April 2014 Letnik 20 št. 196 Tema meseca 4 Zasadimo si poletni raj Matic Sever Ekološko vrtnarjenje 16 Pridelajmo si bučevke doma Dragan Žnidarčič Gaia na obisku 28 Maherjevi so oskrbeli trato Davor Špehar www.facebook.com/klubgaia www.klubgaia.si
Gaia predstavlja Tema meseca 4 Zasadimo si poletni raj Uporabni okrasni vrt 6 Okrasni vrt z zelenjavo Vse o... 8 Petunije, surfinije ali milijon zvončki Strokovnjak odgovarja članom 11 Pojav uši na sadnem drevju, polži v vrtu in nova podoba balkona Ali poznate? 12 Koralnik, navihan kot petelin e-gaia 13 Moj vrtnarski dnevnik Ekološko vrtnarjenje 14 Gain vrt je zaživel 16 Pridelajmo si bučevke doma 18 Kumina in janež zoper napenjanje 23 Žlahtna vinska trta 24 Gain sadni vrt Sadili smo 26 Češnje v domačem vrtu Klubski kotiček 19 Veliko lepega v Poreču 20 Gaina prijavnica in izleti 21 Gaina predavanja 22 Gaini kupončki popustov Gaia na obisku 28 Maherjevi so oskrbeli trato Oblikovanje vrta 30 Kisloljubne zasaditve grmovnic Okrasni vrt 32 Obnova gredic v 5 korakih Zelenjavni vrt 33 Nenavadne vrtnine tudi doma Slovenski naravni biseri 34 Žafran Dom brez mrgolazni 35 Mravlje imajo svoj pohod Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu aprilu in maju Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović Svetovalka: Vida Radivojević Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR. Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774 Naslednja številka izide 15. maja 2014. Kar narava veleva - Gaia razodeva! Na vrtovih je živahno uvodnik Zima je bila muhasta in je delala škodo, a pomlad je prinesla nove radosti in z njimi delo na vrtu. Toliko opravil smo že postorili, a marsikaj lepega nas še čaka. V tej številki revije vam predlagamo v branje: temo meseca Zasadimo si poletni raj, Okrasni vrt z zelenjavo, Vse o petunijah, surfinijah in milijonskih zvončkih, ki jih nekateri že po krivici zapostavljajo, članek o novi spletni aplikaciji naredivrt.si in kako si naredimo spletni dnevnik, ki ima dragoceno vrednost prav v elektronski obliki, o Gainem samooskrbnem ekološkem zelenjavnem in sadnem vrtu in skupnih strokovnih delavnicah, o koristih domačih buč, bučk, kumar, melon in lubenic. Češnje bomo vsak hip začeli zobati, zato je prav, da več izvemo o pridelavi tega sadeža in trto pri nas tudi častimo, zato se poučimo kaj več o njej. Obiskali smo naše pridne člane na Hajdini, izvajamo delavnice z zasaditvami na urbanih vrtovih več slovenskih mest, strokovno predavamo in svetujemo po vsej Sloveniji in tako širimo poslanstvo o samooskrbi. Vabimo vas na zanimiv Gain izlet po nemških vrtovih, na najlepši avstrijski grajski vrt in seveda na naše tradicionalno srečanje in 20. obletnico Kluba Gaia v Poreč, kjer je še komajda kako prosto mesto, če pohitite. Veselimo se srečanja z vami.? Ugani, kaj je na naslovnici! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 4. 4. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Judeževec, Cercis Siliquastrum Nagrajenka: Vesna Turk, Novo mesto www.klubgaia.si 3
Okrasni Tema meseca vrt Zasadimo si poletni raj Čeprav smo sredi pomladi in se ponovno čudimo svežim vonjem ter zanimivi barvni paleti cvetov spomladanskih lepotic, mnogim misli že uhajajo na najbolj bujen del leta. Tisti, ki radi pregledate čim več raznolikih idej in pristopov k oblikovanju sezonskih zasaditev, boste v tem prispevku zagotovo našli nekaj zase. Izbira rastlin je danes že zelo obsežna, zato za prav vsako mesto na vrtu, okenski polici, balkonu ali terasi najdemo primerne. V primerih, ki jih bom predstavil, so kljub zelo pestremu in tudi zelo netipičnemu naboru najrazličnejših predstavnic rastlinskega sveta, zasaditve barvno zelo ubrane. Zakaj bi se omejevali le na najbolj klasične sezonske rastline? Pestrost le-teh, ki je naraščala v zadnjih letih, je prešla v zelo mešane trendovske zasaditve, ki vključujejo tudi: zelenjadnice, jagodičje, grmovnice, zelišča in trajnice. Ni potrebno, da se zaradi želje po doma pridelani hrani ali želji po čim manjšem vzdrževanju odpovemo lepoti. S pravilno izbiro lahko dosežemo zelo lepe učinke tudi s kakšno zelenjadnico in jagodičjem. Okrasne trave so se do danes že dodobra usidrale v raznotere zasaditve. S svojimi tankimi, mnogokrat filigranskimi listi močno pripomorejo k bolj pestri teksturi. Rjavi šaši žal med kupci niso našli pravega mesta, a bakreni do čokoladni odtenki čudovito zaokrožijo tudi rumeno-oranžne tone. Lep primer je Buchananov šaš Carex buchananii. Rumenooranžna lepotica je križanec nemezije, ki se zadnje čase vse pogosteje pojavlja pod trgovskim imenom Sunsatia. Nove sorte so izboljšane glede trpežnosti oz. dolžine dobe cvetenja. V polsenčni zasaditvi je z malce premora vztrajala vse v september. Še posebej za večje cvetlične lonce in korita je pomembno, da pri zasaditvah uporabimo tudi dovolj visoko rastlino, ki bo poskrbela, da nasad ne bo videti preveč»ploščat«. Tako vlogo odlično opravi latasta hortenzija Hydrangea paniculata. Vsako leto jo lahko prikrajšamo in dolgo obdržimo v želenih dimenzijah. Za rumeno-zelenooranžno temo zelo dobro poskrbi tudi hakonska trava Hakonechloa macra All Gold, ki ima spomladi povsem rumene, kasneje pa rumeno-zelene liste. Odlična je za polsenčno lego. Alternativa je sorta Aureola, ki ima vso sezono v zelenih listih rumene proge. Kje lahko kupim rehmanijo in robido Navaho? V soboto, 26. 4. 2014, vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT v vrtnarijotrajnice CARNIOLA. Poleg bogate ponudbe trajnic, jagodičja in eko sadik zelenjadnic bomo organizirali tudi delavnice s področja zdravilnih rastlin in ekološkega vrtnarjenja. Tel.: 030/ 382 050, www.trajnice-carniola.com Iskrivke so v cvetličnih loncih in koritih mnogokrat še bujnejše in lepše od tistih v gredicah. Za rumenooranžne kombinacije lahko uporabimo kar nekaj različnih sort. Med oranžnimi so se dobro obnesle Heuchera hy. Marmalade, H. Caramel, H. Cassandra in H. Big Top Gold, od rumenih pa H. Lime Marmalade, H. Lime Rickey in H. Citronelle. Ker je večina tudi zimzelenih, jim lahko v jesenskem času le dodamo nove sezonske sopotnice. 4 www.klubgaia.si
Sorta Black Plum z rjavovijoličastimi paradižniki lepo dopolni celotno sliko, poleg tega pa nas očara še z zdravim in zelo aromatičnim pridelkom. Plazeči skrečnik se je bujno razrasel čez rob lonca, zasadili pa bi lahko tudi črnolistni krompir Ipomea batatas. Če ste imeli do sedaj zadržke glede črnih petunij, je čas, da jih preizkusite v takih in podobnih drznih zasaditvah. Svojo samooskrbo z jagodičjem lahko oplemenitimo tudi z okrasnimi rastlinami. Črno-vijoličasta kombinacija nekako sloni na barvi robide, ki je osrednja rastlina v desnem loncu. Veje povežemo ob oporo in jo gojimo v pokončni oz. stebrasti obliki. Sorta Navaho se je izkazala za odlično za tako rabo. Veliki, sladki plodovi se tudi barvno ujamejo z ostalimi rastlinami. Poleg uporabljene iskrivke Heuhcera Midnight Rose, lahko posežemo tudi po drugih temnih sortah: H. Obsidian, H. Binochee, H. Black Beauty Sorta bazilike Magic Blue je večja od navadne bazilike in se razraste v čudovit grmiček, poln svetlo vijoličastih socvetij in enakih stebelc. Rehmanija; Rehmannia elata je za mnoge v Sloveniji še popolna neznanka, a bo zagotovo kmalu dobila svoje mesto na marsikaterem vrtu ali okenski polici. Veliki, rožnati cvetovi spominjajo na naprstec, zato jo angleško govoreči del sveta imenuje kar kitajski naprstec. Izredno dolgo cveti, zelo dobro prenaša vročino in je na meji prezimnosti. Letošnjo, sicer netipično, zimo, je v loncu ob hiši lepo prezimila. Rehmanija lepo razgiba zasaditve in jim doda zračnost in višino. Od 30-45 cm visoka cvetna stebla uporabimo tudi za šopke, saj so zelo obstojna. Hydrocotyle sibthorpioides 'Crystal Confetti' ali slovensko vodni bršljan, je v tej zasaditvi prisoten v precej skromni obliki, saj so si v začetku rasti z njim postregli polži. Kljub vsemu so sivo-zeleni listi s kremnobelo obrobo zadovoljivo popestrili in nekoliko poživeli sicer temno listje drugih rastlin. Gavre so postale že stalnica mešanih sezonskih zasaditev in to povsem upravičeno. Nekatere še vedno zmoti previsoka rast sicer»znižanih«sort, a se kaj takega pri gavri Gaudy Red zagotovo ne bo zgodilo. Njena rast je izjemno kompaktna in največkrat v koritu ali loncu ne preseže 30 cm. Cvetovi so zelo temni, rdečerožnati, mladi listi in stebla pa temno rdeče nadahnjeni. Kot vse njene sorodnice neumorno cveti vse poletje in še v jesen, izkazala pa se je tudi za eno bolj prezimno trdnih sort med rožnatimi gavrami. Brahikoma, imenovana tudi avstralska marjetka je čudovita sezonska rastlina z množico majhnih socvetij v bledo modro vijoličasti ali rožnati barvi. Zelo lepo se razraste in prevesi čez rob. V kolikor bujnost cvetja pojenjuje, jo nekoliko porežemo in ponovno nas bo razveselila s slapom cvetja. Hydrocotyle sibthorpioides Crystal Confetti Matic Sever april 2014 5
Uporabni okrasni vrt Okrasni vrt z zelenjavo Si predstavljate, da bi okrasne gredice namesto nizkih plazečih se trajnic obrobljala vrstica solate, na gredici, ki spremlja vhod na vrt, bi poleg okrasnih enoletnic in trajnic našli brokoli in blitvo, na mešani gredici s trajnicami in grmovnicami pa repo in kolerabico? Še nekaj let nazaj bi se temu precej čudili, če že ne obsojali, danes pa kombinacija vrtnin in okrasnih rastlin postaja pravi trend. Paradižnik na gredici z baziliko in papriko Z vrtninami in zelišči v okrasni vrt dodajamo poleg oblike, barve in vonja še novo dimenzijo in okrasni vrednosti še užitno vrednost. Kombiniranje užitnih rastlin z okrasnimi pa je prava rešitev tudi za manjše vrtove, kjer si težko privoščimo poleg okrasnega še zelenjavni vrt na ločenem prostoru. Včasih so pravila zapovedovala, da sodijo okrasne rastline, trajnice, grmovnice, enoletnice v ospredje vrta zaradi svoje okrasne vrednosti, zelenjava pa na zelenjavni vrt, ki ga je potrebno čim boj skriti v ozadje, da ne moti splošnega videza. Okrasne rastline so se do neke mere mešale z užitnimi samo na barvitih kmečkih vrtovih. Danes vedno bolj rušimo te predstave in s kombinacijo Artičoke med trajnicami, v ozadju lepe očke in grintavec okrasnih in užitnih rastlin, bodisi vrtnin, zelišč ali sadja dokazujemo, da je tudi mešani vrt lahko lep in atraktiven. Pa si poglejmo, katere vrtnine so še posebej primerne za saditev na okrasne gredice. Vrtnine za okrasni vrt Na okrasnem vrtu lahko sadimo praktično katerokoli vrtnino, vendar so nekatere bolj primerne in lepše. Pa si poglejmo nekaj najbolj primernih: Cvetača: S svojo rožo je zanimiva rastlina, še posebej pa izstopajo sorte Di Sicilia Violetto, t.i. barvita cvetača z vijoličastimi, okroglimi rožami in Romanesco, koničasta cvetača v rumeno-zeleni barvi. Okrasno zelje: je verjetno najbolj znana vrtnina, ki se uporablja tudi za okras. Okrasno zelje je užitno, čeprav morda malo bolj grenko od navadnih sort. Je privlačne oblike, izbiramo pa lahko med belimi, krem, rožnatimi, vijoličastimi in rdečimi sortami. Odlikuje ga tudi njegova odpornost na nizke temperature, saj lahko prenese tudi temperaturo do 15 stopinj pod ničlo. Ohrovt: Zanimiv je zlasti listnati ohrovt sorte Nero di Toscana precoce z nagubanimi temnimi listi. Brokoli: je že sam po sebi malo posebna rastlina s svežo zeleno rožo na vrhu, primerne so praktično vse sorte. Stoletna čebula: okusna in dekorativna vrsta čebule. Paradižnik: Zelo dekorativen grmiček je nizek rumen češnjev paradižnik sorte Balcony Yellow F1 z rumenimi okusnimi plodovi, ki se zelo lepo ujame z rdečo baziliko, pa tudi z večino cvetočih ali listnatih nizkih ali srednje visokih trajnic. Paprika: Lepe so zlasti manjše sorte z mini plodovi, ki so lahko najrazličnejše barve in oblike. Solata: med solatami lahko izbiramo sorti Lollo rosa in Lollo bionda, ki imata gosto nagubane skodrane liste, različne sorte z listi, podobnimi hrastu (temno rdeč Flamenco ), lepa pa je tudi solata Ovired, ki ima rdeče liste in je na pogled podobna motovilcu. 6 www.klubgaia.si
