PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT: RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA PODPORNE VSEBINE NALOGA: OBREMENITVE IZ DRUGIH VIROV: DEPONIJE, ŽIVINOREJA, PROMET, TURIZEM Pripravil/a: Urška Bremec, univ.dipl.ing.agr. Ljubljana, december 2007
Program: PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 Številka in naslov programskega sklopa I/1/1 NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA in projekta: I/1/2 Razvoj procesa načrtovanja podporne vsebine Naloga: Naročnik: Naloga I/1/2/5 Obremenitve iz drugih virov: deponije, živinoreja, promet, turizem REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Strokovna ekipa: Urška Bremec, univ.dipl.inž.agr. Mag. Gregor Sluga, univ.dipl.inž.meteo. Odgovorni nosilec: Urška Bremec, univ.dipl.ing.agr. Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ. dipl.inž.gradb. Kraj, datum: Ljubljana, december 2007 2
V S E B I N A 1. IZHODIŠČA 5 2. ODLAGALIŠČA 6 2.1. DELO V LETU 2008 3. ŽIVINOREJA 3.1. Metodologija izračuna količine makrohranil in težkih kovin v živinskih gnojilih po naseljih 3.2. DELO V LETU 2008 4. PROMET 4.1. DELO V LETU 2008 5. TURIZEM 5.1. DELO V LETU 2008 6 7 7 8 3
Seznam prilog: PRILOGA 1: Pretvorni faktorji iz števila živali v glavo velike živine PRILOGA 2: Letna količina (kg) makrohranila na glavo velike živine PRILOGA 3: Količina dušika v 1m 3 posamezne oblike živinskega gnojila PRILOGA 4: : Povprečne vrednosti vsebnosti suhe snovi in težkih kovin v živinskih gnojilih 4
1. IZHODIŠČA EU pravne podlage: Direktiva /31/ES - DIREKTIVA SVETA z dne 26. aprila 1 o odlaganju odpadkov na odlagališča Nacionalne pravne podlage: - Uredba o emisiji pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 07/00), - Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 43/04). - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/6), - Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/6, 35/01, 2/04, 2/04), - Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) Strokovne podlage: - Agencija RS za okolje, 2002: Poročilo o stanju okolja - Odpadki - Agencija RS za okolje, 2002: Strokovne podlage za razglasitev ogroženosti podzemne vode v Republiki Sloveniji - Babnik, D. in sod. Sestava živinskih gnojil v Sloveniji. Kmetijski inštitut Slovenije - Kmetijski inštitut Slovenije, 2006: Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse (osnutek). Varovanje voda, tal, zraka in ohranjanje biotske raznovrstnosti - Leskošek, M., 13: Gnojenje : za velik in kakovosten pridelek, za izboljšanje rodovitnosti tal, za varovanje narave, - Usmeritve za ureditev odlagališč, ki prenehajo obratovati 31.12.2003 - Perpar, T. In sod. Stanje na govedorejskih kmetijah s čredami v kontroli prireje mleka in mesa. Kmetijski inštitut Slovenije Viri podatkov: - GeoZS, Kataster nahajališč mineralnih surovin Slovenije s podeljeno rudarsko pravico, 1-2006 - ARSO, Seznam industrijskih in komunalnih odlagališč, 2003 - Direkcije RS za ceste, Podatki o prometnih obremenitvah, 2004 - MGKP, Podatki o staležu živali po občinah, ločeno po naseljih (govedo, prašiči, drobnica), 2006 - ARSO, Obratovalni monitoringi, 2005 5
