POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2014 Ljubljana, april 2015

POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2014 Ljubljana, april 2015

Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov za leto 2014 Pripravila: Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Oblikovanje: ATVP Leto izdaje: April 2015

Vsebina UVOD 4 1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI 6 1.1. PRIMARNI TRG 6 1.1.1. JAVNE PONUDBE VREDNOSTNIH PAPIRJEV 6 1.1.2. IZJEME PRI OBVEZNOSTI OBJAVE PROSPEKTA 8 1.2. UVRSTITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU 8 1.3. PREVZEMI 9 1.4. OBJAVE PODATKOV O POSLOVANJU JAVNIH DRUŽB 10 2. SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV 11 2.1. UVRŠČANJE FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANI TRG 12 2.2. STRUKTURA IN OBSEG PROMETA S FINANČNIMI INSTRUMENTI NA ORGANIZIRANEM TRGU 12 2.3. DEJAVNOSTI NEREZIDENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU 15 2.4. POSLOVANJE S SVEŽNJI 16 2.5. BORZNI INDEKSI 17 2.6. TRŽNA KAPITALIZACIJA FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ORGANIZIRANEM TRGU 18 2.7. POSLOVANJE BORZNOPOSREDNIŠKIH DRUŽB 19 3. VZAJEMNI SKLADI 20 3.1. SREDSTVA V UPRAVLJANJU IN STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNIH SKLADOV 21 3.2 TRŽNI DELEŽI DRUŽB ZA UPRAVLJANJE IN ŠTEVILO VLAGATELJEV V VZAJEMNE SKLADE 23 3.3 VPLAČILA IN IZPLAČILA V VZAJEMNE SKLADE 24 3.4 DONOSNOST VZAJEMNIH SKLADOV 26 4 VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI 27 4.1 SREDSTVA V UPRAVLJANJU IN STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV 27 4.2 TRŽNI DELEŽ UPRAVLJAVCEV IN ŠTEVILO ČLANOV VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV 29 4.3 DONOSNOST VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV 30 PRILOGE 33

UVOD Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) v skladu s 472. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. Drugi odstavek 472. člena ZTFI določa, da mora letno poročilo o stanju na trgu finančnih instrumentov vključevati podatke o javnih ponudbah finančnih instrumentov, trgovanju na borznih trgih, s podatki o obsegu in sestavi prometa s finančnimi instrumenti, uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borzne trge in trgovanju s finančnimi instrumenti zunaj njih. Gospodarska aktivnost evroobmočja je tudi v letu 2014 ostala na nizki ravni in šibka v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi. K okrevanju gospodarstva je poleg akomodativno naravnane denarne politike Evropske centralne banke, pripomoglo tudi zmanjševanje bremena zasebnega dolga ter nevtralna fiskalna politika. Svet Evropske centralne banke je z namenom, da bi zagotovil cenovno stabilnost ter podprl gospodarsko okrevanje v letu 2014, dvakrat znižal ključne obrestne mere Evropske centralne banke. Te so se v letu 2014 znižale na zgodovinsko nizko oziroma negativno raven, in sicer 0,05% za operacije glavnega refinanciranja, -0,2% za odprto ponudbo mejnega depozita ter 0,3% za odprto ponudbo mejnega posojila. Gospodarsko rast v evroobmočju so v letu 2014 še naprej zavirali naslednji dejavniki, in sicer: visoka brezposelnost, zadolženost ter nizka izkoriščenost zmogljivosti. Kot posledica nizkih dolarskih cen nafte se je v državah članicah nadalje zniževal trend gibanja inflacije, realni bruto domači proizvod evroobmočja pa je kljub povečanju za 1,3% v letu 2014 glede na prejšnje leto ostal na nizki ravni. Globalna gospodarska rast je bila v letu 2014 zmernih 3,4% 1. Leto so še posebej zaznamovali velik upad dolarskih cen nafte, nižanje inflacije in rahljanje denarne politike večine centralnih bank. Med največjimi svetovnimi gospodarstvi se je, predvsem zaradi rasti zasebne potrošnje in znižanja brezposelnosti, razmeroma visoka gospodarska rast nadaljevala v Združenih državah Amerike. Skladno s temi trendi so glavni svetovni delniški indeksi na letnem nivoju beležili rast. Največ so pridobili ameriški borzni indeksi in sicer NYSE U.S. 100 8,9%, S&P 500 11,8% ter Dow Jones Industrial Average 7,5%. Prav tako so v tem obdobju pridobili indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX (Tokyo Stock Exchange Price Index) se je zvišal za 8,1%, kitajski Hang Seng Index je pridobil 8,6% na vrednosti in NIKKEI 225 7,1%. Tudi nekateri evropski indeksi so pridobili na vrednosti, največ nemški indeks DAX 2,6%, v nasprotju s tem pa je londonski indeks FTSE 100 konec leta 2014 glede na konec leta 2013 izgubil 2,7% vrednosti. V Sloveniji se je gospodarsko okrevanje začelo konec leta 2013 in se nadaljevalo tudi v letu 2014. V tem letu se je kot posledica pozitivnega prispevka blagovnega izvoza, ugodne gospodarske klime v glavnih trgovinskih partnericah ter investicij v javno infrastrukturo, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi, bruto domači proizvod zvišal za 2,6% glede na preteklo leto. Po drugi strani je zaradi padca domače potrošnje ter velikega števila brezposelnih, ki je v povprečju leta 2014 glede na leto 2013 ostalo nespremenjeno, prišlo do krčenja gospodarske aktivnosti. Sanacija slovenskega bančnega sistema v letu 2013, je v letu 2014 postopoma vrnila zaupanje v domač bančni sistem, posledično pa se je v slovenskih bankah povečal obseg vlog nebančnega sektorja. Dogajanja v gospodarstvu so se močno odrazila tudi na domačem kapitalskem trgu, saj se je le-ta od začetka leta 2014 pa do začetka meseca oktobra gibal v pozitivnem trendu, nato pa je sledil preobrat v negativno smer. Indeks delnic SBI TOP je 31. 12. 2014 dosegel vrednost 784,12 točk in je bil za 19,6% oziroma za 128,46 točk višji v primerjavi z 31. 12. 2013, ko je vrednost indeksa SBI TOP znašala 655,66 točk. Najnižjo vrednost v letu 2014 je indeks SBI TOP zabeležil dne 2. 1. 2014, ko je vrednost znašala 658,28 točk, najvišjo vrednost pa je indeks SBI TOP dosegel dne 6.10. 2014 pri vrednosti 839,40 točke. Ne glede na omenjen optimizem, ki ga je bilo v letu 2014 pri trgovanju na slovenskem organiziranem trgu že opaziti, za primarni trg (trg izdaj novih vrednostnih papirjev) žal velja, da pričakovanega okrevanja še ni 1 International Monetary Fund: World economic outlook, April 2015 [ 4 ]