Fižol: precej dekorativen je limski fižol sorte De la papa, ki potrebuje oporo in toplo sončno lego. Za popestritev v okrasnem vrtu lahko posadimo tudi turški ali laški fižol sorte Emergo, ki je dekorativna vzpenjavka z belimi ali rdečimi cvetovi in mesnatimi stroki. Blitva: Sorte blitve z rumenimi ali rdečimi stebli so že nekaj časa znana popestritev posod z okrasnimi rastlinami in celo balkonskih korit. Seveda jih lahko posadimo tudi direktno na vrt, na gredo s trajnicami ali v mešani kombinaciji trajnic, enoletnic in grmovnic. Ena najbolj zanimivih sort je rdečelistna blitva oz. mangold Rhubarb chard. Med najlepšimi in najbolj atraktivnimi vrtninami pa je prav gotovo artičoka. Ta visokorasla in dostojanstvena rastlina ima mogočne, nazobčane liste v srebrni barvi, ki dajejo na okrasni gredici prav poseben poudarek. Kot spremljevalec cvetočim okrasnim rastlinam je lahko tudi kodrolistni peteršilj sorte Mooskrause. Kombinacije rastlin Za večje vrtove so lahko odlične kombinacije z bučami in okrasnimi grmovnicami. Oranžni cvetovi, veliki, razprostrti listi in dekorativni plodovi zgledajo nekaj posebnega ob grmovnicah z rdečimi listi (npr. ruju, rdečelistni leski, češminu ) Zelje in ohrovt sta lahko nenavadna, ampak zanimiva spremljevalca enoletnih cvetlic, kjer s svojo svetlo ali temno zeleno barvo umirjata barvitost kombinacije in na gredici lahko zdržita dolgo v jesen in zimo. Poskusite lahko tudi kombinacijo s fižolom, finimi listi korenčka, artičoko in sončno obarvanimi enoletnicami, kot so: kapucinka, ognjič, tagetes, kozmeja, kalifornijski mak in še mnoge druge. Okrasno zelje se je na naših gredicah in posodah že precej uveljavilo. Lahko ga sadimo samega v skupinah, kjer kombiniramo sorte različnih barv, ali pa v kombinaciji z drugimi trajnicami, kot so: astre, nageljčki, mačehe, homulice, predvsem pride do izraza ob temnolistnih homulicah. Varstvo rastlin Včasih je zaradi mešanice okrasnih in užitnih rastlin oteženo varstvo okrasnih rastlin, saj je potrebno upoštevati, da bodo ostanki škropiva padli tudi na vrtnine, ki jih bomo kasneje zaužili. Zato je najbolje, da v taki združbi vrtnarimo ekološko, s sredstvi, ki so prijazna naravi in nam. Za gnojenje uporabljamo samo organska gnojila, za pripravo tal pred sajenjem svetujemo 100 % organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik ali biogreno, dognojujemo pa s tekočim gnojilom na osnovi alg bio plantella vrt. Sem in tja lahko uporabimo tudi rastlinsko prevrelko iz zelišč, ki jo pripravimo sami. Za učinkovito in preverjeno varstvo rastlin pred boleznimi uporabljajmo varovalno sredstvo na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, uši in druge škodljivce pa zatiramo z narav- Rdečelistna blitva med enoletnicami nim insekticidom bio plantella aktiv ali bio plantella kenyatox verde. Zakaj bi pravzaprav v vrtu razlikovali med okrasnim in pridelovalnim vrtom, če pa imamo lahko vse v enem. Če npr. ne bi vedeli, kakšna je na pogled navadna solata, bi verjetno sklepali ob pogledu nanjo, da je to precej simpatična trajnica ali enoletnica. Čas je, da prepustimo domišljiji prosto pot in si damo duška tudi z najbolj nenavadnimi kombinacijami. Poleg zanimivega videza, vonja in okusa bomo lahko navdušeni tudi nad zdravjem rastlin, saj velja, da se bolj pisana rastlinska združba vedno bolje brani pred različnimi neugodnimi vplivi iz okolja ali napadi bolezni in škodljivcev. Nevenka Breznik Organsko gnojenje je nenadomestljivo! Z izbiro visoko kakovostnega organskega gnojila plantella organik ne moremo zgrešiti, saj je odličen za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin in na različnih tleh. V primerjavi z večino organskih gnojil ima organik večji delež organske in suhe snovi in konstantno razmerje med količino hranil. Prednost tega dolgo delujočega gnojila je, da ne vsebuje semen plevelov, hranilne snovi zagotavlja več kot 6 mesecev. S svojo obliko rastlinam omogoča porabo hranil v tleh, tem pa dolgoročno zvišuje vsebnost humusa. Izčrpana tla z nizko vsebnostjo organske snovi in slabim zadrževanjem vode lahko biološko aktiviramo z organskim gnojilom biogrena, ki vsebuje nadpovprečno število mikroorganizmov. Primerna je za vse rastline, tudi tiste, ki potrebujejo bolj kisla tla, uporabljamo pa jo lahko tudi za pospeševanje zorenja komposta. april 2014 7
Vse o... Vse o petunijah, surfinijah ali milijon zvončkih Med poletjem mnogi občudujemo bujne, z zvončastim cvetjem obložene balkone. A mnogim je že ob prvih poskusih gojenja spodletelo, zato je teh lepotic v zadnjih letih opaziti manj, nadomeščajo pa jih druge, manj zahtevne balkonske cvetlice. Pa vendar gojenje le-teh ob pravi izbiri in dosledni oskrbi ni tako zelo zahtevno. Petunije ali surfinije Najprej smo poznali le petunije z velikimi, a občutljivimi cvetovi, poznane tudi kot slovenke. Imele so kompaktno, bolj pokončno rast in velike, žametne, nežne cvetove. Iz teh se vsako leto pojavljajo tudi nove sorte in križanci. Posebno impozantna je žametno črna surfinija Black Magic, ki odlično pride do izraza v črno beli kombinaciji z drobnocvetnim mlečkom ali v sivem z afriškim smiljem. Še bolj atraktivna bela petunia je Petunia tumbelina melissa. Že skoraj 20 let pa so na tržišču hibridne petunije - surfinije in od pojava prve sorte revolution še vedno vsako leto preizkušamo nove in nove sorte. Osnova za uspeh so prostorna korita, kakovosten substrat in zdrave, močne sadike. Vsekakor za sajenje uporabimo plantella specialno zemljo za surfinije, ki je nekoliko Bela surfinija Snow, modra surfinija Sky Blue, in pokončna gaura Papillon 8 www.klubgaia.si bolj kisla in ne pozabimo na dodajanje železovih kelatov. Plantella tekoče železo za foliarno dodajanje ali zalivanje bo zadostilo potrebam po železu med rastno dobo. Oskrba Seveda surfinije zahtevajo redno skrb z zalivanjem, dognojevanjem in čiščenjem. Le tako nam lahko balkone okrasijo z množico cvetov. Za gnojenje surfinij, petunij in milijonskih zvončkov uporabimo plantella specialno tekoče gnojilo za surfinije, ki ima za te zahtevne vrste okrasnih rastlin prilagojeno sestavo hranil in mikrohranil,. To zagotavlja bujno cvetenje v živahnih barvah, spodbuja pravilen razvoj korenin in izboljša odpornost rastlin. Gnojilo raztopimo v vodi ter z mešanico rastline zalivamo vsak teden Od leve surfinija Snow, zraven dihondra in pokončna svetlo zelena trava Pennisetum ter petunia Cascadias Bicolor Cabernet od začetka pomladi do pozne jeseni. Ob obilnem cvetenju poleti gnojimo tudi dvakrat tedensko. Odstranjevanje cvetov je zaželeno, ni pa nujno. Prednost odstranjevanja cvetov je v omejevanju bolezni, pospeševanju cvetenja in polepšanju nasada. Tuji strokovnjaki svetujejo, da je treba cvetove obvezno odstraniti, vključno s pecljem. V nasprotnem primeru na preostanku rastlina začne delati semena in vedno slabše cveti. Res, da nekatere petunije in surfinije hitro tvorijo semena, a če bodo imele dovolj gnojila, bo manj semenskih zasnov. Po potrebi na praznih mestih pri-
Vroče ideje 20 Če imamo minut Pripravite gredico in posejte solato Do konca aprila lahko sejete mehkolistni sorti atrakcijo in majsko kraljico. Do sredine aprila sejemo še krhkolistne sorte: rumeno zelena braziljanka, temnejše zelena posavka, rahlo pegasta vegorka in bistro, ki ima svetlo zelen list z rahlim rdečkastim robom. Pred setvijo gredice pognojite z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za solato in drugo listno zelenjavo. krajšamo poganjek, kar bo spodbudilo obraščanje in cvetenje. Na ta način je priporočljivo enkrat mesečno pomlajevati rastlino. Surfinije se zaradi svoje viseče rasti najlepše obnesejo v obešankah ali na stebrih. V belem je izredno atraktivna hibridna petunija Surfinia Snow z bogastvom drobnejših belih cvetov, ki zraste v višino in dolžino preko 1 metra in ima tako veliko cvetov, da se odcvetelih skoraj ne opazi. Bolezni surfinij Siva plesen je najpogostejši vzrok propada surfinij. Največ težav nam povzroča v deževnih letih, pojavi pa se na odmrlih cvetovih, ki ne odpadejo, pač pa se prilepijo na vlažne liste rastline. Nadlogo preprečimo, če odcvetele dele redno odstranjujemo, ob napadu pa škropimo s primernim pripravkom proti sivi plesni. Rumeni viseči ognjič, rdeči milijon zvončki, v ospredju Superbells 'Lemon Slice', belo-rumeni milijon zvončki, v ozadju povešava kopriva Osnova za dobro rast pa je vedno vlažen substrat, a zaradi preobilnega zalivanja in velike mokrote okrog korenin se lahko pojavi koreninska gniloba. Posledice so odmiranje in rumenenje listov, ob močnem napadu pa rastlina tudi preneha rasti in propade. Za preprečevanje bolezni jih že ob presajanju zalijemo s pripravkom proti koreninski gnilobi vivera proplant. Če tega takrat nismo naredili, pa ukrep opravimo vsaj ob prvih znakih bolezni. Milijonski zvončki In kaj bi rekli o milijonskih zvončkih (Calibrachoa)? Gotovo je za nasvet najprimernejši naš član in raziskovalec Rajko Vuga, ki je svoje izkušnje s temi lepotci opisal v knjigi Moje zgodbe o milijon zvončkih. Svoje izkušnje pa je nesebično delil tudi z nami. Iz njegovih izkušenj lahko povzamemo, da milijonski zvončki v bistvu sploh niso občutljivi - le prave pogoje jim moramo omogočiti za rast. Najprej jim 15 Če imamo minut Plodovke presadimo globlje Plodovke (bučke, kumare, paradižnik, papriko, ) presajamo in pikiramo globlje kot so bile v lončku. Zemljo v sadilni jami gredice nasujemo do prvih listov. Tako bodo imele večji in močnejši koreninski sistem ter jim poletna suša ne bo tako hitro prišla do živega. Za presajenje uporabimo specialno zemljo za setev, vzgojo in presajanje sadik bio plantella start, ki s posebej prilagojeno sestavo omogoča hiter razvoj koreninskega sistema. 10 Če imamo minut Ne pozabite na gnojenje in oskrbo rododendronov Rododendrone in druge kisloljubne rastline pognojimo in dodamo plantella specialno zemljo za rododendrone. Azaleje, rododendrone, hortenzije, skimije in ostale rastline s podobnimi zahtevami dognojimo tudi z membranskim gnojilom v obliki granul plantella formula 365 za rododendrone. april 2014 9
Vse o... privoščimo pravi substrat in dognojevanje. Začnemo že en mesec po presajanju, in sicer enkrat tedensko, poleti pa bolje dvakrat v tednu. V korita z rezervo vode so lahko skupaj posajene surfinije in milijon zvončki, vendar naj bo substrat na vrhu raje rahlo suh in ne premoker. Nevšečnost, ki se rada pojavi, so uši, a jih z lahkoto odpravimo z naravnim sredstvom bio plantella kenyatox verde. Sredstvo je naravi prijazno in na svetlobi hitro razpade. Rastline je treba redno opazovati in ukrepati pravočasno že ob prvem pojavu. Kje naj rastejo in kako kombinirati Tako za petunije, surfinije in milijonske zvončke velja, da najbolje rastejo na soncu, kjer bodo najbogateje cvetele, na manj svetlih lokacijah pa bodo tako kot pri večini drugih rastlin poganjki nekoliko daljši, cvetja pa bo manj. Gotovo je najbolj priljubljena kombinacija treh barv zvončkov v eni posodi, poznana kot TRIXI. Če jim dodamo še gavro, smo dobili zasaditev za sonce, ki bo bogata tudi v višino. Novejša sorta zvončkov rumene barve Lemon Slice se je odlično izkazala v družbi bršljank, grenkuljic in surfinij. Kombinacija bršljank in milijonskih zvončkov je zmagovalna tako v skladnosti in kontrastu barvnih tonov. Lahko se poigravamo z barvami in zvončke s temno sredico kombiniramo s čokoladno kozmejo, ki je njeno pravo nasprotje s skromnim številom cvetov, a zato med zvončki toliko bolj pride do izraza. Še modnejšo kombinacijo bomo dobili, če zasaditvi dodamo tudi temnolistni sladki krompir ali avstralsko kordilino. Za svetel kontrast in modno noto pa V obešanki: petunia 'Raspberry Blast' z belo scevolo in rožnato dvojno bršljanko lahko poskrbi sladki krompir ali pijavčnica v jabolčno zeleni barvi. Na severni strani lahko uporabimo kombinacijo, ki bo prinesla poživitev v senco. To je modri streptokarp, ki ne mara sonca, in rumene zvončke. A zvončki se dobro počutijo tudi v družbi mnogih drugih cvetlic: verbene, grobeljnika, lobelije, koprive, sanvitalije, brasilie, skevole, visečega rmana, mlečka, visečega ognjiča in dihondre. Velika prednost milijonskih zvončkov pred surfinijami je ta, da novi cvetovi prekrivajo stare in jih zato ni nujno odstranjevati. Zelo priljubljeni so tudi polnjeni zvončki, med katerimi je uspešnica sorta 'Double Ruby' temno rdeče barve. Zvončke s polnjenimi cvetovi posadimo na manj izpostavljene lege. In še ena zvončasta novost: za balkone je primeren križanec med petunijo in Calibrahoio, imenovan Supercal. Cvetovi so le nekoliko večji od milijonskih zvončkov, cvetenje pa je ravno tako bogato. Loreta Vlahović Fotografije in podpisi Rajko Vuga Za bujno in zdravo rast surfinij! Surfinia 'Parfume', petunia s pisanim cvetom 'Corona Amethyst ', grobelnik in milijon zvončki 10 www.klubgaia.si
Strokovnjak odgovarja članom?na sadnem drevju se mi vsako leto po cvetenju množično pojavljajo uši, tudi mravlje prihajajo na drevo in se zadržujejo okrog uši. Kaj naj naredim, da se rešim uši, ki hranijo tudi mravlje. Tudi ribez je bil čuden in mehurjast. Andraž in Ponikve Napad ribezove uši prepoznamo po mehurjastih izboklinah na listih, ki so pri rdečem ribezu rdečkaste barve, pri črnem pa rumene. Uši najdemo na spodnji strani listov pod izboklinami. Velike so nekaj mm, zelene ali rumene barve. Ribezove uši so dvodomne, kar pomeni, da se poleti preselijo na samonikle rastline, predvsem čišljak in mrtvo koprivo, jeseni pa se spet vrnejo in prezimijo v obliki jajčec na ribezu. Obdobje po cvetenju je idealno za delovanje uši, saj jim mladi in sočni poganjki še posebno ustrezajo, zato je treba ukrepati čim prej, da se preveč ne razmnožijo. Proti ušem, ki se najraje zadržujejo na mladih poganjkih, ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv. Mravlje na drevju ne delajo škode, ampak se hranijo z izločki uši, te pa delajo škodo. Mravlje, ki se vzpenjajo po deblu navzgor lahko ustavite tako, da okoli debel dreves in opornih kolov zalepimo bio plantella lepljivi trak. Če ste na ribezu opazili kodranje listja in spremembo barve, so ga napadle uši, zato takoj ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv-r. Prve napadene liste odstranimo, ribez pa večkrat zaporedoma poškropimo pod spodnji del lista.?v vrtu imam veliko polžev. Redno jih pobiram, vendar se jih ne znebim. Sadim tudi zelje, cvetačo in brokoli. Kam jih saditi in kako pognojiti? Sadike solate, ki sem jih kupila, so postale čudne, spodaj je bila bela prevleka. Tadeja iz Metlike V toplem in vlažnem vremenu veliko težav povzročajo polži, ki jih ustavimo s slastnimi peletami bio plantella arion +. V vrtu jih nastavimo na podstavek, zunaj vrta pa jih potrosimo na območjih kjer polži prihajajo v zelenjavni vrt. Okrog vrtnin in vso gredico obdamo s pregrado iz gela sredstva bio plantella gel proti polžem, ki nudi mehansko zaščito pred vsemi vrstami polžev. Ob nizkih temperaturah vrtnine krepimo s pripravkom bio plantella vita. Za dognojevanje sadik zelja, cvetače in brokolija pa uporabimo tekoče organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt, kasneje v maju uporabimo tudi za dognojevanje plodovk. Sadike solate, ki ste jih kupili so bile že v trgovini okužene s solatno plesnijo. Zato so kasneje v vrtu tudi verjetno propadle. Solato proti solatni plesni krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Če se na bobu pojavijo uši pa ga čim prej poškropimo z ekološkim pripravkom bio plantella flora kenyatox verde.?razmišljam o novi podobi balkonov. Rada bi poizkusila nekaj drugačnega. V korita bi vključila tudi zelenjavo in dišavnice. Je to dobra odločitev? Dragica iz Ljubljane Pri zasaditvi ni glavnih pravil, skoraj vse je dovoljeno. Kombinirate lahko nizki češnjev paradižnik, drobnjak in viseče pelargonije. Poizkusite lahko tudi s solato, meto in okrasnim krompirjem. Skupaj sodijo tudi peteršilj, povešavi rožmarin in viseči slak. V vaše kreativne zasaditve lahko vključite tudi kodrolistni ohrovt, raznobarvno blitvo, feferone, baziliko, špinačo, pehtran, novogvinejsko vodenko, blitvo, žajbelj, verbeno in veliko drugih zelišč in vrtnin. Seveda je treba mlade nežne rastline balkonskih rastlin pred mrazom postaviti v zavetje zidu, pazimo tudi, da sonce ne posmodi nežnih poganjkov. Za sajenje uporabite visoko kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Pred stresom po presajanju in izpostavljanju neugodnim razmeram jih zalijemo s pripravkom bio plantella vita, ki stimulira tudi rast, rastline pa so bolj odporne. Balkonske cvetlice na prosto postavimo maja, po možnosti v oblačnem vremenu. april 2014 11
