah (in v prejšnji direktivi o električni energiji iz leta 2003). 51. DEU določa, da je treba dostop odzivanja na povpraševanje na trg omogočiti z jasnimi pravili za omrežje in trg. V skladu s tem člen 15(8) določa, da morajo države članice spodbujati dostop in udeležbo odzivanja na povpraševanje na trgih storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev. 52. V ta namen morajo države članice poskrbeti za določitev tehničnih podrobnosti za spodbujanje udeležbe odzivanja na povpraševanje na trgih storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev, vključno z udeležbo povezovalcev. To lahko v praksi pomeni zagotavljanje podrobnega opisa razpisnih specifikacij in razpisnega postopka ali enakovrednega postopka za udeležbo, ki jih je treba upoštevati. Ti postopki za udeležbo bodo temeljili na tehničnih ali operativnih zahtevah trgov storitev izravnave, rezervnih in drugih sistemskih storitev ter na zmogljivostih odzivanja na povpraševanje. Cilj je zagotoviti, da obstajajo tehnična pravila in zahteve, na podlagi katerih je odzivanje na povpraševanje lahko del storitev izravnave in drugih sistemskih storitev. Možni primeri tehničnih podrobnosti za spodbujanje udeležbe odzivanja na povpraševanje lahko vključujejo pojasnitev minimalnih povezanih zmogljivosti, potrebnih za udeležbo, osnovno metodologijo merjenja, najdaljše trajanje aktivacije odzivanja na povpraševanje, časovno razporeditev aktivacije povpraševanja, čas obveščanja o aktivaciji odzivanja na povpraševanje, pogostost aktivacije odzivanja na povpraševanje, zahtevo glede kazni, časovni okvir trajanja razpisa, dovolj dolgo trajanje pogodbe za spodbujanje polne angažiranosti, možnost ponudbe za pozitivne ali negativne zmogljivosti, pa tudi pojasnitev v zvezi z izmenjavo informacij, ko se aktivirajo zmogljivosti odzivanja na povpraševanje, med tretjimi stranmi (npr. povezovalci) in dobavitelji. 53. Odvisno od zahtev nacionalnega regulativnega sistema lahko države članice zahtevajo, da nacionalni regulativni organi ali operaterji prenosnega ali distribucijskega sistema v tesnem sodelovanju z izvajalci storitev odzivanja na povpraševanje in porabniki določijo tehnične podrobnosti za sodelovanje na trgu. 54. Če povzamemo, morajo države članice izpolniti naslednje obveznosti: 1. zagotoviti, da nacionalni regulativni organi spodbujajo vire na strani povpraševanja, kot je odzivanje na povpraševanje, da poleg dobave sodelujejo na veleprodajnih in maloprodajnih trgih; 2. zagotoviti, ob upoštevanju tehničnih omejitev, značilnih za upravljanje omrežij, da operaterji prenosnega in distribucijskega sistema izvajalce odzivanja na 15