pokazal v želenem obsegu. Primarne izdaje so bile še vedno redke, kadar pa so se že izvajale, velja, da so izdajatelji pogosteje investitorje iskali v zaprtem krogu in ne v krogu širše investicijske javnosti. Enako se tudi prevzemne aktivnosti niso odvijale v pričakovanem obsegu, vseeno pa so zadnji meseci leta 2014 že napovedovali večjo dinamiko prevzemov, in sicer predvsem kot posledico dokončevanja postopkov večjih prodaj slovenskih družb (med drugim tudi zaradi izstopanja države iz gospodarstva) in prodaj deležev podjetij v lasti bank. Na področju poslovanja družb za upravljanje in investicijskih skladov je bilo leto 2014 uspešno. Število družb za upravljanje je ostalo nespremenjeno, pri čemer pa se je nadaljevala tržna koncentracija v smislu povečevanja tržnega deleža družb za upravljanje v lasti bank in zavarovalnic. Zaradi optimizacije palete produktov se je nadaljeval trend zmanjševanja števila vzajemnih skladov, ki so kot krovni skladi s podskladi ostali edina oblika investicijskega sklada na trgu. Premoženje vzajemnih skladov se je v letu 2014 prvič po letu 2010 povzpelo preko 2 mrd EUR. Število vlagateljev se je prav tako povečalo na nekaj več kot 420 tisoč. Neto prilivi sredstev so bili po nekaj letih upada spet pozitivni in so znašali nekaj manj kot 40 mio EUR. Domača industrija upravljanja vzajemnih skladov je kljub močni konkurenci družb za upravljanje iz drugih držav članic uspela ohraniti izrazito prevladujoč položaj na trgu. Na področju vzajemnih pokojninskih skladov se je dinamika izstopov po dveh letih upočasnila, sredstva v upravljanju pa so se v letu 2014 povečala za 9%, tako da so upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov konec leta upravljali že skoraj milijardo premoženja (948 mio EUR). Po zakonodajnih spremembah, ki so začele veljati v letu 2013, je bil v letu 2014 oblikovan prvi krovni pokojninski sklad, ki bo znotraj treh podskladov izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. [ 5 ]

1. PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI 1.1. Primarni trg 1.1.1. Javne ponudbe vrednostnih papirjev V letu 2014 se zanimanje izdajateljev za izdajo novih vrednostnih papirjev ni povečalo glede na leto 2013. Navedeno gre še vedno pripisati predvsem finančni krizi, ki je izrazito omajala zaupanje investitorjev v trg vrednostnih papirjev, verjetno pa navedeno kaže tudi na to, da se okrevanje ali normaliziranje stanja na področju javnih ponudb odvija počasneje, kot to velja za nekatere druge segmente gospodarstva. Tako se je v letu 2014 en izdajatelj odločil delnice ponuditi javnosti, za kar je moral pripraviti prospekt, ki ga predhodno potrdi ATVP. Tabela 1: Potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti v letu 2014 Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Emisijska vrednost izdaje (v EUR) DBS d. d. kosovne delnice 4.636.588,28 Skupaj 4.636.588,28 Kadar od potrditve prospekta do zaključka ponudbe vrednostnih papirjev javnosti oziroma do začetka trgovanja na organiziranem trgu nastopi nov pomembni dejavnik, ali če se v tem obdobju ugotovi večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v prospekt, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnih papirjev, mora izdajatelj, ponudnik oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu dopolniti prospekt z ustreznimi ali pravilnimi informacijami v dodatku prospekta. Za potrditev dodatka k prospektu velja enak postopek kot za potrditev prospekta. V letu 2014 ATVP ni potrdila nobenega dodatka k prospektu. Primerjava s preteklimi leti kaže (Tabela 1, priloga), da trendi na področju izdajanja novih vrednostnih papirjev in obseg financiranja gospodarskih subjektov na kapitalskem trgu niso spodbudni niti pri izdaji delnic niti pri izdaji novih dolžniških vrednostnih papirjev. Republika Slovenija je izvedla tri nove in pet nadaljnjih izdaj javne ponudbe obveznic. Izvedla pa je tudi 28 dražb za zbiranje ponudb za nakup zakladnih menic. Republika Slovenija za javno ponudbo vrednostnih papirjev ne potrebuje dovoljenja ATVP. Tabela 2: Javne ponudbe vrednostnih papirjev Republike Slovenije v letu 2014 Vrednostni papir trimesečne zakladne menice šestmesečne zakladne menice Oznaka vrednostnega papirja Vpisana oz. vplačana vrednost emisije (v EUR) 1 Datum izdaje Kratkoročni vrednostni papirji TZ149 10.025.000,00 13. 2. 2014 TZ150 20.000.000,00 13. 3. 2014 TZ151 3.000.000,00 10. 4. 2014 TZ152 6.000.000,00 15. 5. 2014 TZ153 20.000.000,00 12. 6. 2014 TZ154 5.500.000,00 10. 7. 2014 TZ155 9.083.000,00 11. 9. 2014 TZ156 5.500.000,00 9. 10. 2014 TZ157 5.000.000,00 13. 11. 2014 SZ69 22.000.000,00 13. 2. 2014 SZ70 10.000.000,00 13. 3. 2014 SZ71 30.000.000,00 10. 4. 2014 SZ72 23.000.000,00 15. 5. 2014 SZ73 18.000.000,00 12. 6. 2014 SZ74 24.000.000,00 10. 7. 2014 [ 6 ]

dvanajstmesečne zakladne menice SZ75 10.113.000,00 11. 9. 2014 SZ76 30.000.000,00 9. 10. 2014 SZ77 5.000.000,00 13. 11. 2014 DZ51 125.275.000,00 13. 2. 2014 DZ52 72.000.000,00 13. 3. 2014 DZ53 94.750.000,00 10. 4. 2014 DZ54 101.400.000,00 15. 5. 2014 DZ55 100.250.000,00 12. 6. 2014 DZ56 93.045.000,00 10. 7. 2014 DZ57 97.000.000,00 11. 9. 2014 DZ58 63.500.000,00 9. 10. 2014 DZ59 47.180.000,00 13. 11. 2014 Skupaj kratkoročni vrednostni papirji 1.050.621.000,00 Dolgoročni vrednostni papirji osemnajstmesečne zakladne menice OZ3 500.000.000,00 16.10.2014 triletne RS72 1.000.000.000,00 8.4.2014 obveznice RS72-2. izdaja 33.746.000,00 16.12.2014 sedemletne obveznice RS71 1.000.000.000,00 8.4.2014 RS73 1.000.000.000,00 4.11.2014 desetletna obveznica RS 67-3. izdaja 26.126.000,00 16.12.2014 RS59-12. izdaja 143.113.911,33 8.10.2014 enajstletne obveznice RS62-8. izdaja 87.692.381,79 8.10.2014 RS63-3. izdaja 26.199.000,00 16.12.2014 Skupaj dolgoročni vrednostni papirji 3.816.877.293,12 SKUPAJ VSI VREDNOSTNI PAPIRJI RS 4.867.498.293,12 Opomba: 1 Navedeni so podatki o skupni nominalni vrednosti izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register KDD, d. d. Število emisij državnih vrednostnih papirjev je večje kot prejšnje leto, povečal pa se je tudi obseg zadolžitve države na slovenskem kapitalskem trgu, in sicer za 1,84 mrd EUR glede na leto 2013. Tabela 3: Izdaje vrednostnih papirjev Republike Slovenije v obdobju od leta 2000 do leta 2014 na slovenskem kapitalskem trgu (nominalna vrednost v mio EUR) Vrednostni papirji Republike Slovenije Leto Kratkoročni VP Dolgoročni VP Skupaj Število Nominalna vrednost Število Nominalna vrednost 2000 24 269,51 12 155,53 425,04 2001 53 790,54 12 218,20 1.008,73 2002 76 1.648,39 27 1.575,51 3.223,90 2003 76 1.580,91 10 663,27 2.244,19 2004 77 2.211,69 15 751,13 2.962,82 2005 72 2.092,18 22 1.724,80 3.816,98 2006 24 701,05 12 1.034,89 1.735,94 2007 11 550,00 1 298,50 848,50 2008 9 390,00 1 1.000,00 1.390,00 2009 9 1.114,40 3 4.000,00 5.114,40 2010 4 156,11 2 2.500,00 2.656,11 2011 4 101,26 3 3.907,02 4.008,28 2012 23 1.548,75 0 0 1.548,75 2013 25 2.156,38 7 873,03 3.029,42 2014 27 1.050,62 9 3.816,88 4.867,50 Opomba: Podatki do 31. 12. 2006 so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,64 SIT. [ 7 ]