Ali poznate? Koralnik, navihan kot petelin Če vas med toplejšimi meseci od marca do oktobra zanese malo zahodno čez širni Atlantski ocean boste verjetno opazili med sprehodi zanimive cvetove, ki se šopirijo kot petelinji greben. Ta zanimiva rastlina spada v družino Fabaceae (Leguminosae) - metuljnice in se imenuje Erythrina crista galli (Navadni koralnik). Navadni koralnik izvira iz centralne Amerike (Argentina, Urugvaj, Brazilija...), kjer ga srečamo v parkih, vrtovih, po svetu ga različno poimenujejo Seibo (špansko), Corticeira (port.), Cockspur Coral Tree (ang.). Je majhno drevo, z deblom višine 50 cm, ostalo je krošnja, ki zraste 2-5 m. Primeren je za majhne vrtove z mediteranskim podnebjem. Starejše deblo (rjavo/sivkasto) je olesenelo ter bodičasto, vsaka veja pa po cvetenju odmre in naredi prostor novi. Cvet spominja na cvet fižola v podolgovatih skupinah (škrlatno rdeči/temno rdeči), zunanji in notranji cvetovi so v obliki metulja z 10 prašniki, sam cvet pa je zelo bogat z nektarjem in privablja nekatere žuželke. Ko se glavni cvet koralnika odpre, je obrnjen navzgor. Po oprašitvi se izoblikujejo zakrivljeni stroki (zelene/črnikaste barve), dolžine 8-22 cm, v katerem je po 8-10 zrn semen, ki spominjajo na fižolova semena. listje, ), ampak mrzle zime ne bi prenesel. Pri nas si koralnik lahko ogledamo v ljubljanskem botaničnem vrtu. Uporabna vrednost Navadni koralnik je zelo strupena rastlina, ker semena vsebujejo alkaloide kateri povzročajo odvajalni učinek. Zato se uporablja bolj v okrasne namene za parke, vrtove, poletno posodovko na terasi, Posebnost Korenine Navadnega koralnika so prepletene z bakterijami katere vežejo iz zraka dušik (N) in so v sožitju z njim saj bakterijam v zameno vrne organske snovi katere bakterije potrebujejo za življenje. Vsekakor je koristno, če ga pognojimo tudi z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, ki v tleh ohrani talni živi svet. Državi Argentina in Urugvaj sta koralnik vzeli za nacionalno rastlino. Je invazivna rastlina (Avstralija), ker jo ljudje odlagajo v vodotoke in naravo. Dejan Udovč Razmnoževanje in rastni pogoji Koralnik razmnožujemo s semeni (april) in vegetativno (jul./avg.). Preden semena posejemo v specialno zemljo za setev, vzgojo in presajanje sadik bio plantella start, jih za 12 ur namočimo v toplo vodo, da vzpodbudimo hitrejši vznik kalčkov. Naslednji dan pa semena posejemo v lončke s specialno zemljo za setev, ki jih postavimo v ogrevan prostor ali rastlinjak. Enako shranimo tudi olesenele potaknjence. Rastlina prvič zacveti v 3. oz. 4. letu vzgoje. Rastlina naj bi preživela milejšo zimo dobro zaščitena z organsko snovjo (slama, 12 www.klubgaia.si
Moj digitalni vrtnarski dnevnik Spletna aplikacija www.naredivrt.si mesečno pripravlja in dopolnjuje najbolj pomembne informacije, nasvete, video posnetke, priporočene ekološke izdelke za nego in vartsvo ter koristne povezave, da jih boste imeli vedno pri roki. Pripravljen pa je tudi tako, da shranjuje vse pomembne informacije o vašem vrtu. Tako bo služil zapis kot odličen vrtnarski dnevnik, ki bo leta in leta shranjeval vse pomembne informacije, te pa vam bodo pomagale do vse večjih uspehov pri pridelavi domače zdrave zelenjave. Ključne naloge prav za vaš vrt V koledarju opravil boste našli ključne informacije, vezane na rastline, ki ste jih izbrali pri pripravi načrta. Vsak dan so izpostavljene rastline, ki jim je tisti dan po setvenem koledarju najbolj ugoden. Pregledali boste lahko tudi, katero zelenjavo lahko sadite, in katero lahko že pobirate. S klikom na vrtnino pa se bodo prikazale še ključne informacije s koristnimi napotki. Vrtnarski dnevnik Vrtnarski dnevnik je zapis tega, kar smo naredili v vrtu, vključno z informacijami o datumih setve ali sajenja, sorte rastlin in vremenskih razmer. Vodenje dnevnika lahko služi različnim namenom, najbolj ključen pa je sigurno ta, da na podlagi dnevnika bolje načrtujemo delo v prihodnji sezoni in smo tako pri vrtnarjenju bistveno bolj uspešni. Tisti, ki že vodite dnevnike veste, koliko veselja in uspeha vam to prinese. Pa tudi, da je z dnevniki sčasoma kar nekaj preglavic. Dnevnike je potrebno ščititi, da se informacije ne izgubijo zaradi vlage, ne zabrišejo, zlasti zapiski narejeni s svinčnikom. Da se skrbno hranijo, po možnosti vsi na istem mestu, kar spletni dnevnik na naredivrt.si omogoča. Morajo pa biti tudi skrbno urejeni, da nam potem ni težko najti informacije, ki si jo želimo spet priklicati v spomin. Vse te skrbi so odveč, če se odločimo za spletni dnevnik Naredi vrt. Ta lahko shranjuje poljubno število podatkov, ki vam bodo pri roki vselej in povsod, kjer se lahko priključite na internet. Shranjeval bo tako vaša opažanja, zapiske, zaznamke in tudi fotografije. Omogoča tudi pripenjanje zapiskov k izbrani rastlini, tako da olajša vpogled na naše delo, tako kronološko kot tudi tematsko. Preizkusite, je čisto preprosto: 1V koledarju izberemo dan in kliknemo na moder plus, ki se nam prikaže 2Odpre se nam obrazec, v katerega vpišemo NASLOV, OPIS, IZBEREMO RASTLINO ali več RASTLIN in po želji pripnemo FOTOGRAFIJO 3Kliknemo shrani in zaznamek je za vedno varno shranjen v našem spletnem dnevniku. Opomniki Poleg tega, da si zapišete naloge, ki ste jih že opravili, si lahko uredite tudi opomnike, kaj vas še čaka. Zapišete si lahko naloge, sezname za na kup, planirate zasaditve Tako boste šli v vrt vedno pripravljeni in ne boste izgubljali dra gocenega časa, ki bi ga lahko naklonili še ostalim najljubšim stvarem. Tanja Mele april 2014 13
Ekološko vrtnarjenje Gain vrt je zaživel Nadpovprečno topel marec je tudi v Gainem eko vrtu omogočil zgodnje setve in sajenje veliko prej kot lani. Tako smo še pred našo delavnico v marcu posejali bob in sladkorni grah ter korenček, posadili pa tudi solato. A glavnina je ostala za dobro obiskano delavnico v tretjem petku marca, ko smo vsi prisotni krepko zavihali rokave in opravili vse potrebno. Na delavnici se je množica zainteresiranih najprej podrobneje seznanila z načrtom sajenja in setve. Vse leto bo delala v vrtu družina Aškerc. Sodelovali so vsi štirje člani, oče Igor, mama Natalija ter hči Leticia in sin Patrick, pa tudi mnogi obiskovalci delavnice. Z veliko mero zagnanosti in interesa so pripravljali poljine in gredice, celostno uredili vrt in poti v njem. Za sajenje smo uporabili ekološke sadike, ki so jih vzgojili v Vrtnarstvu Alt ter Vrtnarstvu Botanika. Oče Igor Aškerc je na prvi poljini za sajenje zgodnjega krompirja in zelja najprej pognojil z odmerjeno količino organika. Vrt smo pognojili z organskim gnojilom v peletah plantella organik in bio plantella nutrivit, potem pa v skladu z načrtom setve in sajenja zapolnjevali naše gredice na vseh štirih poljinah. Na drugi poljini smo na drugi gredici posadili cvetačo, na tretji gredici smo v tri vrstice posejali kitajsko listnato zelenjavo, na četrti gredici druge poljine smo v mešanem posevku solate in kolerabice posadili tri sorte glavnate solate, in sicer Gustinas, Kiribati in Hungarina. Med prvo in drugo ter med drugo in tretjo vrsto solate smo posadili po eno vrsto sadik bele in rdeče kolerabice. Na gredici smo med sadike treh sort glavnate solate posadili belo in rdečo kolerabico. Na tretji poljini smo posadili še por, sejali semena peteršilja in posadili nekaj vzgojenih sadik peteršilja ter sadike blitve. Ker je na tretji poljini poleg lepo razvijajočega posevka česna in že posejanih semen boba ostala le še gredica za setev špinače, smo jo posejali v treh vrsticah, od katerih sta dve vrstici sorte Nores in ena vrstica sorte Matador. Na še eno preostalo gredico bomo v poznem aprilu sejali nizek stročji fižol. 14 www.klubgaia.si
Na prvi gredici četrte poljine smo sadili sadike rdeče pese. Na četrti poljini smo na na predlog Vrtnarstva Alt v prvi vrstici posadili rumeno rdečo peso sorte Burpees Golden in še dve vrsti rdeče pese sorte Forono. Gredico z rdečo peso smo zaključili še z eno vrstico posejanega semena rdeče pese, da prikažemo prednosti pridelave rdeče pese iz sadik. Zanimivost pri sajenju zgodnjega krompirja Na predlog članice in redne obiskovalke delavnic v Gainem eko vrtu smo pri sajenju lepo nakaljenih gomoljev zgodnjega krompirja sorte Vipava naredili zanimiv preskus. Sorta Vipava ima rahlo podolgovate gomolje, ki smo jih v začetku marca, položene v pladenj, izpostavili svetlobi v toplem rastlinjaku in s tem vzpodbudili rast brstov kaličev, ki so lepo ozeleneli in postali čvrsti. Večji del zgodnjega krompirja smo posadili v prej izkopane jarke, globine do 20 cm in vanj v večjem deležu gomolje položili leže. Le del gomoljev smo na predlog slušateljice posadili v pokončnem položaju na enako globino in razdaljo med gomolji kot pri večini ležeče posajenih gomoljev. Gospa zagovarja prednost takšnega sajenja, ki ga bomo na tak način preskusili tudi v našem vrtu in zanimivo bo videti, kateri način sajenja bo uspešnejši. LJUTOMER sadike rož za balkone in okolico, sadike zelenjave, tudi cepljene, bio sadike zelenjave s certifikatom, bio pridelana zelenjava 041 211 918, 041 319 207 vrtnarstvo.alt@gmail.com www.vrtnarstvo-alt.si Vabilo na naše naslednje srečanje Naša naslednja delavnica, bo potekala tretji petek v mesecu maju, na njej bomo govorili in delali v vrtu na temo»sajenje toplotno zahtevnih zelenjadnic in pomen pestrosti rastlinskih vrst v ekološkem vrtu«. Delavnico s predavanjem bomo izpeljali v petek, 16.4.2014, ob 17. uri, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita in v Gaiinem eko zelenjavnem vrtu, ki se nahaja v neposredni bližini»stare šole«na Poligonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms 040-203-055. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE Gredice smo prekrili. Posajeno in sejano smo prekrili z vlakninasto prekrivko (kopreno), ki izboljša mikro klimatske pogoje pokritim rastlinam. Noči in zgodnja jutra so lahko zelo sveža in pogosto se dogodi še slana. Na tak način bomo izkoristili dobro lastnost prekrivk in bolje zadržali vlago in toploto, da bodo rastline uspešno rasle in se razvijale. Patrick in Leticia sta skupaj z mamo ob straneh prekrivko dobro obtežila. april 2014 15
Ekološko vrtnarjenje Pridelajmo si bučevke doma Bučevke so v glavnem vzpenjalke. Kako pomembne so, pa priča med drugim tudi to, da so bile posamezne vrste bučevk, poleg fižola in koruze, že pred desetimi stoletji sestavni del jedilnika starodavnih majevskih civilizacij. Ker izvirajo iz subtropskih in tropskih dežel, jim je skupno predvsem to, da so občutljive na nizke temperature. Čeprav je znotraj družine poznanih približno 120 rodov in več kot 900 vrst, pri nas pridelujemo predvsem kumare, buče, bučke, lubenice in melone. Vse te vrtnine so enoletnice z enospolnimi cvetovi moški in ženski cvetovi so na isti rastlini. Ženske cvetove prepoznamo po tem, da imajo, drugače kot moški cvetovi, pod cvetnim vencem odebeljeno plodnico (»bučko«). Jedilne buče in bučke Jedilne buče so bujne rastline z velikimi listi in velikimi rumenimi cvetovi, ki se razvijejo v plodove vseh velikosti, oblik in barv, prevladujeta pa rumena in ze- 16 www.klubgaia.si lena. Obstaja nešteto sorodnih in med seboj križanih vrst in sort. Jedilne buče so velike in običajno podolgovate, njihove bližnje sorodnice bučke (cukete), ki so predvsem izvrstne za shujševalne diete, pa so precej manjše in jih pobiramo še botanično nezrele. O uporabnosti buč in bučk govori tudi to, da jih omenjajo tako rekoč vse svetovne in nacionalne kuharske knjige. Sladokusci pravijo, da so bučke najokusnejše, ko dosežejo velikost od 10 do 15 centimetrov, medtem ko naj bi bile mlade jedilne buče velike največ 30 centimetrov. Oboje so najokusnejše, če jih pripravimo s čebulo, paradižnikom in sirom, jih popečemo in ponudimo kot zelenjavno prilogo. Poleg tega imajo buč(k)e malo kalorij in vsebujejo razmeroma veliko hranilnih snovi. Pri zreli lubenici je plodni pecelj nekoliko ugreznjen in otrdel Kumarice na doma narejeni opori Rastline razmnožujemo s semenom. Ker se buč(k)e rade križajo med seboj, ni priporočljivo uporabljati semena iz lastne pridelave. Najboljše je, da seme sejemo posamič v lončke, te pa postavimo na okensko polico. Če bi radi kalitev nekoliko pospešili, semena čez noč namočimo v mleku. Mlade rastlinice po zadnji (pričakovani) slani izlončimo in presadimo na prosto. Po presajenju jih zalijemo, vodi za zalivanje pa dodamo tekoče organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki zmanjša stres ob presajenju in izboljša ukoreninjanje sadike. Buč(k)e so med bučevkami najmanj zahtevne za gojenje, sicer pa jim najbolj godi kompostni kup ali gnoj. Razmik med rastlinami je odvisen predvsem od sorte, vendar načeloma velja, da je med grmičastimi bučkami dovolj meter razdalje, medtem ko buče potrebujejo precej več prostora. Pri oskrbi posevka je najpomembnejše zastiranje tal (s slamo, lubjem, senom...), ki varuje plodove pred mokrimi tlemi, zadržuje vlago in preprečuje rast plevela. K večjemu pridelku pripomore tudi redno pobiranje moških cvetov. Bučke trgamo postopoma, najboljše so, ko s plodov še ni odpadel ostanek cvetov.