2. DEPONIJE V letu 2007 je področje dela na tematiki obremenitev iz deponij obsegalo pregled seznama komunalnih in industrijskih odlagališč iz leta 2003 po podatkih Agencije RS za okolje in seznama komunalnih in industrijskih odlagališč iz leta 2007,i Agencije RS za okolje. Iz obeh seznamov je bil narejen en seznam z namenom pridobiti seznam odlagališč, ki so še v obratovanju in tistih, ki so že zaprta ali v postopku zapiranja. Od Geološkega zavoda RS smo pridobili tudi nove koordinate lege komunalnih odlagališč, saj so bile stare koordinate napačne oziroma nenatančno določene. Komunalnim odlagališčem so bili dodani podatki: urejenost izcednih vod (podatki iz obratovalnega monitoringa 2005, ARSO ali drug vir informacij). Osnovna okoljska problematika odlagališč v odnosu do voda ja v padavinskih in zalednih vodah ter v izcednih vodah. Neustrezno urejeno dno odlagališča in drugi pogoji povzročajo odtekanje skoraj celotne količine padavinskih vod s področja odlagališč v bližnje površinske in podzemne vode. Obstajajo tudi primeri, da se na območje deponijskega telesa stekajo zaledne vode ali se pod deponijo nahaja izvir ali podtalnica.možno je tudi občasno preplavljanje delov deponije s podtalnico oziroma se deponija nahaja v področju poplavnih vod. Padavinske in zaledne vode se mešajo z izcednimi vodami in jih je nemogoče ločevati, ter se obravnavajo kot izcedne vode. Izcedne vode lahko odtekajo v najbližnji potok, ponikajo v tla ali pa se odvajajo v kanalizacijo, ki se zaključi s KČN. Kemijski parametri, ki presegajo dovoljene koncentracije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov v vode ali v kanalizacijo. Podatki so vzeti iz obratovalnih monitoringov za posamezna odlagališča iz leta 2005. Ali odlagališče leži na poplavnem območju Ali odlagališče leži na vodovarstvenem območju Ali se na območju deponijskega telesa nahajajo vrelci ali močvirje Kakšna je samosposobna zaščita podlage Možnost komunikacije z vodami (površinska, pripovršinska, podzemna) Bližina vodotokov Enako je bilo narejeno za industrijska odlagališča, vendar s to razliko da za industrijska odlagališča nimamo podatkov o obratovalnih monitoringih in s tem o kemijskih parametrih. 2.1. DELO V LETU 2008 Nadaljevati delo v smeri pridobivanja informacij o monitoring meritvah na industrijskih odlagališčih. Za komunalna odlagališča je namen izdelati prvo karto odlagališč z informacijo o tem, katera imajo negativni vpliv na vodna telesa površinskih voda. Kjer je podatek o obratovalnem monitoringu se poda tudi informacija, kateri kemijski parametri prekoračujejo dovoljene koncentracije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov v vode ali v kanalizacijo. 6
3. ŽIVINOREJA Na podlagi pridobljenih podatkov o številu goveda, prašičev in drobnice po naseljih v letu 2006 in sestave živinskih gnojil v Sloveniji je bila izračunana: količina makrohranil v živinskih gnojilih (dušik, fosfor in kalij) po naseljih za govedo in prašiče količina makrohranil v živinskih gnojilih (dušik, fosfor) po naseljih za drobnico količina težkih kovin v živinskih gnojilih (baker, cink, kadmij, krom) po naseljih za govedo in prašiče Podatek o sestavi živinskih gnojil v Sloveniji se je nanašal le za goveji gnoj, govejo gnojevko, govejo gnojnico in prašičjo gnojevko, tako da izračun količine težkih kovin za drobnico ni bil možen. 