1.1.2. Izjeme pri obveznosti objave prospekta ZTFI ponudbo vrednostnih papirjev javnosti pojmuje zelo široko, saj šteje za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti vsako sporočilo, dano v kateri koli obliki in z uporabo kateregakoli sredstva, ki vsebuje zadosti informacij o pogojih ponudbe in o vrednostnih papirjih, ki so predmet ponudbe, da se na njihovi podlagi vlagatelj odloči za nakup oziroma vpis teh vrednostnih papirjev. Gre lahko za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene širši investicijski javnosti in pa tudi za izdaje vrednostnih papirjev, ki so ponujene ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. ZTFI določa, da nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi prej v zvezi s tem objavil prospekt pripravljen v skladu z zakonskimi zahtevami. ZTFI v skladu s prospektno direktivo za posamezne primere določa tudi nekatere izjeme. Izjeme glede obveznosti objave prospekta so predvidene v 49.-51. členu ZTFI. Tudi v primeru, da se izdajatelj vrednostnih papirjev odloči za uporabo izjeme glede objave prospekta, mora ATVP vnaprej obvestiti o uporabi takšne izjeme. V letu 2014 je ATVP prejela 33 obvestil o uporabi izjem glede obveznosti objave prospekta. Od navedenih obvestil je ATVP prejela podatke o velikosti nameravane izdaje vrednostnih papirjev od 15 izdajateljev, 18 izdajateljev pa je ATVP o izjemi le obvestilo. V letu 2014 je bila ATVP obveščena o 12-ih namerah o izdaji delnic, od tega je bilo deset namer o izdaji delnic podjetniškega sektorja ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev in dve nameri o izdaji delnic s strani bank. Delnice so bile izdane kot kosovne delnice brez nominalne vrednosti. Najpogostejši razlogi za izdajo delnic so bili: povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, konverzije terjatev v delnice zaradi finančnih težav družbe, izdaje delnic zaradi pripojitve in investiranje v nove razvojne programe. Prav tako je bila ATVP v letu 2014 obveščena o treh namerah o ponudbi obveznic ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev, od tega je bila ena namera iz bančnega sektorja in dve nameri o izdaji podjetniškega sektorja. Skupna nominalna vrednost ene tako imenovane»nejavne«izdaje bančnih obveznic je znašala 2 mio EUR, dve izdaji obveznic podjetniškega sektorja pa 74 mio EUR. Najpogostejši razlogi za izdajo obveznic so bili: zagotovitev dolgoročnih virov sredstev, nadomestitev dolgoročnih virov, pridobitev virov z namenom uresničevanja določene naložbene politike in zahtev Banke Slovenije po dokapitalizaciji bank. V letu 2014 je bilo izvedenih pet ponudb komercialnih zapisov ožjemu oziroma točno določenemu krogu investitorjev. Skupna nominalna vrednost komercialnih zapisov je znašala 190 mio EUR. Komercialni zapisi so bili izdani v okviru postopka javne ponudbe, za katero ni potrebno uporabiti pravil o objavi prospekta in drugih pravil v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnost, kakor jih predpisuje ZTFI v 2. poglavju. Najpogostejši razlogi za izdajo komercialnih zapisov so bili: padanje posojilne aktivnosti bank, refinanciranje kratkoročnih finančnih obveznosti, uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev izdajatelja ter razpršitev dolžniških virov financiranja. 1.2. Uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu V primeru, da ob prvi prodaji vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe ni bilo potrebno objaviti prospekta, mora izdajatelj prospekt izdelati in objaviti ob uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg in s tem v zvezi pri ATVP pridobiti tudi odločbo o potrditvi prospekta (oziroma poenostavljenega prospekta). ATVP je v letu 2014 potrdila osem prospektov za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg. Gre za vrednostne papirje, za katere so se izdajatelji v letu 2014 odločili, da jih uvrstijo v trgovanje na borzo. [ 8 ]

Tabela 4: Potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg v letu 2014 Izdajatelj VP Vrsta vrednostnega papirja Vrednost izdaje (v EUR) KD Group d. d. obveznice na ime 4.302.140,00 Gorenje, d. d. kosovne delnice do 5.668.365,46 Gorenje, d. d. kosovne delnice do 4.331.636,20 Datalab d. d. kosovne delnice 1.062.500,00 AG d. d. kosovne delnice 2.749.622,47 Gorenje, d. d. obveznice na ime 73.000.000,00 Mercator, d. d. kosovne delnice 97.046.536,86 SIJ d. d. obveznice na ime 42.897.000,00 Skupaj 231.057.800,99 V letu 2014 se je število vrednostnih papirjev, ki so se uvrstili na borzo, v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo, skupna vrednost izdaj pa se je glede na prejšnje leto povečala. Število izdaj vrednostnih papirjev, ki jih izdajatelji uvrstijo na organizirani trg je še vedno manjše kot v letih pred finančno krizo. 1.3. Prevzemi Določbe Zakona o prevzemih se uporabljajo, če je ciljna družba javna družba in če se z njenimi delnicami z glasovalno pravico trguje na organiziranem trgu. Na dan 31. 12. 2014 je bilo 53 javnih družb, ki so imele uvrščene delnice v organizirano trgovanje. Določbe Zakona o prevzemih pa se prav tako uporabljajo, če je ciljna družba delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje, če ima na zadnji dan pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona, najmanj 250 delničarjev ali 4 mio EUR celotnega kapitala, ki je razviden iz zadnje javne objave letnega poročila te družbe na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe. Na dan 31. 12. 2014 je bilo 269 delniških družb, ki so ustrezale omenjenim kriterijem. Število prevzemov se v letu 2014 (8) v primerjavi s prejšnjim letom (7) ni bistveno povečalo in še vedno ostaja precej manjše od tistega, ki je bilo običajno pred finančno (gospodarsko) krizo. Pregled dinamike števila prevzemov skozi finančno krizo tako pokaže, da se prevzemne aktivnosti od začetnega drastičnega padca še vedno niso vrnile na raven izpred omenjene krize. Kljub dejstvu, da je bilo v letu 2014 mogoče zaznati posamezne znake okrevanja gospodarstva, se navedeno še ni odrazilo v znatno večji prevzemni aktivnosti. Navedeno je verjetno mogoče pripisati dejstvu, da tudi v letu 2014 še ni bila izoblikovana oziroma sprejeta strategija upravljanja z državnim premoženjem, kar je v posledici pomenilo, da so investitorji še vedno čakali na nekatere velike prodaje slovenskih podjetij. Po drugi strani se v letu 2014 še vedno niso zaključile prodaje nekaterih večjih paketov - naložb (npr. Pivovarne Laško, d. d., Cinkarne Celje, d. d., Žita, d. d.), ki so jih preko konzorcijev prodajale predvsem banke kreditodajalke (deleži podjetij, ki so jih banke na podlagi zastav zaplenile zaradi neplačevanja kreditov dolžnikov), pa tudi nekateri drugi lastniki. Tudi dejstvo, da naj bi banke po izvedeni sanaciji imele na voljo dovolj likvidnih sredstev za kreditiranje gospodarstva, se v letu 2014 še ni odrazilo v povečanih prevzemnih aktivnostih, pri čemer ni povsem jasno, ali banke morda»nerade«(vsaj v primerjavi s prakso izpred finančne krize) sredstva posojajo za izvedbo prevzemov, ali so morda prevzemniki postali bolj konzervativni, in se za prevzeme odločajo zgolj v primerih, ko imajo za izvedbo prevzema na voljo večji delež lastnih sredstev. Omeniti velja še, da je bilo tudi zaradi povečanega števila stečajnih postopkov mogoče pričakovati večje število prodaj naložb, kar bi posledično pomenilo tudi večje število prevzemnih ponudb (v primeru prodaj paketov, ki bi presegli prevzemni prag). Vendar pa se je izkazalo, da so stečajni postopki dolgotrajni, zaradi česar nekatere prevzemne ponudbe zaradi navedenih prodaj lahko še pričakujemo, saj se v letu [ 9 ]