dove tako zavarujemo pred gnitjem, vrtnarje pa pred bolečim križem. Sicer pa kumare lepo uspevajo tudi v senci sončnic ali sladke koruze te jim hkrati služijo tudi kot opora. Največja nadloga za kumare utegnejo biti glivične bolezni, ki pa se jim lahko postavimo po robu s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantello natur-f, ki krepi rastline. Plodove pobiramo (najboljše je, da jih odrežemo z ostrim nožem, da ne odtrgamo vitic) zjutraj, ko so še hladni. Kumarice za vlaganje naj bi dosegle v dolžino do šest, za svežo uporabo pa do 20 centimetrov. Melone Melone uspevajo v podobnih razmerah kot kumare. Za uspešno rast potrebujejo melone več toplote kot na primer paradižnik, paprike ali jajčevec. Prav tako sta zaželeni tudi višja zračna vlaga in sončna, brezvetrna lega. Z vetrom se bomo najlaže spoprijeli, če bomo s privetrne strani posejali nekaj vrst sladke koruze ali sončnic. Melone najbolje rastejo skupaj z okro ali kumarami, ki imajo podobne okoljske zahteve, prav tako pa nimajo tako velikih potreb po svetlobi kot prej naštete razhudnikovke. Melonam je namreč bolj kot ne- Najlepše uspevajo na grebenih Melone vsebujejo veliko vode in hkrati nizko energijsko vrednost. posredna osončenost všeč razpršena svetloba. Nekateri izkušeni vrtnarji priporočajo celo pokladanje posameznih plodov z opeko, ki zadržuje toploto in tako pospeši dozorevanje plodov, hkrati pa jih varuje pred gnitjem. Tla, namenjena za gojenje melon, naj bi bila dobro odcedna in tako kot zrak nenehno vlažna. Sicer pa bomo z melonami imeli največ uspeha pri gojenju v tunelih ali na toplih kompostnih kupih. Melone so primerne za pobiranje, ko se začnejo listi ob plodu zapirati in osnova plodnega peclja razpoka. Lubenice V zadnjih nekaj vročih poletjih so zadovoljive uspehe s pridelavo lubenic na prostem imeli poleg Primorcev ljubitelji teh sadežev v notranjosti države, saj obrodijo hitreje kot melone. Lubenice potrebujejo toplo in zračno rastišče in vlažna tla. Čeprav rastlina potrebuje za razvoj obilnih plodov veliko vode, pa je hkrati glede potreb po vodi skromnejša od kumar in melon. Tudi glede gnojenja so lubenice manj zahtevne in dobro uspevajo tudi na peščenih tleh. Vrtnarji s težjimi tlemi pa bodo dosegli zadovoljiv uspeh, če jih bodo izdatno pognojili z organskimi gnojili, kot je na primer plantella organik (10 kg/100 m 2 ). Ob tem je treba še poudariti, da so lubenice ena redkih vrtnin, ki uspevajo tudi na kislih tleh (ph okoli 5). Plodovi so primerni za pobiranje, ko ob trku votlo zadonijo. Dragan Žnidarčič Kumare Kumare so bližnje sorodnice melon in so jim tudi precej podobne. Za vsakdanjo prakso pa je pomembnejše, da vemo, da se kumare uporabljajo le, če so zrele, torej ko imajo že deloma rumenkasto lupino. Prav tako se moramo zavedati, da se kumare nikoli ne solijo, v solati pripravljene pa je vedno treba takoj zaužiti. Mešamo jih lahko s kislim mlekom ali z dodatkom olja in začimb, kot je česen, medtem ko se je treba izogibati kisu. Tla, na katerih pridelujemo kumare, naj bodo humozna oziroma peščeno-ilovnata. Mokra, težka in hladna tla za gojenje kumar niso ugodna, zato jih moramo ob takih pogojih presaditi na grebene. Kumare so tudi občutljive za preveliko koncentracijo soli, zato se je potratnim količinam mineralnih gnojil bolje izogniti. Zelo pa nam bodo rastline hvaležne za hlevski gnoj ali organsko gnojilo v peletah plantella organik: v zemljo ga zaorjemo že jeseni, zelo uspešno pa ga nadomešča tudi visoko kakovostno organsko gnojilo bio plantella nutrivit univerzal (2 3 kg/10 m 2 ). Kumare sejemo ali sadimo. Če se odločimo za samostojno vzgojo sadik, je pravi čas za setev druga polovica aprila, tako da rastlinice presadimo na prosto po 15. maju. Sadike posadimo tako globoko, da je prvi list tik nad zemljo: kumare iz stebla lahko poženejo dodatne korenine, ki so rastlini v pomoč pri prehrani. Rastline zrastejo v dolge vreže, ki jih enakomerno razmestimo po gredi. Še bolje je rastlinam zagotoviti oporo (mreže), saj ploapril 2014 17
Ekološko vrtnarjenje Kumina in janež zoper napenjanje Kobulnice, ki jih gojimo na vrtu, predstavljajo pomemben del dišavnic, ki jih uporabljamo v domači kuhinji. Mednje sodita tudi kumina in janež. Značilnost obeh zelišč je, da imata bela kobulasta socvetja in da pri obeh zeliščih običajno uporabljamo njihove plodiče, ki jih pomotoma imenujemo semena. Razlikujeta se po obliki listov in po načinu rasti, saj je kumina dvoletnica in šele drugo leto razvije socvetja z uporabnimi plodiči. Janež pa je enoletnica in tvori plodiče konec rastne sezone. Podobnosti najdemo pri njunih zahtevah. Janež najbolje uspeva na peščenoilovnatih tleh z zadosti vlage, na zatišni legi. Tudi kumina ima rada nekoliko vlažna tla in dobro uspeva na sončnem ali polsenčnem rastišču. Razmnožujemo ju s setvijo na stalno mesto. In še ena razlika. Medtem, ko je janež izrazito vrtno zelišče, pri nas kumina uspeva v tipičnih travnih združbah trajnega travinja, kjer ne kosijo prepogosto in ni pretiranega vnosa hranil. Tako je vsaj včasih veljajo, da je gospodinja kumino nabrala na travniku pred košnjo, janež pa je rasel v njenem gartlcu. Žal pa intenzivna in pogosta košnja zmanjšujeta možnost preživetja velikega števila travniških rastlin, tudi kumine, na intenzivnih travnikih. Bratranca v kuhinji Pri kuhi ju zaradi različno oblikovane arome uporabljamo v različnih jedeh. Kumino uporabljamo pri pripravi različnih vrst pečenega mesa, zelenjave in juh ter obar. Mleta kumina ne sme manjkati pri pripravi nekaterih klobas za koline. Dodamo jo raznim solatam iz kuhane zelenjave in kislemu zelju. Okusna je v namazih iz skute in v različnih sirih. Spada v rženi kruh in drugo drobno pekovsko pecivo. Tja včasih damo tudi janež, ki je uporabna začimba za pikantne ali sladke jedi. Ponekod ga dajo v kompote, narastke, kislo zelje in mlado kuhano zelenjavo. Sladka peciva, torte in kekse posipamo z janežem. Manj pa je znano dejstvo, da lahko mlade lističe obeh zelišč dodamo v sveže solate in različne namaze. Kumino in janež uporabljajo pri aromatiziranju žganih pijač in destilatov. Vendar tu prepričljivo vodi janež v pijačah, kot so: anissete, uozo in v aromatičnih kompozicijah nekaterih znanih likerjev. in domači lekarni Kot zdravilni zelišči si delita zdravilne učinke z drugimi kobulnicami. Kumina in janež urejata prebavo, preprečujeta napenjanje in rahlo razkužujeta prebavila. Imata dober vpliv na izločanje prebavnih sokov in žolča. Odvajata vodo iz telesa, vendar manj izrazito kot peteršilj ali luštrek. Janež lajša kašelj ter pomirja in krepi delovanje srca. Oba pospešujeta tvorbo mleka pri doječih materah. Podobni, a različni zelišči dajeta možnost raznolike uporabe, predvsem če imate radi sladkasto janeževo ali ostro in rahlo pekočo aromo kumine. Med nami pa so tudi taki, ki se enemu od njih ali celo obema na široko izognejo. Tistim ostane užitek ob pogledu na belo cvetoče kobule in močno zelene narezane liste v njihovem vrtu. dr. Janko Rode Foto: œlan Rajko Vuga Janež Kumina 18 www.klubgaia.si
Klubske strani Gaina ekipa in vi v Poreču 19. strokovno srečanje 20. obletnica Kluba Gaia V Poreču, na našem letnem izobraževanju in druženju, bo živahno kot vedno. Poslušali bomo zanimiva predavanja, sodelovali v delavnicah in na družabnih večerih z bogatim srečelovom, izleti in dobra volja pa bodo kot smetana na kavi. Zaključujemo s prijavami. Predavanja: Sadje skozi celo leto Roman Mavec Zelenjavni vrt v spremenjenih klimatskih razmerah Miša Pušenjak Okrasni vrt in trata Nevenka Breznik Sezonske zasaditve za balkone in terase Matic Sever AVANTURA VABI Tradicionalen 1. majski izlet Traumansforff - najlepøi park in botaniœni vrt Italije, Merano, Parco natura viva in zoo safari 26. april, 1. in 3. maj (2 dni), cena: od 109 E vstopna mesta: MB, CE, LJ, PO, GO Sri lanka: potovanje + poœitnice 24. april, 11 dni, cena: 1.540 E Delavnice z načrtovanjem: Zelenjavni vrt - Davor Špehar Balkonske zasaditve Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt - Karin Bejo Za zdravje: Vaje pomlajevanja ter joga za zdravo hrbtenico Nedelja: lutkovna predstava Deževnik Maxi in Nastop talentov Izleti: Z ladjico v Limski kanal in panoramska vožnja z ladjo ob obali mimo Vrsarja do Rovinja Turistični ogledi: znamenitosti Rovinja in Poreča, z ozkotirno železnico po parenzani od Vižinade do Motovuna, v mesto Žminj z zabavo in kosilom, Brioni V naravo: iskanje tartufov z degustacijo, ogled zbirke traktorjev in Trilogije kruha, olja in vina od antike do danes, oljke in oljčarstvo, nasadi lavande s pokušino vin, drevesnica ter cepljenje okrasnih rastlin in trte Najlepøi avstrijski grajski vrt in Mali Karpati na Slovaøkem 31. 5. (2 dni), cena: od 105 E vstopna mesta: LJ, CE, MB Tajska: potovanje + poœitnice 23. april, 16 dni, cena: 1.587 E 28. okt. 12 dni, cena: 1.499 E Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, info@avantura.si www.avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana Prijave zaključujemo, ostalo je le 25 mest na avtobusu. Več informacij: Turistična agencija Avantura, na številko 01/242 00 00 ali po elektronski pošti na naslov info@avantura.si. april 2014 19
Klubske strani 20. obletnica Kluba Gaia Ob letošnji okrogli obletnici bomo kar 20 članom, ki bodo razširili članstvo v Gaii za vsaj 2 nova člana, darovali paket izdelkov za vrt v vrednosti 10 EUR. Časa je dovolj, prijave zbiramo do 5. 5. 2014. Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Pavla Likar, Ljubljana - Šmartno Sonja Dolinšek, Ig Marta Mizori, Zagorje ob Savi Sabina Kozel, Miklavž na Dravskem Polju Marinka Merlak, Vrhnika Ivanka Petrič, Slovenj Gradec Fanika Lajh, Šentjur Milka Pogačar, Lesce Dragica Kovačič, Brestanica Ivana Vinkovič, Beltinci Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novinkam: Alenka Kus, Ljubljana Neva Kamenšek, Dramlje Anica Mikuž, Ajdovščina Jožica Martinšek, Velenje Danica Šafran, Šentrupert Jožica Vitez, Maribor Tatjana Dagijan, Šempeter v Savinjski dolini Marjetka Stošič, Maribor Rebeka Koželj, Komenda Stanka Urankar, Blagovica Ivana Švarc, Dravograd GAIN IZLET MUENCHEN SALZBURG parki in vrtovi SOBOTA, 7. in 8. junij 2014 1.DAN : LJUBLJANA CELJE MARIBOR MUENCHEN SEEBAUER NYMPHENBURG Najprej obisk enega najbolj kvalitetnih vrtnarskih centrov v Nemœiji GARTENZENTRUM SEE- BAUER na obrobju Muenchna. Ob 13.00 sledita ogleda: BAROŒNEGA PARKA PRI DVORCU NYMPHENBURG ter BOTANIŒNEGA VRTA. Voænja do hotela, veœerja v bavarski pivnici in noœitev. 2.DAN : MUENCHEN SALZBURG WAGRAIN - SLOVENIJA Ogled mestnih znamenitosti MESTA MUENCHEN. Ob 12.00 vožnja v SALZBURG. Po prihodu v Mozartovo mesto sprehod skozi mesto: najprej obisk PARKA PRI DVORCU MIRABELL, po poteh Julie Andrews v filmu Moje pesmi, moje sanje Nato postanek v mestnem srediøœu, ogled znamenitosti. Sledi nadaljevanje potovanja v WAGRAIN, mesto æupnika Mohr-a, avtorja slavne skladbe Sveta noœ. Obiskali bomo zanimiv VRT ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZELIØŒ. Prihod v Ljubljano ob 21.00, Celje, 22.00 in Maribor 23.00. CENA POTOVANJA NA OSEBO JE : 148.- eur/min. 40 plaœanih udeleæencev 164.- eur/min. 35 plaœanih udeleæencev V CENI POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, vstopnine za oglede park Nymphenburg, Botaniœni vrt Muenchen, park Mirabell, park Wagrain,gostinsko-hotelske storitve po sporedu hotel 3***, polpenzion,, ddv, vodstvo in organizacija potovanja. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 35 in 40 oseb! Doplaœilo : enoposteljna soba 18 eur PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 10.5.2014) : KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e mail : info@komptur.com in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956 e mail : lasko@komptur.com 20 www.klubgaia.si