3.1. Metodologija izračuna količine makrohranil in težkih kovin v živinskih gnojilih po naseljih V prvem koraku smo število živali pretvorili v število glav velike živine (GVŽ) ločeno za govedo, drobnico in prašiče. Pri tem so bili upoštevani faktorji pretvorbe prikazani v Preglednici 1. Preglednica 1: Pretvorni faktorji iz števila živali v GVŽ Govedo 0,74 GVŽ Prašiči 0,22 GVŽ Drobnica 0,15 GVŽ Za posamezno makrohranilo že obstajajo podatki o tem kolikšna je pridobljena letna količina makrohranila na eno GVŽ posamezne vrste živali. Te količine so prikazane v Preglednici 2. Preglednica 2: Letna količina (kg) makrohranila na eno GVŽ N P 2 O 5 K 2 O Govedo 70 38 56 Prašiči 80 62 66 Drobnica 70 / Za drobnico je bila upoštevana pridobljena letna količina P 2 O 5 3,7 kg/žival. Izračun količine težkih kovin v živinskih gnojilih (goveji gnoj, govejo gnojevko, govejo gnojnico in prašičjo gnojevko) je potekal preko ocene izločenega letnega volumna (m 3 ) gnojil za govedo in prašiče. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije ima več kot polovica govedorejskih kmetij kombinirane sisteme živinskih gnojil, kar pomeni da imajo gnoj, gnojevko in gnojnico. En GVŽ goveda (Preglednice 2) letno preko živinskih gnojil izloči 70 kg dušika. Z upoštevanjem količine dušika v 1m 3 posamezne oblike živinskega gnojila pri govedu (Preglednica 3) in predpisanih kapacitet skladišč živinskih gnojil je bil ocenjen volumen gnoja (7m 3 ), gnojevke (8m 3 ) in gnojnice (2m 3 ), ki jo letno izloči en GVŽ goveda. Enak postopek ocene volumna živinskega gnojila, ki ga izloči en GVŽ je bil narejen tudi za prašiče (16m 3 ) s predpostavljanjem, da je tu edina oblika živinskega gnojila, ki jo dobimo gnojevka. Izračun količine težkih kovin v živinskih gnojilih po naseljih je bil dokončan z upoštevanjem podatkov o sestavi živinskih gnojil v Sloveniji. Upoštevane so bile povprečne vrednosti suhe snovi v živinskih gnojilih (Preglednica 4) in povprečne vrednosti vsebnosti težkih kovin v suhi snovi (Preglednica 4). 7
Preglednica 3: Količina dušika v 1m 3 posamezne oblike živinskega gnojila kg dušika na 1m 3 živinskega gnojila Hlevski gnoj gnojnica gnojevka Govedo 3 7 4,4 Prašiči 4 6 5 Preglednica 4: Povprečne vrednosti vsebnosti suhe snovi in težkih kovin v živinskih gnojilih Goveja gnojevka Prašičja gnojevka Goveja gnojnica Goveji gnoj Enote Suha snov % 8,4 4,8 2,0 18,6 Baker mg/kg 47 262 27 26 suhe snovi Cink mg/kg 21 867 130 suhe snovi Kadmij mg/kg 0,33 0,54 0,1 0,68 suhe snovi Krom mg/kg suhe snovi 8,0 18,0 3,3 1, 3.2. DELO V LETU 2008 Izdelati pregledno karto obtežbe živine GVŽ/ha in količine makrohranil in težkih kovina na enoto površine za vrste živali za katere so bili pridobljeni podatki. 8
4. PROMET V letu 2007 sta bili v ospredju dela vsebini odlagališč in živinoreje, zato vsebina obremenitve iz prometa v letu 2007 ni bila nadaljne realizirana. 4.2. DELO V LETU 2008 Izdelava metodologije analize vpliva prometa, kjer je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode iz javnih cest. Podatki, ki so bili pridobljeni so iz leta 2004, kar gre razmišljati tudi v smeri pridobitve novejših podatkov. 5. TURIZEM V letu 2007 so bili za potrebe te vsebine pridobljeni podatki o številu nočitvev po občinah, za različne vrste nastanitev, po mesecih v letu 2005 in tipu gostov (tuji, domači). 5.2. DELO V LETU 2008 Izdelava metodologije analize vpliva turizma na povečano porabo pitne vode in povečano količino odpadnih voda. Zbiranje nadaljnih informacij o načinu vpliva turizma na vode.