2014 še niso zgodile, število prevzemov v letu 2014 pa se zaradi navedenega še ni pomembneje povečalo. V letu 2014 je bilo izvedenih osem uspešnih prevzemov podjetij. Tabela 5: Prevzemi v letu 2014 Prevzemnik Ciljna družba Način plačila Uspešnost/datum odločbe o uspešnosti OTC Daihen Europa GmbH, Nemčija Varstroj d. d. denar uspešna, 18. 4. 2014 Pistotnik, d. o. o. ZVD d. o. o. denar uspešna, 23. 4. 2014 FOTONA HOLDINGS, L.P., Maples Corporate Services Limited, Cayman Islands Remho Beteiligungs GmbH, Dunaj, Avstrija AGROKOR koncern za upravljanje društvima, proizvodnju i trgovinu poljoprivednim proizvodima, dioničko društvo, Zagreb, Hrvaška MAHLE Holding Austria GmbH, Austria Dnevnik, d. d., DZS, d. d., AB Sistemi d.o.o., M1, d. d., Ljubljana FRAPORT AG Frankfurt Airport Services Worldwide, Frankfurt of Main, Nemčija Fotona d. d. denar uspešna, 14. 5. 2014 Helios Kemična tovarna Domžale, d. d. denar uspešna, 30. 5. 2014 Mercator, d. d. denar uspešna, 2. 9. 2014 Letrika d. d. denar uspešna, 29. 10. 2014 Delo prodaja, d. d. denar uspešna, 11. 11. 2014 Aerodrom Ljubljana, d. d. denar uspešna, 24. 11. 2014 1.4. Objave podatkov o poslovanju javnih družb Konec leta 2014 je bilo v Republiki Sloveniji 67 izdajateljev, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali na organiziranem trgu v drugi državi članici. Njihovo število se iz leta v leto zmanjšuje, kar kaže, da slovenski trg kapitala ni atraktiven za pridobivanje dodatnih finančnih virov, hkrati pa tudi na to, da se posamezne družbe s prej razpršenim lastništvom, zapirajo, in jih njihovi lastniki posledično umikajo iz organiziranega trga. Zaradi informiranja javnosti in vsestranskega seznanjanja vlagateljev so javne družbe dolžne poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter o poslovanju z objavo revidiranega letnega poročila, polletnega poročila, vmesnega poročila poslovodstva in z rednim obveščanjem javnosti o vseh zadevah, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno izdanih vrednostnih papirjev. V letu 2014 so javne družbe v okviru zahtev po javnosti informacij objavile 69 revidiranih letnih poročil za leto 2013. Javne družbe so objavile tudi 68 polletnih poročil za prvo polletje 2014, v prvem polletju 2014 pa so objavile tudi 57 vmesnih poročil poslovodstva znotraj obdobja, ki se začne s potekom desetih tednov po koncu posameznega šestmesečnega obdobja. V drugem polletju 2014 je vmesno poročilo poslovodstva objavilo 54 javnih družb. V letu 2014 so javne družbe objavile 2.114 obvestil o nadzorovanih informacijah, s katerimi so vlagatelje obvestile o posameznih dejstvih, ki bi lahko vplivale na ceno finančnih instrumentov. [ 10 ]

Vse zgoraj omenjene nadzorovane informacije so dostopne tudi na spletni strani Ljubljanske borze, spletnih straneh posamezne javne družbe in info-hrambe. Javne družbe so v letu 2014 objavile zaradi obveznega informiranja javnosti tudi 175 obvestil o pomembnejših spremembah lastniške in upravljavske strukture, to je o doseganju, preseganju in prenehanju preseganja 5, 10, 15, 20, 25-odstotnega, 1/3, 50 in 75-odstotnega deleža glasovalnih pravic oziroma obvestil o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi deleža glasovalnih pravic članov organa vodenja ali nadzora družbe. 2. SEKUNDARNI TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Konec leta 2014 je na trgu finančnih instrumentov delovalo pet borznoposredniških družb, ki so vse članice Ljubljanske borze, z dovoljenjem ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter 13 bank (od katerih je sedem bank tudi članic Ljubljanske borze) z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Število borzno posredniških družb in bank, ki opravljajo investicijske storitve in posle, se v letu 2014 glede na leto 2013 ni spremenilo. Konec leta 2014 je bilo v Republiki Sloveniji notificiranih 2.279 investicijskih podjetij iz drugih držav članic, ki lahko neposredno opravljajo investicijske storitve in posle v zvezi s finančnimi instrumenti na področju Republike Slovenije. Tabela 6: Osnovni podatki o organiziranem trgu v Republiki Sloveniji od leta 2008 do leta 2014 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Tržna kapitalizacija (mrd EUR) 19,28 20,22 19,33 17,66 19,14 23,73 Tržna kapitalizacija IS (mrd EUR) 0,38 0,27 0,02 0,02 0,01 0,00 Delež tržne kapitalizacije v BDP (%) 54,5 57,2 54,67 49,97 54,25 63,72 SBI TOP 982,67 850,35 589,58 635,51 655,66 784,12 Število finančnih instrumentov 174 158 139 124 106 97 Delnice, 82 75 68 63 56 52 od tega delnice (P)ID 4 2 0 0 0 0 Investicijski kuponi VS 7 4 1 1 1 0 Obveznice 85 79 70 60 49 45 Promet (mrd EUR) 0,90 0,49 0,47 0,36 0,39 0,69 Delež prometa v BDP (%) 2,5 1,4 1,3 1,02 1,11 1,84 Tržnost delnic 1 0,09 0,05 0,08 0,06 0,06 0,05 Tržnost obveznic 0,01 0,01 0,004 0,004 0,006 0,004 Tržnost delnic (P)ID/IS 0,07 0,09 0 0 0 0 Število pooblaščenih udeležencev 26 25 25 22 18 18 borzno posredniške družbe 11 9 9 6 5 5 banke 15 16 16 16 13 13 Opomba: 1 Pri tržnosti delnic v prometu in kapitalizaciji niso upoštevane delnice investicijskih skladov. Ljubljanska borza je že od leta 2010 del mednarodnega trgovalnega sistema Xetra, katerega je v letu 2014 uporabljalo 250 finančnih družb s 4.500 borznimi posredniki, ki so opravili 203,1 mio transakcij. Investitorji dostopajo do Xetre neposredno iz 18 evropskih držav in držav Srednjega Vzhoda in tako Ljubljanska borza uresničuje enega najpomembnejših strateških ciljev, tj. integracija slovenskega trga v mednarodne kapitalske trge. Xetra omogoča lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, vendar je za prepoznavnost potrebna tudi mednarodna promocija v tujih finančnih centrih. Z namenom, da se zagotovi pravilno delovanje finančnega trga in izboljšajo pogoji njegovega delovanja ter da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in vlagateljev, so v letu 2014 stopili v veljavo naslednji [ 11 ]