Klubske strani Gaina predavanja in delavnice Prosimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). APRIL ZG. POLSKAVA, Gostišče Golob 14. 4. 2014 ob 19. uri, predavanje Davor Špehar Samooskrbni zelenjavni ekološki vrt MURSKA SOBOTA, MERKUR Markišavska ulica 30 15. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve MARIBOR, MERKUR Tržaška 87 15. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve NAKLO, Biotehniški center Strahinj 99 16. 4. 2014 ob 17. uri, predavanje Nevenka Breznik Samooskrbni zelenjavni ekološki vrt KAMNIK, Kulturni dom krajanov Mekinje (smer Stahovica) 17. 4. 2014 ob 16. uri, predavanje Davor Špehar Samooskrbni zelenjavni ekološki vrt BREŽICE, MERKUR Tovarniška 10 17. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve CELJE, MERKUR Mariborska 162 17. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve KRANJ, MERKUR C. Staneta Žagarja 67 18. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve NOVA GORICA, MERKUR Industrijska c. 9 18. 4. 2014 od 14. do 16. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici Velika Pirešica 1 18. 4. 2014 ob 17. uri, delavnica - plačljivo Igor Škerbot Gain ekološki zelenjavni vrt LJUBLJANA, MERKUR Vižmarje Celovška 479 19. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve LJUBLJANA, MERKUR BTC Šmartinska 152 19. 4. 2014 od 14. do 16. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve ŽIRI, GALERIJA SVOBODA Zadružni dom, Trg svobode 22. 4. 2014 ob 19. uri, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši LJUBLJANA, BAUHAUS Rudnik Kajuhova 45 23. 4. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okras predvrta in terase, balkonske zasaditve za pomlad in poletje LJUBLJANA, BAUHAUS BTC Kajuhova 45 23. 4. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okras predvtra in terase, balkonske zasaditve za pomlad in poletje ŠKOFJA LOKA, Sokolski dom na Mestnem trgu 23. 4. 2014 ob 17.30, predavanje Loreta Vlahović Balkonske zasaditve za muhasto vreme MARIBOR, BAUHAUS Tržaška 69 24. 4. 2014 ob 15. uri, delavnica Loreta Vlahović Vzpenjalke in posodovke kot okras predvtra in terase, balkonske zasaditve za pomlad in poletje GORNJA RADGONA Vila Hold, Črešnjevci 24. 4. 2014 ob 18.30, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve NOVO MESTO, Območno združenje Rdečega Križa Ulica Slavka Gruma 54a 24. 4. 2014 ob 10. uri, predavanje Davor Špehar Samooskrbni zelenjavni vrt PRISTAVA PRI LJUTOMERU, Vrtnarstvo Alt Pristava 20b 26. 4. 2014 od 10. do 13. ure, delavnica Loreta Vlahović Balkonske zasaditve MARIBOR, Festival za 3. življenjsko obdobje, Ledena dvorana na Taboru 26. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnica Davor Špehar Samooskrbni zelenjavni vrt in naredivrt.si DNEVI CVETJA V: VRTNARSTVO ALT, Pristava pri Ljutomeru VRTNI CENTER KURBUS MELE TRAJNICE PETRA MEJAKA, Semedela 12, Koper 26. 4. 2014 MAJ KRŠKO, Kulturni dom 6. 5. 2014 ob 18. uri, predavanje Davor Špehar Oskrba zelenjadnic LJUBLJANA, BAUHAUS Rudnik Kajuhova 45 7. 5. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt LJUBLJANA, BAUHAUS BTC Kajuhova 45 7. 5. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt MARIBOR, BAUHAUS Tržaška 69 8. 5. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici Velika Pirešica 1 9. 5. 2014 ob 17. uri, delavnica - plačljivo Davor Špehar Gain ekološki sadni vrt MARIBOR, Botanični vrt - majski sejem rastlin Pivola 10, Hoče 10. 5. 2014 ob 10. uri, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši MARIBOR, MERKUR Tržaška 87 12. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta CELJE, MERKUR Mariborska 162 12. 5. 2014 od 16. do 18. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta KRANJ, MERKUR C. Staneta Žagarja 67 13. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta NOVA GORICA, MERKUR Industrijska c. 9 13. 5. 2014 od 14. do 16. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta LJUBLJANA, MERKUR Vižmarje Celovška 479 14. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta LJUBLJANA, MERKUR BTC Šmartinska 152 14. 5. 2014 od 14. do 16. ure, delavnica Davor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta april 2014 21
kartica ugodnosti Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj,, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale,, Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Biogrena 25 kg " Plantella Organik 20 kg Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. 20 % ", KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo. V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. " 20 % Plantella organik 20 kg Biogrena 25 kg Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. 20 % " " 20 % Plantella balkonia 45 L, 60 L ali 70 L Bio plantella vrt 1 L Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. " 20 % " 20 % Plantella cvet 1 L Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Plantella specialno gnojilo za jagode 1 kg " 20 % " 20 % Plantella specialno gnojilo za vrtnice 1 kg Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri 20 % 20 % Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Katera: Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Ne velja za izdelke v akciji! Plantella organik 20 kg " Plantella zemlja za okrasne rastline 50 L " Plantella total-r 750 ml Plantella cvet 1 L Plantella proti mahu 10 kg Plantella cvet 3 L Plantella proti mahu 10 kg 20 % 20 % 20 % 20 % 20 % 20 % 20 % " " Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav 5 kg " Plantella balkonia 20 L " Plantella organik 7,5 kg " " 20 % 20 % 20 % Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! PLANTELLA BALKONIA 45 L Pet komponentna zemlja iz najkakovostnejøih huminskih øot, obogatena z Bio rastlinskimi vlakni in hranili za sajenje in presajanje vseh vrst balkonskih in sobnih roæ. -20% " BIO PLANTELLA NUTRIVIT UNIVERZAL 3 kg 100% organsko gnojilo za vrt in okrasne rastline v obliki granul z uravnoteženo NPK formulo in visoko vsebnostjo huminskih in fulvinskih kislin. Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. -20% " PLNATELLA SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV 5 kg Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniških rastlin. -20% " PLANTELLA FORMULA 365 membransko gnojilo za trave 3 kg Gnojilo s podaljšanim delovanjem temelji na najsodobnejši tehnologiji izdelave. Hranila se nadzorovano sproščajo glede na temperaturo zemlje in vlago ter tako zagotavljajo uravnoteženo prehrano travne zelenice skozi celotno rastno sezono. -20% SLO Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v NOVOST: izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 4. do 15. 5. 2014.
Izbor sorte naj sledi namenu sajenja, saj trto lahko sadimo samo za pridobitev sence (latnik), ali grozdja za zobanje, za pridelavo soka ali celo za vino. Pri nakupu moramo paziti, da cepljenka ni poškodovana, da je kalus (odebelitev med podlago in cepičem) dobro razvit, da je na cepiču vsaj eno zdravo zimsko oko, da so na peti podlage šopasto razvite korenine ter da je premer debeline cepljenke med 0,6-1,2 cm, njena skupna dolžina pa najmanj 33 cm. Ekološko vrtnarjenje Žlahtna vinska trta Spomladi, ko se zemlja segreje na 10-12 C, je skrajni čas, da posadimo trto. Kako jo je potrebno pravilno posaditi, smo se že razpisali v eni izmed lanskih številk revije Gaia. Seveda ni pomembno zgolj kako in kdaj jo sadimo, ampak tudi kaj sadimo oziroma katero sorto in kakšne kakovosti je cepljenka. Naj bo bela ali rdeča, muškatna ali samo zelena. Pergola ali latnik V kolikor sadimo trto samo za senco (latnik) in nas grozdje ne zanima, se priporoča sajenje severnoameriških vrst trte (podlage). Te trte ni potrebno cepiti, večina je tolerantnih na bolezni, zato jih pogosto ni potrebno škropiti proti peronospori in oidiju. Da pridete čim prej do sence, priporočamo sajenje trt z večjimi listi, na primer kot sta podlagi Börner ali Vitis riparia, ki jih pogosto dobimo samo pri trsničarjih. Trte bujne rasti mladik zahtevajo nekaj več zelene rezi. Grozd sorte Perol NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! Latnik z namizno sorto Kardinal Grozdni sok in vino Za pridelavo grozdja za sok se priporoča sajenje rdečih sort vinske trte, ki imajo intenzivno obarvano grozdje z značilno aromo. V Sloveniji je za pridelavo soka zagotovo najbolj priljubljena sorta Izabela ali Fragula, pri kateri se značilna vonj in okus v soku ohranjata. Sok se seveda lahko pridela tudi iz grozdja sort, kot so: npr. Merlot, Chardonnay, Rebula, Rumeni muškat itd., vendar se okus in vonj pri predelavi grozdja nekoliko spremeni, a vseeno ostaja zelo sladek. Namizno grozdje se od vinskega razlikuje predvsem v večjih jagodah in grozdih, res pa je, da v povprečju vsebuje več vode in manj sladkorjev in kislin. Namizne sorte potrebujejo za rast in rodnost več vode (namakanje, vsaj zalivanje) kot tudi toplejšo lego. Nabor sort na tržišču je vsekakor pester, saj jih lahko izbiramo glede na občutljivost na bolezni, barvo in velikost jagod, okus in na prisotnost pečk. Zagotovo so najbolj iskane odporne sorte dobrega okusa, velikih jagod, brez pečk, ki se lahko prilagajajo na večino okoljskih razmer, vendar take»super«sorte ni. Opozoriti je treba tudi, da so jagode sort, ki zorijo zgodaj (julija) in so sladkega in muškatnega okusa, pogosto tarča žuželk (ose, čmrlji, zlate minice itd.), zato je uporaba mreže in ostalih vab skorajda neobhodna. Zelo zanimive sorte z velikimi jagodami, primerne za naše okoljske razmere so Aurora, Prima, Muškat blue, Muškat Hamburg, Matilda, Ribol. Priporočamo, da se pred nakupom, pri trsničarju ali na spletnih straneh, pozanimamo glede zahtev in lastnosti posamezne sorte. prof. dr. Denis Rusjan Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani april 2014 23
Ekološko vrtnarjenje Gain samooskrbni sadni vrt V mesecu aprilu smo sadili koristne rastline pod krošnje dreves, opravili smo tudi ekološko varstvo sadnega drevja. V kratkem prispevku predstavljamo tudi posamezne sorte sadnega drevja in jagodičevja, ki smo jih sadili v mesecu marcu. Spregovorili smo o ekološkem varstvu pred boleznimi in škodljivci glede na posamezno sadno vrsto. Naučili smo se prepoznavati spremembe na rastlini in ukrepati proti boleznim in škodljivcem. Sadili smo tudi koristne rastline pod drevesi ter predstavili sortni izbor posameznih sadnih vrst. 24 www.klubgaia.si Predstavitev posameznih sadnih vrst Sadna vrsta Sorta Čas zorenja Značilnosti jablana Pisani kardinal konec septembra domača sorta, dokaj odporna, kislo sladkega okusa, ostane do novega leta jablana Enterprise začetek oktobra odporna sorta, sladkega okusa, dobro se skladišči, plod vinsko rdeče barve hruška Konferans začetek septembra zelo rodna, dokaj odporna, meso sočno, dalj časa se skladišči češnja Petrovka konec junija domača sorta, hrustavka češnja Vigred konec maja, začetek junija domača sorta, debel, temno rdeč plod, meso čvrsto, dobrega okusa sliva Ersinger sredina julija cepka, temno vijoličast, srednje velik, elipsast plod s poprhom malina Willamette, sredina junija do konca julija enkrat rodna, rdeča malina Glen ample sredina junija do konca julija enkrat rodna, rdeča malina malina Tulamen sredina junija do sredina julija enkrat rodna, veliki, podolgovati, aromatični plodovi malina Golden Bliss prvič rodi junija in drugič konec avgusta dvakrat rodna, rumena malina Autumn Bliss prvič rodi junija in drugič konec avgusta dvakrat rodna, rdeča malina malina Polka prvič rodi konec junija, drugič od sredine avgusta do sredine oktobra dvakrat rodna, rdeča malina ameriška borovnica Bluecrop Elliot v začetku julija konec julija do septembra plod velik plod srednje velik kosmulja Invicta konec junija odporna na kosmuljevo plesen, zelen plod, sladko kisel okus ribez Rosenthal druga polovica junija črni ribez, kisel okus, velike jagode ribez Jonkheer van tets sredina junija sladko-kisel okus, aromatične, rdeče jagode ribez White pearl sredina junija sladko kisel okus, beli ribez aronija Aronia melanocarpačrnoplodna konec avgusta plodovi so zelo zdravilni aronija robida Thornfree začetek avgusta zelo velik plod, prijeten sladko-kisel okus rumeni dren / konec avgusta do septembra plodovi so prijetno kiselkastega okusa in vsestransko uporabni goji jagode / julij do oktober droben plod, grenko-sladkega okusa, jagode bogate z antioksidanti Sadike sadnega drevja in jagodičevja za Gain sadovnjak so prispevali: Eko Drevesnica Ocepek (jablana, hruška, češnja, sliva), Drevesnica Bilje (malina, robida, ribez, kosmulja, ameriška borovnica) in Eksotična vrtnarija Zeleni zmaj (goji jagode, dren, sibirska borovnica).
Po gnojenju smo sadike obilno zalili. Koristne rastline pod drevesi Pod drevesi smo sadili koristne kombinacije. V bližino ribeza sadimo pravi pelin, ki vpliva na manjši pojav ribezove rje. Da na drevesa ne zaidejo krvave uši, pod drevesa sadimo kapucinke. V domačem vrtu lahko ob jagode posadite česen, tako bodo jagode manj gnile. Češnjeva muha na rodnih češnjah se lovi na bio plantella rumene lepljive plošče, za škropljenje na manjših drevesih pa uporabimo čaj iz pravega pelina. Da bodo plodovi na jablanah, hruškah bolj zdravi pod drevesa posadimo hren. Voluharja bomo poizkusili pregnati s pomočjo rastlin, ki jih z vonjem odganjajo voluharja. Črni ribez ga zagotovo ne bo zanimal, saj mu smrdi. Z vonjem ga preganjajo tudi česen, čebula, narcise, manjše perunike, in križnolistni mleček. Ekološko varstvo sadja Vse sadno drevje in jagodičevje smo škropili s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki krepi rastline in tako so manj občutljive na bolezni. Pričakujemo, da s škrlupom na jablani ne bo težav, ker smo izbrali odporne sorte. Sorta Enterprise je po izkušnjah ekoloških sadjarjev še boljša kot Topas, ki je najbolj poznana. Odporna je tudi sorta Pisani kardinal. Varstvo bo treba opravljati tedensko, da zavarujejo tudi nove, hitro rastoče poganjke. Če se na listih pojavi bela pepelasta plesen, okužene liste ali poganjke takoj odstranimo. Na mladih poganjkih hrušk, jablan, češenj, sliv in ribeza lahko v aprilu in maju pričakujemo pojav uši, ki jih bomo odpravili s pripravkom bio plantella aktiv. Varstvo bo treba večkrat ponoviti, škropili bomo tudi spodnji del lista. Če se uši zavijejo že v list, je vsekakor prepozno, takrat je list ali poganjek najbolje odstraniti. Uši bomo na mladih listih in poganjkih redno odstranjevali tudi ročno. V ekološkem domačem vrtu je nujno redno opazovanje in ukrepanje še pred pojavom škode. Na hruški se lahko pojavi hruševa bolšica, zaradi katere poganjki zakrnijo in se sušijo. Pojav hruševe bolšice opazimo predvsem po izločanju medene rose (sladka voda), tudi to je najbolje odstraniti ročno. Koristni so tudi vsi ukrepi, ki umirjajo rast hrušk, zato jo ne gnojimo preveč, tudi rez mora biti zmerna, tako vsekakor zmanjšamo možnost za razvoj bolšic. Vabljeni na tretjo delavnico Vabimo vas, da se nam pridružite tudi v mesecu maju. Delavnica bo potekala na Gainem sadnem vrtu v Veliki Pirešici, ob stari osnovni šoli, 9. maja, ob 17. uri. Spregovorili bomo o ekološkem varstvu pred boleznimi in škodljivci. Poskrbeli bomo tudi za vzdrževanje kolobarja pod drevesi in se posvetili aktualnemu varstvu glede na posamezno sadno vrsto. Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms 040-203-055. Davor Špehar Aleks in Igor presajata aronijo. Skupaj smo posadili jablano. Mesnate češnje? Raje ne! Uspeh je v eko sadovnjaku zagotovljen, kadar kombiniramo različne prijeme. Na drevesa takoj po cvetenju obesimo bio plantella lepljive plošče, na katere se lovijo leteči škodljivci. Dve do štiri plošče obesimo na posamezno drevo, pri tem pa pazimo, da se ne dotikajo vej ali listov. Rumene lepljive plošče so učinkovito sredstvo za zmanjševanje pojava češnjeve muhe, ki s svojimi ličinkami povzroča črvivost na srednje poznih ali poznih sortah češenj. Češnjeva muha odlaga jajčeca v času, ko češnjevi plodovi v začetku zorenja spreminjajo barvo iz zelene v rumenkasto. Rumena barva muho tako močno privlači, zato bio plantella rumene lepljive plošče na drevesa obesimo še pred spremembo barve plodov. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! april 2014 25
Ekološko vrtnarjenje Obilen pridelek sorte Celeste Češnje v vrtu Češnje so najbolj zaželeno spomladansko sadje. Uspevajo lahko vse do 1000 m nadmorske višine. Izogibati se moramo nizkim, zaprtim legam, kjer pogosto prihaja do spomladanskih pozeb oz. močnejših nihanj temperatur. Kako pa dosežemo, da nam drevo bogato rodi zdrave plodove, je še vedno uganka. Najprimernejša tla Za češnje so najprimernejša globoka, propustna, lahka do srednje težka tla s slabo kislo do nevtralno reakcijo (ph 6,5 7,5). Pri nevtralnih ali bazičnih tleh z večjim procentom aktivnega apna (7 12 %), izberemo za podlago rešeljiko ali MAXMA 14. Najprej je treba odvzeti vzorec za kemično analizo tal, ki nam pove kakšna je reakcija tal - ph, kako so tla založena s fosforjem in kalijem ter koliko imajo organske snovi ali humusa. Gojitvene oblike in razdalje sajenja Naravna rast drevesa naredi ozko in visoko krošnjo, zato gojimo na Slovenskem češnje v različnih gojitvenih oblikah (piramidna oblika, palmeta in solaxe sončna os), da naredimo čim večji del krošnje dosegljiv s tal. 26 www.klubgaia.si Samooplodna češnja Early star v vrtu Sadimo brez opore Sadike, ki smo jih vzeli iz zakopa moramo pred sajenjem namakati v vodi vsaj nekaj ur, da se dobro preskrbijo z vodo in začno kasneje normalno odganjati. Rane na koreninah osvežimo, samih korenin pa ne krajšamo. Pred sajenjem korenine namočimo v gosto kašo iz 2/3 ilovice, 1/3 kravjaka in vode. Ta kaša se oprime korenin in predstavlja boljši stik sadike z zemljo ter rastlini da prvo hrano. Sadike posadimo, da je cepljeno mesto vsaj 5 10 cm nad zemljo, pri sadikah cepljenih na Giselo 5 pa 15 20 cm nad zemljo. Korenine zasujemo z dobro zemljo. Sadiko potresemo, da zemlja zapolni vse prazne prostore med in pod koreninami ter nato zemljo potlačimo. Nad to zemljo dodamo uležan hlevski gnoj ali organska gnojila, nad gnoj peščico sadjarskega NPK ter zasujemo jamo do vrha. Pri sajenju češenj praviloma ne uporabljamo opore kola. Če pa ga že uporabimo, ga je potrebno postaviti vsaj 10 15 cm stran od sadike in sadiko nanj privezati z bužir vrvico v obliki osmice. Kol naj bo visok le do višine debla, to je 50 cm nad tlemi. Rez sadik po sajenju Sadike režemo tik pred odganjanjem, ko začno brsti že rahlo nabrekati. Takrat lahko zanesljivo ugotovimo, kateri brsti bodo odganjali. Pri rezi upoštevamo višino debla, ki je 0,5 m za kotel, palmeto in piramido; 0,6 m za vretenast grm in 1,2 m za solaxe. Nad to višino poiščemo 4 lepo razvite brste, iz katerih bomo raz- vili ogrodne veje. Rez sadike naj bo tik nad brstom rahlo postrani, tako da bo zgornji del odrezanega poganjka v višini konice brsta, spodnji del pa v višini spodnjega dela brsta. Pri tem je pomembno, da ne pustimo čepa nad brstom, ki se posuši in se kasneje sušenje nadaljuje v notranjost sadike. Vse rane, ki smo jih naredili, zamažemo s cepilno smolo za premazovanje ran. Kaj je mandanje? Ob začetku odganjanja pomandamo (ročno odstranimo) vse poganjke do višine debla, vse ostale pa pustimo. Če sadika ni odgnala v zgornjem delu, pustimo najlepši poganjek spodaj in ga privežemo ob štrcelj. Ko doseže višino debla, ga lahko pinciramo mu odstranimo vršiček, da se bo razrasel in bomo že v prvem letu lahko dobili ogrodne veje. Če bomo sadiko kar odrezali in ne bomo pomandali dveh ali treh brstov pod zgornjim brstom, dobimo kasneje pri odganjanju močno pavoditeljico, ki jo bo zelo težko ali nemogoče razpreti v primeren kot. Zelo priporočljiva je uporaba ščipalk za perilo, ki jih namestimo, ko dosežejo odganjajoči brsti dolžino 3 ali 4 cm. Ščipalke bodo te poganjke prisilile v položnejšo rast povečal se bo kot izraščanja vej iz debla. Dognojevanje z dušičnimi gnojili Ko poženejo 10 cm dolgi poganjki, začnemo z dognojevanjem z dušičnimi gnojili. Na bazičnih tleh uporabimo
Prikrajševanje po sajenju Mandanje brstov, rez ter razpiranje v drugem letu Rez na reznike v drugem letu amonsulfat, na kislih pa KAN. Dodamo 2 4 obroke do sredine junija, da dosežemo dolžino poganjkov okrog 70 cm. Razpiranje poleti Pri gojitveni obliki solaxe in vretenast grm upogibamo poganjke v avgustu, ko dosežejo vsaj 60 cm dolžine. Poganjke povežemo s plastično vrvico, ki se uporablja za baliranje sena, ki mora biti odporna na sončno svetlobo ultravijoličaste žarke. Vrvico zavežemo ob deblo tako, da se ne zadrgne in poganjke privežemo v vodoravni položaj ali rahlo navzdol. Rez v drugem letu Ogrodne veje se morajo obraščati na 50 70 cm dolžine, vrh pa na 70 90 cm. To dosežemo s prikrajševanjem in mandanjem brstov. Na poganjkih, ki imajo pravo dolžino, pomandamo brste na konicah, tako da pustimo le enega. Pomandamo tudi nekaj hrbtnih brstov od konice navzdol. Na podaljšku debla pustimo en sam terminalni brst in pomandamo vse ostale v dolžini ene pesti oziroma 10 cm. Če je vrh daljši od 90 cm, ga najprej prikrajšamo in nato pomandamo kot pri sajenju. Enako prikrajšamo tudi stranske veje, ki so daljše od 70 cm. Na sadikah, ki v prvem letu niso razvile vsaj 3 ogrodnih vej in vrha, moramo spomladi v drugem letu vse poganjke porezati nazaj na reznike. S tem bomo NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! dosegli kompletno obraščanje z ogrodnimi vejami. Brez te rezi pa ostanejo sadike brez 2 ali 3 ogrodnih vej, ki so najbolj zaželene, saj so v celoti dosegljive s tal. Če imamo razvite 3 ogrodne veje in vrh, moramo ob začetku odganjanja zažagati nad brstom, da spodbudimo rast še četrte veje, ki manjka. Oskrbimo češnje Češnje dognojimo z dušičnim gnojilom plantella kan konec aprila, v maju in začetku junija. Za osnovno gnojenje ob sajenju uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik in plantella specialno sadjarsko gnojilo. Vse večje rane ob rezi oskrbimo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Kaj moramo vedeti? Češnjeva muha - črvivost ne prizadene samo najzgodnejših sort, ki pa so bolj občutljive za spomladansko pozebo posebno, če so sajene v kotlini. Te sorte so: Ferprime (-7), Sweet early (-5), Early lory (-3), Burlat (0), Early star (0). Od teh so samooplodne Sweet early in Early star - lahko se sadi po ena sadika. Naslednje možnosti so Ferprime in Early lory ali Burlat in Giorgia (+11). Giorgia je bolj odporna na pozebo in pokanje z razliko od ostalih, ki so občutljive na pokanje, a jo ob koncu zorenja lahko ujame češnjeva muha. Številke v oklepaju pomenijo čas zorenja glede na burlat. Ivan Kodrič april 2014 27
Gaia na obisku Maherjevi so oskrbeli trato Maherjevi, Anica in Ivan iz Spodnje Hajdine pri Ptuju, vzorno negujeta okrasni vrt, travnik ob hiši pa je že pozimi kazal sledove mahu, ki se je nato razrasel. Dela v okrasnem vrtu je veliko, v času našega obiska smo spremljali oskrbo trate in okrasne gredice. Člana Anica in Ivan Trata in okrasna gredica Okrasna gredica z omorikami v ozadju je nastala pred več kot desetimi leti. Zasaditev je oblikovana tako, da je zanimiva v vsakem letnem času. V času našega obiska so cveteli: češnje, forzicija, japonska kutina, spireja, leskovec in magnolija pa sta bila že v obdobju odcvitanja. Tudi tulipani so nas očarali svojimi pisanimi cvetovi. Trajnice so ravno začele z rastjo in bodo kmalu zasedle svojo vlogo v vrtu. Mah je trajna nadloga G. Ivan je specialno sredstvo plantella proti mahu v spomladanskem obdobju že potresel po vsej površini vrtne zelenice, vendar so ostala posamezna območja mahu, ki jih je ob trosenju zgrešil, zato je to opravilo ponovil v času našega obiska. Odstranjevanje mahu in sejanje Sčasoma je član Ivan ugotovil, kako se maha najlažje znebi. Ko sredstvo proti mahu počrni, ga potem še enkrat fizično odstrani s pomočjo železnih grabelj. Večja prazna mesta v trati doseje s travno mešanico plantella contessa, z obloženim travnim semenom, ki samo absorbira vlago iz okolice in hitro ter uspešno kali tudi takrat, ko ni popolnoma prekrito z zemljo. Za setev in dosejevanje so uporabne tudi druge travne mešanice iz linije plantella. 28 www.klubgaia.si
Zračenje travne ruše Včasih je trato zračil z ročnim pripomočkom za zračenje trate. Ker je to opravilo postalo preveč naporno, se je odločil, da ga začasno opusti. Razmišlja pa o tem, da si vertikulirni stroj sposodi v enem izmed vrtnih centrov. Na manjšem delu trate jo je na vsakih 30 cm prezračil z vilami in na to površino potresel plantella izbrane kremenove peske v odmerku 2,5 kg/m 2. Tako je ustvaril zračne pore, ki nudijo zrak in prostor za razvoj korenin, kremenove peske pa z metlo spravil v luknje med travo. Gnojenje trave Obstoječa površina trave je bila pognojena z membranskim gnojilom plantella formula 365 za travo, s katerim gnojimo samo enkrat na leto. G. Maher je to gnojilo uporabil že preteklo leto in opazil, da popoln videz trate doseže že s samo enkratno uporabo v spomladanskem času. Gnojenje iglavcev Cedra je zadnja pridobitev med iglavci in se lepo razrašča. V predel z robnimi iglavci je bila presajena v preteklem letu, saj zaradi bujne in hitre rasti ni bila primerna izbira na območju predvrta ob vhodu hiše. Za optimalno rast jo g. Ivan vsako leto pognoji s plantella specialnim gnojilom za iglavce, ki preprečuje rjavenje iglic tudi pri ostalih iglavcih, saj ima dodan magnezij. Davor Špehar Oblikovanje prehoda trate v okrasni vrt Ker se vrtna zelenica vsako leto razrašča v območje okrasne gredice, smo svetovali, da območje gredice od trate fizično loči z ostrim robom. G. Ivan je z lopato rob travne ruše pravokotno odrezal od trate, tako bo košnja lažja, trava pa se ne bo razraščala v območje gredice. Če želite, da se naši strokovnjaki o vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokličite na brezplačno številko BREZPLAŒNI NASVETI NA Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani. april 2014 29
Oblikovanje vrta Kisloljubne zasaditve grmovnic Na mnogih mestih v naravi rastejo grmovnice v senci večjih dreves, ki so prilagojene na omejeno sončno svetlobo, konkurenco gostih drevesnih korenin in naravnost ljubijo zakisana tla. Če jim pri tem še malenkost pomagamo, nam bodo v vrtu s krasnim in dišečim cvetjem polepšale pomlad in poletje, z zanimivo zgodnjo spomladansko in jesensko barvo listja pa še preostanek leta. Ker so povečini zimzelene, so zanimive tudi pozimi. Če imate vrt ob gozdnem robu, ki je zjutraj dolgo v senci, ali izrazito kisla tla, je zasaditev grede z grmovnicami, ki ljubijo prav take pogoje, rešitev za vas. Priprava grede Zasaditev grede pod večjimi drevesi, ki so že dodobra razpredle svoje korenine tik pod površjem tal, ni slišati kot enostaven projekt. Vendar imajo grmovnice, o katerih bo tekla beseda, pogosto plitvo razvejane korenine, tako kot veliko bolj domači rododendroni. Dovolj globoko bo, če bomo za robove grede uporabili na primer železniške pragove. Dve ali tri širine poleženih pragov zadostuje za globino grede, lahko pa za rob uporabimo tudi katerikoli material, ki ga imamo na voljo in estetsko dopolnjuje videz hiše. Previdni moramo biti pri zidanih obrobkih, v katerih sta apno in cement, saj nevtralizirata kislo reakcijo tal. V tem primeru Pieris japonica Skimmia japonica Rubella Erica carnea Enkianthus campanuatus Azalea japonica Kalmia latifolia Kalmia avgustifolia f. rubra Skimmia japonica Erica Kramer s Rote (resa) Načrt grede zasnovana je tako, da je dostopna z vseh strani. Lahko jo s hrbtno stranjo naslonimo na mejo parcele ali h gozdnemu robu. Narisana je dvignjena greda, višine 30 cm, lahko pa je končni videz tudi na višini tal. V tem primeru moramo gredo vkopati vsaj 40 cm globoko, stranice pa obložiti z neprepustno folijo. Gredo napolnimo s šoto, jo namočimo in pustimo, da se odcedi. rastline posadimo najmanj en meter od roba in enkrat na leto redno dognojujemo z membranskim gnojilom plantella formula 365 za rododendrone. Gredo napolnimo s plantella specilano zemljo za rododendrone ali preperelimi gozdnimi iglicami. Če imamo možnost, je dobro uporabiti oboje. Preden pridejo na vrsto rastline, gredo dobro namočimo in za kakšen dan pustimo. Čeprav govorimo o 30 www.klubgaia.si Greda vresovk je umeščena na sončno rastišče. Na zimzelenih pierisih se vidijo poškodbe na listih, ki jih je povzročilo sonce. Listi so rumenkasti in na vejah se pojavljajo ogolela mesta. Zavrta rast, slabo olistanje in cvetenje sta lahko tudi posledica premalo kislih tal.