predpisi, in sicer Direktiva MiFID II (ang. Markets in Financial Instruments Directive) oziroma Direktiva (EU) št. 2014/65 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU ter Direktiva MAR (ang. Market Abuse Directive) oziroma Direktiva (EU) št. 2014/57 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga). 2.1. Uvrščanje finančnih instrumentov na organizirani trg V letu 2014 so bile iz segmenta trga delnic - vstopna kotacija umaknjene delnice naslednjih izdajateljev: Mercata, d. d., Ljubljana s trgovalno oznako MROR, Helios Kemična tovarna Domžale, d. d. s trgovalno oznako HDOG, Trdnjava I Holding, d. d. s trgovalno oznako TR1R ter delnice Maksime Holding d. d. s trgovalno oznako MARH. V segment trga obveznic so bile v letu 2014 sprejete obveznice naslednjih izdajateljev: Republika Slovenija s trgovalnimi oznakami RS71, RS72 ter RS73, obveznici družbe DUTB, d. d. s trgovalnima oznakama DUTB3 in DUTB4, obveznica KD Group d. d. s trgovalno oznako KDH3, Gorenje, d. d. s trgovalno oznako GV01 ter obveznice družbe SIJ d. d. s trgovalno oznako SIJ2. V letu 2014 so bile iz segmenta trga obveznic umaknjene naslednje obveznice: Republika Slovenija s trgovalnima oznakama RS57 ter RS65, Banka Celje d. d. s trgovalnimi oznakami BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16, KB1909 - Societa' per Azioni - delniška družba s trgovalno oznako KBG3, Petrol d. d., Ljubljana s trgovalno oznako PET1, Cimos d. d. s trgovalno oznako CIM2, SAVA, d. d. s trgovalno oznako SA03, DEOS, d. d. s trgovalno oznako DEO1 ter obveznica Factor banke d. d. s trgovalno oznako FB11. V letu 2014 je bil iz segmenta trga investicijskih kuponov umaknjen kupon vzajemnega sklada Infond PBGS, mešani sklad. Število dolgoročnih finančnih instrumentov, s katerimi se je trgovalo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (Ljubljanska borza), se je v letu 2014 znižalo za 17. Tako je konec leta 2014 na delniškem in obvezniškem trgu kotiralo 97 dolgoročnih finančnih instrumentov, in sicer 52 delnic (9 delnic v prvi kotaciji, 13 delnic v standardni kotaciji in 30 delnic v vstopni kotaciji) in 45 obveznic. Tabela 7: Število finančnih instrumentov na organiziranem trgu po stanju na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014 Delnice Obveznice Investicijski kuponi vzajemnih skladov Skupaj Stanje na dan 31. 12. 2013 56 49 1 106 Novi finančni instrumenti v letu 2014 0 8 0 8 Umaknjeni finančni instrumenti v letu 2014 4 12 1 17 Sprememba števila finančnih instrumentov v letu 2014 4 4 1 9 Stanje na dan 31. 12. 2014 52 45 0 97 Vir: Ljubljanska borza. 2.2. Struktura in obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu Skupna vrednost prometa s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi je v letu 2014 glede na prejšnje leto zabeležila porast in dosegla vrednost 686,3 mio EUR, kar je za 75,2% več kot v letu 2013. Dvig skupne vrednosti prometa s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi v letu 2014 je predvsem posledica dviga prometa z delnicami oziroma prevzemov družb. Promet z delnicami javnih družb je v tem obdobju znašal [ 12 ]

608,1 mio EUR, kar je za 103,1% več kot leto prej. Vrednost prometa z obveznicami je leta 2014 v primerjavi z letom 2013 padla za 19,7%. Tabela 8: Obseg prometa s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu v obdobju od leta 1995 do leta 2014 (v mrd EUR) Leto Delnice Dolgoročni finančni instrumenti Investicijski kuponi vzajemnih skladov Obveznice Pokojninski boni Skupaj dolgoročni finančni instrumenti Kratkoročni finančni instrumenti Skupaj 1995 0,19 0,09 0,00 0,00 0,28 0,08 0,36 1996 0,28 0,06 0,00 0,00 0,34 0,03 0,37 1997 0,37 0,05 0,00 0,00 0,42 0,04 0,46 1998 0,56 0,09 0,04 0,00 0,69 0,03 0,72 1999 0,70 0,15 0,22 0,01 1,08 0,03 1,11 2000 0,61 0,24 0,26 0,01 1,12 0,01 1,13 2001 0,99 0,22 0,23 0,01 1,45 0,01 1,46 2002 1,16 0,46 0,36 0,02 2,00 0,00 2,00 2003 0,62 0,54 0,25 0,00 1,41 0,00 1,41 2004 0,93 0,47 0,25 0,00 1,65 0,00 1,65 2005 0,94 0,75 0,15 0,00 1,84 0,00 1,84 2006 1,45 0,19 0,17 0,00 1,81 0,00 1,81 2007 3,03 0,17 0,18 0,00 3,38 0,00 3,38 2008 0,95 0,26 0,08 0,00 1,29 0,00 1,29 2009 0,72 0,15 0,03 0,00 0,90 0,00 0,90 2010 0,36 0,11 0,02 0,00 0,49 0,00 0,49 2011 0,39 0,06 0,02 0,00 0,47 0,00 0,47 2012 0,303 0,055 0,002 0,00 0,36 0,00 0,36 2013 0,299 0,086 0,002 0,00 0,39 0,004 0,39 2014 0,608 0,069 0,00 0,00 0,68 0,009 0,69 Opomba: Podatki do 31. 12. 2006 so preračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,64 SIT. Vir: Ljubljanska borza. Delež prometa trga delnic v celotnem prometu z vrednostnimi papirji je v letu 2014 znašal 88,6%. Primerjava sestave prometa z vrednostnimi papirji po posameznih trgih iz leta 2014 z letom 2013 kaže, da se je delež prometa trga delnic povečal za 12,2-odstotni točki. Delež prometa trga obveznic se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšal, in sicer za 11,9-odstotne točke (Tabela 6, priloga). V letu 2014 je bilo sklenjenih 74.759 poslov, kar znaša v povprečju 300 poslov na trgovalni dan, medtem ko je število poslov v letu 2013 znašalo 52.570 oziroma v povprečju 213 poslov na trgovalni dan. Število vseh poslov se je tako leta 2014 v primerjavi s številom iz leta 2013 povečalo za 42,2%. Povprečna dnevna vrednost sklenjenih poslov v letu 2014 je znašala 2,76 mio EUR, kar je v povprečju 73,6% več kot v letu 2013, ko je povprečna dnevna vrednost sklenjenih poslov znašala 1,59 mio EUR. Povprečna vrednost posameznega posla je v letu 2014 znašala 9.179 EUR, kar je v povprečju za 1.636 EUR več kot v letu 2013. Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami javnih družb (88,6 odstotni delež), sledijo posli z obveznicami (10,1 odstotni delež) in kratkoročnimi finančnimi instrumenti (1,3 odstotni delež). Struktura prometa na organiziranem trgu po mesecih je razvidna iz Slike 1. [ 13 ]