Kalmije v naravi so dobro raščavi grmi, ki so primerni za prekrivanje brežin, na kislih rastiščih. Dobro držijo tla in potrebujejo le malo vzdrževanja. Po cvetenju jih vsake dve do tri leta porežemo do tal, pri čemer lahko uporabimo kar kosilnico. grmovnicah, ki so prilagojene na senčne lege, jim moramo omogočiti vsaj pol dneva sončne svetlobe. Tako bodo izpolnjeni pogoji za optimalno cvetenje, ki pa ga lahko še povečamo s pravilnim dognojevanjem. Dognojujemo z gnojili za kisloljubne rastline v fazi oblikovanja cvetnih popkov, ki je za večino rastlin poleti. V vsakem primeru je to po cvetenju. Jeseni in spomladi v obliki zastirke na gredo dodajamo organski material. Najbolj primeren je dobro pripravljen domači kompost s primešanimi preperelimi gozdnimi iglicami. Zelo uporabno je tudi organsko gnojilo biogrena, saj ne vsebuje kalcija, ki bi razkisal tla. Idealna oblika zastirke je zmlet organski material lesnih rastlin, vsaj eno leto preležan, zmešan s starim hlevskim gnojem ali kompostom. Debelina zastirke naj bo vsaj 10 cm, vendar to plast znižamo do nivoja sajenja tik ob deblih oziroma vejah rastlin. Izbira rastlin Za polsenčno gredo na kislih tleh si najpogosteje izberemo rastline iz skupine rododendronov in azalej. Odlično uspevajo v družbi resja (Erica, Calluna, Daboecia) in borovnic ter brusnic (Vaccinum) kot podrasti, za zimski okras pa v tako gredo lahko posadimo tudi drevesa z zanimivim lubjem (Prunus, Betula, Acer). Skimije so zimzeleni grmički, ki jih radi sadimo v družbo rododendronov, saj z okrasnimi plodovi poskrbijo za jesenski okras. Niso pa zahtevne glede kislega rastišča, dobro prenašajo tudi navadna vrtna tla. Za plodove potrebujemo žensko in moško rastlino. Dvospolna je edino vrsta S. japonica subsp. reevesiana, z dišečimi belimi cvetovi spomladi in rdečimi plodovi jeseni. Poleg že znanih grmovnic lahko izbiramo tudi med rodovi: Pieris, Kalmia, Enkianthus in Skimmia. Nega in razmnoževanje Opisane grmovnice so zelo enostavne za vzdrževanje, če jim v začetku nudimo vse potrebne pogoje za uspešno rast: delno senčno rastišče, organsko bogata tla s kislo reakcijo, dovolj vlage in odcedna tla. Še lepše bodo cvetele ob rednem dognojevanju. Rez ni nujna, lahko pa z njo oblikujemo rastline po svojem okusu. Vse rez dobro prenašajo. V delni senci in ob zadostni zastirki bodo le malokrat potrebovale zalivanje. Kadar je le-to potrebno, uporabite deževnico, saj vodovodna voda nevtralizira kislo reakcijo tal. Razmnožujemo jih poleti, s pololesenelimi potaknjenci, ki jih namočimo v plantella rhizopon II za delno olesenele potaknjence in potaknemo v zemljo za setev in pikiranje bio plantella start. Če gojimo vrste, jih lahko razmnožimo tudi s semenom. Sejemo jeseni, takoj ko semena dozorijo. Zimska zaščita Če so grmovnice zasajene v senčno gredo, kjer je večji del dopoldneva senca, zimska zaščita ni potrebna. Če pa gredo obsije jutranje in dopoldansko sonce, moramo razmisliti o zimski zaščiti. Pravzaprav moramo zimzeleni del rastline zasenčiti, saj bi sonce zbudilo rastline v aktivno rast. Večji del težav zimzelenih rastlin pozimi predstavlja dehidracija zaradi višje dnevne temperature voda izhlapeva iz listov, korenine pa je iz zemlje ne Pieris japonica Pieris je zimzelen grm, ki raste počasi, zato je v gredi umeščen na rob. V desetih letih doseže končno višino, ki je med dva in pol do tri metre. Njegovi cvetovi so okras na grmu od stadija popkov, ki se pojavijo že pozimi, vse do konca cvetenja, kar skupaj lahko traja pol leta. morejo načrpati. Drugi del težav nastane, če rastline pognojimo prepozno jeseni. Jesenski poganjki nimajo časa, da bi do konca oleseneli, zato so podvrženi poškodbam nizkih temperatur. Meta Šepic Nekateri so za kislo!
Okrasni vrt Obnova gredic v 5 korakih Okrasne grede so nepogrešljiv element številnih vrtov, zato je pomembno, da so v dobri kondiciji. Urejene in bujne zasaditve so vir veselja, a ta vir brez konkretnih posegov ni večen. Kljub rednemu pletju, dognojevanju in zalivanju se je na vsake nekaj let potrebno lotiti obnavljanja. Tako v primeru sajenja enoletnic kot trajnic ali mešanih nasadov, se nam lahko zgodi, da se tla izčrpajo, rastline nimajo več dovolj prostora za bujno rast, posledično se pogosteje pojavljajo bolezni in napadi škodljivcev, dogaja se tudi, da se tla preveč zbijejo in onemogočajo optimalen razvoj rastlin. Sedaj je odličen čas 1Za obnovo gredic je primeren čas, ko so tla dovolj vlažna in topla, da se rastline hitro vrastejo. Lesnate rastline in trajnice izkopljemo. Če jih bomo uporabili ponovno, jih shranimo v zakopu, kjer 32 www.klubgaia.si jih izdatno zalijemo, priporočljivo pa je tudi, da niso izpostavljene soncu in vetru. Zemljo očistimo plevelov in izkopljemo morebitne ostanke večjih korenin. 2Ko smo gredo očistili, sledi najpomembnejši del: Tla pognojimo z organskim gnojilom v peletah plantella organik, s čimer jim izboljšamo strukturo. Slednje je še posebej pomembno v primeru zbitih tal. Še posebej za grede enoletnic je pomembno, da vkopljemo tudi kakovosten substrat plantella univerzalna vrtna zemlja. 3Zelo rahla tla je najbolje pred sajenjem tudi pohoditi, da v tleh ne ostane preveč zračnih žepov. Sledi razporeditev sadik. Rastline lahko po gredi postavimo v lončkih, lahko pa jih predhodno izlončimo. Seveda je potrebno take rastline posaditi nemudoma. Če že vnaprej pred samim sajenjem razporedimo vse sadike, si lahko lažje predstavljamo končno podobo ter sproti popravljamo pozicijo posameznih rastlin. 4Če želimo obdržati obstoječe trajne rastline, je pomembno, da jih ne sadimo na isto mesto. Mnogo bolj zdrave bodo, če jih bomo razmestili drugače, kot so rasle do sedaj. Mnoge trajnice v nekaj letih tvorijo goste šope poganjkov, zato take skupke lahko s pomočjo škarij, vil ali lopate razdelimo na več kosov. Pazimo le, da bo imel vsak dovolj korenin. 5Rastline posadimo, dobro pritisnemo zemljo okoli sadik, dodamo pametno membransko gnojilo plantella formulla 365 za okrasne rastline, s katerim gnojimo 1x/leto, kar zadošča za vso sezono in izdatno zalijemo. Različne zastirke pomagajo zadrževati talno vlago ter delno omejujejo rast plevelov. Poskrbimo, da tal ne zakrijemo le s tanko kozmetični plastjo, pač pa ustvarimo vsaj 3-5 cm debelo plast. Njihova prednost je tudi razkrajanje in sprotno oddajanje hranil, pomagajo pa izboljševati tudi strukturo tal. Žiga Pirnat, urejanje okolice, 041/640-993, vrtnartsvopirnat@gmail.com,
Zelenjavni vrt Nenavadne vrtnine tudi doma Zelenjavni vrt že zeleni, kombinacije mešanih posevkov pa vedno bolj prihajajo do izraza. Pa bi ga naredili še bolj pisanega in zanimivega? Preizkusili kaj novega tudi na domačem krožniku? Vonj in okus Mediterana ROMANSKA SOLATA OVIRED Ta rdeča solata je res nekaj posebnega. Sejemo jo lahko vse leto in to na prostem ali v rastlinjaku. Uživamo mlade rozete, ki po obliki spominjajo na motovilec, lahko pa tudi večje glave. Solata ima odličen, rahlo lešnikast okus, ne greni in je odporna na plesen. Pridih Azije DIVJA RUKVICA (RUKOLA) Z razliko od navadne rukole zraste nekoliko višje, kasneje cveti in jo lahko tudi obtrgavamo, saj se obrašča. Pritegnila nas bo tudi z zelo aromatičnim okusom. Sejemo jo od pomladi do jeseni, vsakih 14 dni. Rukola potrebuje veliko vode, sveže liste uživamo v solatah, polivkah, omakah, z zelenjavo, krompirjem in mesom. Barvitost Mehike RUMENE BUČKE Že ime (Soleil = sonce) predstavi njihovo barvo, ki v vrtu kar sije izpod zelenih listov. Plodovi so cilindrični in rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. Ker so tolerantne na pepelasto plesen, jih lahko obiramo zelo dolgo. Še več o tematskih vrečkah Semenarne Ljubljana - Vonj in okus Mediterana, Pridih Azije v vašem vrtu in Barvitost Mehike najdete na www.semenarna.si. Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana www.kalia.si Cvetoča ali zelena živa meja? Topla pomlad je spodbudila tudi rast žive meje. Kakšna je vaša živa meja? Bogato cvetoča in pisana skozi vse leto ali klasična vedno zelena? Delite fotografije z nami. 3 najlepše bomo nagradili s pametnim gnojilom plantella formula 365 za žive meje. Slike, vsaj 500 kb velikosti, nam pošljite do 30. 4. na naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Prva spomladanska opravila S poslanimi fotografijami ste dokazali, dragi naši člani, da skrbno vrtnarite in se ne zmenite za ponudbo vrtnin v prodajalnah iz tujih logov. Nagrado plantella organik prejmete po pošti. Marija Šturm, Most na Soči Marjan Radetič, Koper Helena Murgelj, Otočec april 2014 33
Slovenski naravni biseri Žafran Med najpogostejše znanilce vnovičnega prebujanja narave sodijo tudi žafrani, ki na travnikih, v sadovnjakih, svetlih gozdovih navdušujejo z vijoličasto modrimi preprogami, katerih barvna izrazitost je odvisna od lege rastišča. S svojim zgodnjim cvetenjem v osrednji Sloveniji od marca naprej, v toplejših predelih pa že februarja ne morejo prikriti svojega sredozemskega porekla. Pomladanski žafran Pri tem imamo v mislih seveda najbolj razširjeno vrsto žafranov pri nas pomladanski žafran (Crocus vernus), ki cveti od marca do junija, odvisno od nadmorske višine. Rastlina je visoka od 9 do 23 centimetrov in ima gomolje najgloblje v zemlji od vseh v Sloveniji rastočih vrst. Ima štiri ovojne liste in dva do štiri žlebaste zelene liste z jasno izraženo belo progo, ki se pojavijo v času cvetenja; po njem pa se lahko precej podaljšajo. Cvetovi so zvonasti in najpogosteje po eden, redkeje dva, vendar pa v toplejših predelih Slovenije niso tako redke rastline s po tremi. Cvetno odevalo je sestavljeno iz šestih listov, ki so razporejeni v dveh krogih, v vsakem po trije. Cvetni listi so spodaj zrasli in tvorijo dolgo cev. Pomladanski žafrani so razširjeni od Pirenejev, vzhodne Francije, Italije, Alp, dela srednje Evrope, preko Slovenije, Hrvaške, Belocvetni žafran Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije do Karpatov. Mi smo jih občudovali na travniku ob potoku Gradaščica v vasi Belica. Nižinska in višinska trajnica Medtem ko pomladanski žafran preplavi predvsem nižinsko Slovenijo, bomo progastega (Crocus reticulatus) našli na suhih kraških travnikih, belocvetnega (Crocus albiflorus) pa običajno na nekoliko višjih legah. Zato smo se v začetku marca odpravili na Nanos in približno tristo metrov pod vrhom Pleše (1262 m) prišli na rjavo travno polico, ki jo je še kaka dva tedna prej prekrivala snežna odeja, zdaj pa so jo»pobelili«nežni beli cvetovi žafrana. Nunka, kakor Slovenci tudi pravimo tej vrsti, je opazno manjša rastlina od pomladanskega žafrana, saj dosega le Cvet nunke je manjši od pmladnega žafrana velikost med 7 in 19 centimetri. Ker pa je tudi slednji lahko zelo svetel oziroma skoraj bel, je za razločevanje teh dveh vrst dobro vedeti, da ima belocvetni žafran prašnike višje od brazde, drugi pa ravno obratno. Žafran je sicer trajnica, vendar pa je, kot je v monografiji o tej cvetlici zapisal vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon, gomolj pri naših žafranih le enoleten, saj se vsako leto nad njim tvori nov, ki začne nastajati v času cvetenja in nato dozori, ko rastlina plodi in preden se ji listi posušijo. Ker pa se novi gomolj razvije preden stari presahne, je tako ta kljub vsemu vsaj na videz prava trajnica. Rod žafranov obsega več kot 80 vrst. Rastejo v osrednji in južni Evropi, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v osrednji Aziji in zahodni Kitajski. Slovenski pregovor»drag kot žafran«izvira iz dejstva, da so nekdaj za kilogram droge potrebovali od 150 do 200 tisoč cvetov pravega žafrana (Crocus sativus), iz katerih so nabirali le rdeče rumenooranžno obarvane brazde. To dragoceno drogo so uporabljali kot barvilo (za jedi in oblačila), začimbo in dišavo, ki je slovela tudi kot močan afrodiziak. Boris Dolničar 34 www.klubgaia.si