Promet (v mio EUR) Slika 1: Struktura prometa na organiziranem trgu v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 delnice obveznice IS 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Ljubljanska borza. Tržni deleži posameznih članov Ljubljanske borze so se v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom glede na skupni obseg prometa nekoliko spremenili. Na prvem mestu je glede na tržni delež družba Alta Invest d. d., ki je povečala tržni delež za 2,9-odstotne točke v primerjavi z letom 2013. Na drugem mestu po tržnem deležu je borznoposredniška družba Ilirika, d. d. Ljubljana, ki je v letu 2014 povečala svoj tržni delež za 1,4-odstotne točke v primerjavi z letom 2013. Tretje mesto glede na tržni delež pa pripada borznoposredniški družbi Perspektiva, d. d., kateri se je v letu 2014 tržni delež zmanjšala za 4,1-odstotne točke glede na leto 2013. Ob koncu leta 2014 je imela Ljubljanska borza 17 borznih članov, od tega 4 tuje borzne člane z oddaljenim dostopom. V navedenem obdobju so bile zaradi prenehanja opravljanja investicijskih storitev in poslov iz članstva na Ljubljanski borzi izključene 4 družbe, in sicer Factor banka d. d., Unicredit banka Slovenija, d. d., Probanka, d. d. ter GB d.d., Kranj. Tabela 9: Promet članov Ljubljanske borze glede na vrsto finančnega instrumenta v letu 2014 (v EUR) Član Delnice Obveznice Skupni promet Delež člana v skupnem prometu Alta Invest d. d. 346.304.328 28.580.976 374.885.304 27,31% Ilirika d. d. Ljubljana 127.223.878 34.911.374 162.135.252 11,81% Perspektiva d. d. 94.569.609 50.946.855 145.516.464 10,60% NLB d. d. 106.295.712 13.747.156 120.042.868 8,75% Nova KBM d. d. 101.188.703 1.212.024 102.400.727 7,46% GBD BPD d. d. 92.260.367 1.024.538 93.284.905 6,80% Wood & Company Financial Services, 80.585.678 0 80.585.678 5,87% Abanka d.d. 45.504.913 8.932.135 54.437.048 3,97% KBC Securities NV, Bruselj 52.985.870 103.776 53.089.646 3,87% Hypo Bank d. d. 31.343.395 186.691 31.530.086 2,30% Raiffeisen banka d. d. 22.852.773 6.804.860 29.657.633 2,16% Erste Group Bank AG 20.705.164 0 20.705.164 1,51% BKS Bank AG 15.094.326 5.342.864 20.437.190 1,49% Moja delnica BPH d. d. 19.535.627 149.824 19.685.452 1,43% Raiffeisen Centrobank AG, Dunaj 17.627.110 800.584 18.427.694 1,34% GB d.d., Kranj 14.758.195 516.508 15.274.703 1,11% [ 14 ]

sprememba SBI TOP neto promet (v mio EUR) DBS d.d. 14.326.986 433.149 14.760.135 1,08% SKB d. d. 7.632.001 277.732 7.909.733 0,58% Factor banka d. d. 1.973.253 2.296.964 4.270.218 0,31% Probanka, d. d. 2.748.541 264.773 3.013.314 0,22% Unicredit banka Slovenija d. d. 612.364 1.400 613.764 0,04% Skupaj 1.216.128.792 156.534.185 1.372.662.977 100,00% Vir: Ljubljanska borza. 2.3. Dejavnosti nerezidentov na organiziranem trgu Delež tujcev v trgovanju s finančnimi instrumenti je v letu 2014 znašal nekaj več kot polovico oziroma 53,7% celotnega prometa s finančnimi instrumenti, predvsem zaradi njihovega trgovanja z novo izdanimi obveznicami in trgovanja z blue-chipi. Ne glede na te podatke, pa lahko iz obsega trgovanja zaključimo, da ostaja slovenska borza za tuje vlagatelje relativno nezanimiva. Tabela 10: Promet in delež nerezidentov v prometu na organiziranem trgu v obdobju od leta 2008 do leta 2014 (v mio EUR) Leto Celotni promet Promet nerezidentov Delež nerezidentov Neto nakupi nerezidentov 2008 1.285,8 419,3 32,6-91,7 2009 904,0 244,3 27,0 49,3 2010 492,5 282,0 57,3 121,7 2011 470,1 366,7 78,0 84,9 2012 360,4 280,4 77,8 92,4 2013 391,8 273,3 69,8 80,3 2014 686,3 368,3 53,7 10,8 Vir: Banka Slovenije. Slika 2: Neto nakupi nerezidentov na organiziranem trgu in sprememba indeksa delnic SBI TOP v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Neto nakupi nerezidentov in sprememba SBI TOP sprememba SBI TOP neto nakupi nerezidentov na org. trgu 10,00 8,00 6,00 15,0 10,0 4,00 2,00 0,00-2,00-4,00 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 5,0 0,0-5,0-6,00 Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza. -10,0 [ 15 ]