Dom brez mrgolazni Mravlje imajo svoj pohod Letos so v toplih in sončnih dneh vrtne mravlje že vsepovsod mrgolele, zato bo treba tudi v stanovanjih hrano in ostale organske snovi pravočasno pospraviti, da ne bo kakih presenečenj. Zavedati se moramo, da je najprimernejši čas zatiranja mravelj takoj ob njihovem pojavu, saj le tako preprečimo, da bi se žuželke prekomerno razmnožile. V Sloveniji je trenutno zabeleženih do 132 različnih vrst mravelj. Zmotno je misliti, da so mravlje le v naravi. Med najpogostejše obiskovalce spadajo vrtna in faraonska mravlja. Prav faraonske najdejo zatočišče med zidovi ter pod raznimi predmeti. Pogosto jih vidimo v kopalnicah, kuhinjskih omarah in v toplejših delih stanovanja. Faraonske se najraje hranijo z beljakovinsko in maščobno hrano (meso, kruh, siri ipd.) pa tudi z mrtvimi žuželkami, zato je zelo pomembno redno čiščenje. Da bi zatrli faraonke, moramo tretirati vsa mesta, kjer se pojavljajo in priti do gnezda. Gnezda so lahko v razpokah sten,ob električni in vodovodni napeljavi, pa tudi v raznih aparatih. Učinkovito sredstvo effect faracid + ima takojšnje in zakasnjeno delovanje, ki omogoča, da mravlje kontaminirajo tudi lastno gnezdo. Mravljišča niso vedno vidna Izdelkov, ki so namenjeni za zatiranje mravelj, pa ne uporabljamo na vrtu in drugih pridelovalnih površinah. Med sredstva, ki omogočajo učinkovito zatiranje žuželk sodita effect posip proti mravljam in neopermin. Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na škodljivce, hkrati pa je izdelek bolj blag in je zato bolj priporočljiv za uporabo v notranjih prostorih. Neopermin pa omogoča učinkovito zatiranje mravelj v okolici stavb, saj je dlje obstojen izdelek, ki ga lahko uporabljamo v kleteh, pod vrati, na okenskih policah ter na mestih, kjer mravlje vstopajo v prostore. Med pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje mravelj in drugih škodljivih žuželk pa strokovnjaki svetujejo uporabo izdelka effect univerzalni insekticid v 500- mililitrski razpršilki in effect univerzalni insekticid koncentrat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski steklenički, kar zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne raztopine, ki se jo prši po površinah do 100 m 2. Oba izdelka omogočata učinkovito zatiranje na površinah, kot sta les in beton. Poleg kurativnega ima izdelek tudi preventivno delovanje, saj ob pravilni uporabi omogoča, da se populacija škodljivcev prekomerno ne razmnoži. Mravlje obožujejo uši Prav pogosto se zgodi, da se na vrtu ali v sadovnjaku skupaj z mravljami pojavijo tudi uši. Obe živalski vrsti živita v sožitju, saj se mravlje prehranjujejo z medeno roso, ki jo izločajo uši. V tem primeru svetujemo, da se uporabi izdelka bio plantella flora verde ali plantella kenyatox verde, saj z omenjenima sredstvoma uspešno zatiramo listne uši. Mira Arh Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. april 2014 35
Revija Vzajemnost predstavlja Pri jajcih pozabimo na holesterol Za jajca velja kot za vsako drugo hrano: nikoli ne uživajmo samo ene vrste živil. V tem primeru bomo telo spravili iz ravnovesja, zato je nujno uživati raznovrstno hrano, iz različnih skupin in različnega izvora. Pomembno je, da jajca kombiniramo z drugo hrano, bogato z vlakninami in z vitaminom C.!! Naročam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hišna številka Kraj in poštna številka Telefon Datum Podpis Kot celota iz beljaka in rumenjaka je jajce kokoši, ki se je pasla, popoln izdelek narave. V 100 gramih jajc ali v približno dveh jajcih kategorije s, je blizu 230 miligramov holesterola. Na dan ga lahko brez škode zaužijemo v povprečju 300 miligramov. Če upoštevamo, da holesterol zagotovo dobimo še z drugo hrano, potem eno jajce na dan nikakor ne more škoditi, še zlasti ne, če z jajci uživamo tudi vlaknine. Kokošje jajce je v prehrani svojevrstno merilo biološke uporabnosti beljakovin in ima indeks 100. To pomeni, da je v celoti izkoristljivo. Ima tudi vse vitamine, razen vitamina C, in vse minerale, nima pa ogljikovih hidratov in balastnih snovi. Jajca imajo sicer nekaj nasičenih in tudi nenasičenih maščob, če se kokoši pasejo v naravi. Tedaj imajo tudi vitamin D. Med vitamini kaže poudariti visoko vsebnost vitaminov skupine B, zlasti B 2, B 12 ter folne kisline. Dragocen je podatek, da so v jajcih v maščobah topni vitamini A, E, D in K. V jajčnem rumenjaku so antioksidativne karotenoidne snovi za dober imunski sistem in varovanje pred prostimi radikali, zlasti lutein in zeaksantin, ki skrbita za dober vid in preprečujeta nastanek sive mrene. Jajca so nasitna in zdrava, zato jih vključujejo v diete za zniževanje telesne mase. V povprečju ima eno jajce blizu 70 kilokalorij. Vedno jejmo celo jajce, nikoli samo beljaka ali rumenjaka in izberimo sveža jajca proste reje, pri kateri so se kokoši pasle. Več preberite v aprilski številki Vzajemnosti Revija Vzajemnost je namenjena upoko - jencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V devetintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, saj verodostoj no piš e o pokojninskih temah in raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naročnikom brez - plačno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si. Vzajemnost je lepo darilo Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Naročite mu jo lahko za pol leta (11,4 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 20 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa mu bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost vaše darilo. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
Mladi vrtnar Vrtnarjenje kot igra Letošnja zima ni bila pisana na kožo ne naravi in ne ljudem, a porezali smo sadno drevje in trto, pa vrtnice, postavili ptičje valilnice, prezračili in pognojili trato, na zelenjavnem vrtu smo posejali solato berivko,vmes tudi nekaj redkvice Saxa. Da bomo prej uživali v skledi domače solate, smo posadili kar sadike rozetne Gentile in nekaj ledenke, ki naredi glave. Očistili smo lanske in posadili nekaj novih mesečnih jagod ter jih pognojili z organskim bio plantella nutrivit gnojilom za jagode in jagodičevje. Posadili smo jih na črno tkanino za jagode, skupaj s sadikami solate. Zrahljali smo zemljo, Tian jo je pognojil, z Nikom sva naredila jarke, potem pa smo vanje položili nakaljen krompi Sedaj pa bomo nekaj časa lahko uživali v igri in pogledu na cvetoče rastline, dokler ne bo dovolj toplo, da posadimo še ostale vrtnine. Paradižnik že veselo raste na okenski polici in je vsak dan večji. Uživajte v pomladi! Nik in mami sta prerahljala zemljo, naredila jarke, globoke okoli 5 cm in vanje posadili grahova zrna. Kasneje bodo rastline osuli in vmes položili zastirko, za oporo pa uporabili leskove šibe. Tina Flerin Cankar, mama mladih vrtnarjev članica Kluba Gaia april 2014 37
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43. Legenda: korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. Koledar del T S Č P S N P T S Č P S N P T S 16 17 18 19 20 21 23 24 25 26 27 28 30 Č 1 P 2 S 3 N 4 P 5 T 6 S Č 8 P 9 S 10 N 11 P 12 T 13 S Č 15 38 www.klubgaia.si April do 8.00 do 11.00 od 12.00 od 11.00 do 19.00 do 14.00 od 15.00 do 9.00 do 11.00 do 11.00 do 12.00 Maj od 8.00 do 16.00 od 17.00 do 15.00 od 16.00 do 16.00 od 17.00 do 9.00 od 10.00 do 10.00 od 11.00 in do 11.00 in od 17.00 24h 20h Sadovnjak Jablane v klasičnem varstvu škropimo proti jablanovemu škrlupu in pepelasti plesni s pripravkom vivera chorus (5 g/10 L vode/100 m 2 ), ki dobro deluje tudi pri nekoliko nižjih temperaturah. Po končanem cvetenju jablan in hrušk uporabimo pripravek vivera score (1,5 ml/10 L vode/100 m 2 ). V ekološkem varstvu v času vegetacije prisegamo na pripravek iz njivske preslice bio plantella natur-f, ki rastline krepi in zmanjšuje nevarnost pojava škrlupa in jablanove pepelovke. Pri zelo močni okužbi s pepelovko je potrebno izrezati vse mlade poganjke. V višjih predelih, kjer še cvetijo koščičarji (breskev, nektarina, sliva), v času cvetenja ukrepamo proti cvetni moniliji. Po končanem cvetenju na drevesa obesimo bio plantella rumene lepljive plošče, ki jih redno pregledujemo, da ugotovimo, kateri škodljivci so se ujeli in pravočasno ukrepamo. Na debla dreves namestite bio plantella lepljivi trak, ki preprečuje dostop mravljam, da ne izkoriščajo listnih uši. Več o ukrepanju proti ušem si preberite na str. 11. Sobne rastline Za presajanje sobnih rastlin uporabimo visoko kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Tiste sobne rastline, ki smo jih presadili konec februarja ali v marcu, pričnemo dognojevati z gnojilom v obliki šumeče tablete plantella tabs za zelene rastline in plantella tabs za cvetoče rastline. Vsi, ki pristajate na klasično oskrbo s hranili, vsekakor uporabite visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet (za cvetoče rastline) in plantella list (za zelene rastline), ki sta obogatena z 11 vitamini in morskimi algami. Za preprečevanje koreninske gnilobe rastline po presajanju zalijemo s pripravkom vivera proplant (30 ml/10 L vode/1 m 2 ). Če kje slučajno opazimo uši, takoj ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, s katerim poškropimo napadene rastline. Sobnim rastlinam z velikimi listi še vedno vsaj enkrat mesečno obrišemo liste z mehko krpo ali gobo. Nato pa jih poškropimo z bio plantella balzamom za liste. Tako bodo listi ostali lepi in bleščeči, nanje se bo tudi prah manj nabiral. Vinska trta V vinogradu lahko od polovice aprila do polovice maja ukrepamo proti črni pegavosti, akarinozi in erinozi. Če smo v preteklem letu imeli močan napad oidija, v času odganjanja očes uporabimo pripravek vivera quadris (10 ml/10 L vode/100 m 2 ), ki deluje tudi proti rdečemu listnemu ožigu. Prva škropljenja proti peronospori opravimo konec maja s kontaktnimi fungicidi. Pred cvetenjem uporabimo pripravek vivera ridomil.
Vrtna trata Če še niste odstranili mahu v travi, se ga znebite z uporabo sredstva za odstranjevanje mahu plantella proti mahu. Po odstranjevanju mahu trato prezračimo z vrtnimi vilami, ki jih pritiskamo k tlom. Po zračenju potresemo celotno površino s plantella izbranimi kremenovimi peski. Tla pred setvijo prekopljemo in pognojimo z dolgo delujočim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Na Primorskem izberemo posebno mešanico trav za sušne in vroče lege plantella adria, za manj obremenjene lege pa zadostuje mešanica plantella aurora. V celinskem delu Slovenije lahko uporabite tudi travno mešanico plantella univerzal, v sečnih delih pa plantella viva. Če želimo visoko kakovostne vrste in sorte trav, izberemo posebno mešanico obloženih semen plantella contessa, ki je primerna za vse razmere. Za gnojenje vrtne trate uporabimo pametno membransko gnojilo plantella formulla 365 za trave, s katerim gnojite samo enkrat na leto, trata pa je pognojena vse leto. Okrasni vrt Za zatiranje navadnega regrata, njivskega osata in slaka ter topolistne kislice uporabite pripravek plantella total-r. Pri tem pazite, da ne omočite listov trave ali okrasnih rastlin, saj pripravek uniči vso vegetacijo. Vrtnice pognojimo z membranskim gnojilom plantella formullla 365 za vrtnice, s katerim gnojimo samo enkrat na leto. Potonike pred sivo plesnijo na cvetovih zavarujemo s pripravkom vivera switch (10 g/10 L vode/100 m 2 ), ter jih pognojimo s plantella formulla 365 za okrasne rastline. Rododendronom po končanem cvetenju odstranimo cvetove, tako preprečimo širjenje sive plesni. Žive meje kleka in drugih rastlin gnojimo z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za žive meje. Ob presajanju okrasnih rastlin za boljše vraščanje sadike v sadilno jamo dodamo tudi plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Okenske in balkonske rastline Pelargonije, ki smo jih presadili februarja, ponovno presadimo v aprilu v nekoliko večje lončke. Čez mesec dni pa jih bomo posadili v korita. Za presajanje uporabimo visoko kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Več o trendih in kombinacijah si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11. Če boste imeli na oknih in balkonih surfinije, jih posadite v plantella specialno zemljo za surfinije. Vse rastline po končanem presajanju zalijemo s pripravkom vivera proplant (30 ml/10 L vode/1 m 2 ), tako preprečimo pojav koreninske gnilobe. Že mesec dni po presajanju cvetočih rastlin za bujno rast in cvetenje dodamo vsa ustrezna hranila. Uporabimo edinstveno tekoče gnojilo plantella cvet, ki ima dodano organsko komponento in 11 vitaminov. Za dognojevanje zelenih strukturnih rastlin uporabimo edinstveno tekoče gnojilo plantella list, ki je ravno tako obogaten z organsko komponento in vitamini. Zelenjavni vrt Če v zelenjavni vrt zahajajo domači hišni ljubljenčki, poškropite ograjo s pripravkom plantella repel. Sadike paradižnika, paprike, kumar, buč in ostalih plodovk ob zalivanju dognojite s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki izboljša ukoreninjanje, rastlina pa je tudi zdrava in vitalna. Gredice, kjer bomo posadili paradižnik, papriko, buče in bučke, v maju pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantellla nutrivit za paradižnik in ostale plodovke. V tem času sadimo tudi solato, tla obogatimo organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za solato in drugo listno zelenjavo. Če do sredine aprila še niste posadili krompirja, bo treba pohiteti, v grebene dodajte plantella specialno sadjarsko gnojilo, ob osipanju pa dodajte polovični odmerek organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Ob zadnjem osipavanju kromirjeve cime dodajte drugi odmerek organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Čebulo in šalotko prekrijte z belo vrtno tkanino, zunaj pa namestite bio plantella rumene lepljive plošče, na katere se ujame čebulna muha. Če se na kumarah in paradižnikih, ki smo jih posejali v lončke, pojavijo rastlinjakovi ščitkarji, ukrepamo s pripravkom bio plantella kenyatox verde ali vivera chess. Da ščitkarje lažje opazimo, si pomagamo z bio plantella rumenimi lepljivimi ploščicami, ki jih namestimo v nekaj lončkov. april 2014 39