SBI TOP (v točkah) Delež Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic na organiziranem trgu je konec decembra 2014 dosegel 25,5% celotne tržne kapitalizacije delnic, kar je za 10,0-odstotnih točk več kot konec leta 2013, ko je omenjeni delež znašal 15,5% celotne tržne kapitalizacije delnic. Slika 3: Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic na organiziranem trgu in gibanje vrednosti indeksa delnic SBI TOP v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic in vrednost indeksa delnic SBI TOP 900 850 SBI TOP delež (v%) 26,0 800 24,0 750 22,0 700 20,0 650 18,0 600 16,0 550 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza. 14,0 2.4. Poslovanje s svežnji V letu 2014 je bilo sklenjenih 228 poslov s svežnji, kar je za 61,7% več v primerjavi z letom 2013. Vrednost sklenjenih poslov s svežnji je znašala 226,2 mio EUR, kar je za 166,4% več kot v 2013. Vrednost poslov s svežnji je v letu 2014 predstavljala 32,9% celotnega prometa na Ljubljanski borzi. V letu 2013 je navedeni kazalec znašal 21,7% celotnega prometa na Ljubljanski borzi. Povprečna vrednost poslov s svežnji na dan je v letu 2014 znašala 0,9 mio EUR, kar je v povprečju za 158,8% več kot v letu 2013. Povprečna vrednost posla s svežnji je v letu 2014 znašala 0,9 mio EUR, kar je v povprečju za 51,2% več v primerjavi z letom 2013. Tabela 11: Trgovanje s svežnji v obdobju od leta 2011 do leta 2014 glede na vrednost poslov Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Razredi Število poslov Delež Število poslov Delež Število poslov Delež Število poslov Delež do 0,125 mio EUR 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0 nad 0,125 mio EUR do 0,167 mio EUR 49 22,07 56 25,34 18 12,77 28 1,78 nad 0,167 mio EUR do 0,209 mio EUR 21 9,46 25 11,31 15 10,64 22 1,82 nad 0,209 mio EUR do 0,250 mio EUR 16 7,21 23 10,41 19 13,48 22 2,25 nad 0,250 mio EUR do 0,334 mio EUR 40 18,02 36 16,29 19 13,48 38 4,87 nad 0,334 mio EUR do 0,417 mio EUR 13 5,86 18 8,14 7 4,96 14 2,30 nad 0,417 mio EUR do 0,835 mio EUR 45 20,27 38 17,19 32 22,70 46 11,49 nad 0,835 mio EUR do 2,086 mio EUR 25 11,26 25 11,31 28 19,86 42 24,21 nad 2,086 mio EUR do 4,173 mio EUR 5 2,25 0 0,00 3 2,13 7 7,76 nad 4,173 mio EUR 8 3,60 0 0,00 0 0,00 9 43,52 Skupaj 222 100,00 221 100,00 141 100,00 228 100,00 Vir: Ljubljanska borza, ATVP. [ 16 ]

Promet (v mio EUR) SBI TOP (v točkah) 2.5. Borzni indeksi Gospodarske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v gibanju tečajev delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Indeks delnic SBI TOP je 31. 12. 2014 dosegel vrednost 784,12 točk in je bil za 19,6% oziroma za 128,46 točk višji v primerjavi z 31. 12. 2013, ko je vrednost indeksa SBI TOP znašala 655,66 točk. Najnižjo vrednost v letu 2014 je indeks SBI TOP zabeležil dne 2. 1. 2014, ko je vrednost znašala 658,28 točk, najvišjo vrednost pa je indeks SBI TOP dosegel dne 6. 10. 2014 z 839,40 točke. Slika 4: Slovenski borzni indeks SBI TOP (zaključna mesečna vrednost) v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 Promet z delnicami in indeks SBI TOP 100 90 80 promet z delnicami SBI TOP 900 850 70 60 50 40 30 20 10 800 750 700 650 0 Vir: Ljubljanska borza. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 600 Indeks SBI TOP je prvi pravi blue-chip indeks Ljubljanske borze in služi kot benchmark indeks, ki nudi informacije o gibanju cen največjih in najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI TOP vključuje od 5 do 10 rednih delnic, pri čemer je omejitev deleža posamezne delnice v indeksu največ 30%. Likvidnostna kriterija za vključitev delnice v indeks SBI TOP sta: - minimalna tržna kapitalizacija v prostem obtoku 50 mio EUR in - minimalni povprečni dnevni promet (brez svežnjev) 50 tisoč EUR. Na dan 31. 12. 2014 so bile v indeks SBI TOP vključene delnice sedmih izdajateljev: - Krka, d. d., Novo mesto (29,50 odstotni delež v indeksu), - Petrol d. d., Ljubljana (22,42 odstotni delež v indeksu), - Telekom Slovenije, d. d. (18,31 odstotni delež v indeksu), - Zavarovalnica Triglav, d. d. (9,89 odstotni delež v indeksu), - Sava Re d.d. (7,88 odstotni delež v indeksu), - Luka Koper, d. d. (6,00 odstotni delež v indeksu), - Gorenje, d. d. (3,80 odstotni delež v indeksu) in - Mercator, d. d. (2,20 odstotni delež v indeksu). Vrednosti večine najpomembnejših svetovnih indeksov delnic so se konec leta 2014 v primerjavi s koncem leta 2013 zvišale. V navedenem obdobju so največ pridobili na vrednosti ameriški borzni indeksi, in sicer NYSE U.S. 100 za 8,9%, S&P 500 za 11,8% ter Dow Jones Industrial Average, ki je povečal vrednost za 7,5%. Prav tako so v tem obdobju pridobili na vrednosti indeksi azijskih borznih trgov, in sicer japonski indeks TOPIX (Tokyo Stock Exchange Price Index) se je zvišal za 8,1%, kitajski Hang Seng Index je pridobil 8,6% na vrednosti in NIKKEI 225 7,1%. Tudi nekateri evropski indeksi so pridobili na vrednosti, največ nemški indeks DAX, in sicer za 2,6%, londonski indeks FTSE 100 pa je konec leta 2014 glede na konec leta 2013 izgubil na vrednosti, in sicer za 2,7% vrednosti. [ 17 ]

2.6. Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na organiziranem trgu Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na borzi, izračunana kot cena finančnega instrumenta, pomnožena s številom finančnih instrumentov, ki kotirajo na borzi, je konec leta 2014 znašala 23,7 mrd EUR, kar je za 24,0% več kot konec leta 2013, ko je tržna kapitalizacija znašala 19,1 mrd EUR. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi je konec decembra 2014 znašala 6,2 mrd EUR in bila za 20,1% višja kot konec decembra 2013. Tržna kapitalizacija vseh obveznic na borzi je konec decembra 2014 znašala 17,5 mrd EUR in bila za 25,5% višja kot konec decembra 2013, ko je znašala 14,0 mrd EUR. Tabela 12: Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na Ljubljanski borzi od leta 2012 do leta 2014 (v mio EUR) 31. 12. 2012 Delež Delež Delež 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Trg delnic 4.911,17 27,80 5.173,11 27,02 6.214,00 26,18 Prva kotacija 3.991,72 81,28 4.487,49 86,75 5.217,09 83,96 Standardna kotacija 317,84 6,47 234,91 4,54 580,92 9,35 Vstopna kotacija 601,61 12,25 450,71 8,71 416,03 6,70 Trg obveznic 12.735,68 72,10 13.956,27 72,91 17.520,16 73,82 Trg investicijskih skladov 16,85 0,10 13,85 0,07 0,00 0,00 Trg investicijskih kuponov 16,85 100,00 13,85 100,00 0,00 0,00 Trg delnic ID 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 17.663,70 100,00 19.143,23 100,00 23.734,20 100,00 Vir: Ljubljanska borza. Delež prometa z desetimi delnicami, s katerimi se je v letu 2014 največ trgovalo, je znašal 88,9% celotnega prometa z delnicami, medtem ko je navedeni delež v letu 2013 znašal 92,8%. To pomeni, da se je koncentracija prometa z desetimi najprometnejšimi delnicami nekoliko zmanjšala. V letu 2014 je delež najprometnejše delnice v skupnem prometu delnic znašal 27,0% in se je v primerjavi z letom 2013, ko je njen delež v skupnem prometu delnic znašal 40,5%, zmanjšal. Tabela 13: Deset najprometnejših delnic na organiziranem trgu v letu 2014 Zap. št. Delnica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu delnic Tržnost 1 1. Krka, d. d., Novo mesto 164.287.055 27,02 0,08 2. Zavarovalnica Triglav, d. d. 67.417.930 11,09 0,66 3. Telekom Slovenije, d. d. 54.284.829 8,93 0,27 4. Petrol d. d., Ljubljana 49.063.842 8,07 0,00 5. Mercator, d. d. 46.494.000 7,65 0,05 6. Gorenje, d. d. 45.537.047 7,49 0,08 7. Sava Re d. d. 41.984.207 6,90 0,08 8. Luka Koper, d. d. 25.287.784 4,16 0,18 9. Žito, d. d. 24.102.437 3,96 0,21 10. Helios Kemična tovarna Domžale, d. d. 22.286.014 3,67 0,15 Skupaj 1.-10. 540.745.145 88,93 0,11 Druge delnice 67.319.252 11,07 0,10 VSE DELNICE 608.064.396 100,00 0,05 Opomba: 1 Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP. Promet desetih najprometnejših obveznic, pri čemer je upoštevan tudi promet s svežnji, je v letu 2014 predstavljal 78,4% vsega prometa z obveznicami, v letu 2013 je ta delež znašal 82,6%. Največ poslov je [ 18 ]

bilo sklenjenih z obveznico Slovenske odškodninske družbe druge izdaje, in sicer 41,6% celotnega prometa z obveznicami v letu 2014. Tabela 14: Deset najprometnejših obveznic na organiziranem trgu v letu 2014 Zap. št. Obveznica Promet (v EUR) Delež v skupnem prometu obveznic Tržnost 1 1. Slovenska odškodninska družba 2. izdaja 28.693.671 41,57 0,1856 2. Factor banka 11. izdaja 4.352.500 6,30 0,0000 3. Zavarovalnica Triglav 2. izdaja 3.781.395 5,48 0,1146 4. Petrol 3. izdaja 3.252.722 4,71 0,0985 5. Republika Slovenija 33. izdaja 2.702.904 3,92 0,0261 6. NLB 19. izdaja 2.487.622 3,60 0,0583 7. Dars 1. izdaja 2.478.552 3,59 0,0372 8. Republika Slovenija 68. izdaja 2.235.200 3,24 0,0020 9. NLB 18. izdaja 2.090.154 3,03 0,0328 10. Banka Celje 15. izdaja 2.029.315 2,94 0,0619 Skupaj 1.-10. 54.104.036 78,37 0,0329 Druge obveznice 14.929.057 21,63 0,0009 VSE OBVEZNICE 69.033.093 100,00 0,0039 Opomba: 1 Tržnost je izračunana kot količnik med letnim prometom s finančnim instrumentom in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, ATVP. 2.7. Poslovanje borznoposredniških družb V letu 2014 je na trgu finančnih instrumentov delovalo pet borznoposredniških družb z dovoljenjem ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki so vse so tudi članice Ljubljanske borze. Navedene družbe so v letu 2014 skupaj ustvarile 11,1 mio EUR prihodkov, kar je za 33,9% več kot v letu prej, ko so ti znašali 8,3 mio EUR. Čisti poslovni izid vseh borznoposredniških družb skupaj je v letu 2014 znašal 2,1 mio EUR in je v primerjavi z letom 2013 znatno porastel (čisti poslovni izid je v letu 2013 znašal 0,73 mio EUR). Čisti poslovni izid leta 2014 vseh borznoposredniških družb skupaj je tako v letu 2014 zabeležil 191,1% 2. Borznoposredniška družba mora vedno razpolagati z zadostnim kapitalom, glede na obseg in vrste investicijskih storitev ter poslov, ki jih opravlja, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev in poslov. Osnovni kapital borznoposredniških družb ne sme biti nikoli manjši od 730.000 EUR, razen v primeru iz 153. člena ZTFI. Konec leta 2014 je vsota kapitalskih zahtev borznoposredniških družb v povprečju znašala 0,5 mio EUR, kar je v povprečju za 2,3% manj kot konec leta 2013. V istem obdobju se je povprečni kapital borznoposredniške družbe glede na preteklo obdobje zvišal za 13,7%. Tabela 15: Povprečna kapitalska ustreznost borznoposredniških družb od leta 2011 do leta 2014 31. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Vsota kapitalskih zahtev 0,43 mio EUR 0,39 mio EUR 0,47 mio EUR 0,46 mio EUR Kapital 1,95 mio EUR 1,57 mio EUR 1,68 mio EUR 1,91 mio EUR Količnik kapitalske ustreznosti 0,34 0,30 0,28 0,33 2 Podatki so podani na podlagi nerevidiranih letnih poročil borznoposredniških družb za leto 2014. [ 19 ]

Izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v finančne instrumente te osebe in vrednosti kapitalskih deležev borznoposredniške družbe v tej osebi. Izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb ne sme presegati višine 25% kapitala borznoposredniške družbe. Velika izpostavljenost borznoposredniške družbe izraža izpostavljenost posamezne borznoposredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb, ki presega 10% kapitala borznoposredniške družbe. Velika izpostavljenost do posamezne osebe ne sme presegati 25% kapitala borznoposredniške družbe. Kazalnik vsote velikih izpostavljenosti glede na kapital (v povprečju za vse borznoposredniške družbe) je konec leta 2014 znašal 6,7%, kar je za 4,7% manj kot konec leta 2013. Tabela 16: Razmerje med vsoto velikih izpostavljenosti in kapitalom (povprečje v %) od leta 2011 do leta 2014 31. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Vsota velikih izpostavljenosti / kapital 14,6 6,83 6,98 6,65 Borznoposredniška družba mora mesečno poročati ATVP količnike likvidnosti in obsege likvidnosti za vse delovne dni preteklega meseca. Količnik likvidnosti borznoposredniške družb je razmerje med likvidnimi sredstvi in dospelimi ter kmalu dospelimi obveznostmi borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba dosega najmanjši obseg likvidnosti, če količnik likvidnosti, izračunan za posamezni delovni dan, znaša vsaj 1. Konec leta 2014 je povprečni količnik likvidnosti za vse borznoposredniških družb znašal 10,4 in se je v povprečju zvišal za 46,5% glede na konec prejšnjega leta. Tabela 17: Količniki likvidnosti borznoposredniških družb (povprečje) od leta 2011 do leta 2014 31. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Količniki likvidnosti 18,77 10,35 7,07 10,36 3. VZAJEMNI SKLADI Na dan 31. 12. 2014 je imelo v Sloveniji deset družb za upravljanje dovoljenje za upravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. Večina družb za upravljanje 3 upravlja krovne sklade s podskladi (v nadaljevanju vzajemni skladi), ki izpolnjuje kriterije iz Direktive UCITS zato se uvrščajo med t.i. UCITS sklade. Premoženje vzajemnih skladov se je v letu 2014 glede na predhodno leto povečalo za 15,9% na 2,151 mrd EUR. Razlog za to gre iskati predvsem v višjih donosnostih, ki so posledica spodbudnih razmer na finančnih trgih in v manjši meri tudi v neto prilivih sredstev, ki so znašali 39 mio EUR. Po podatkih Evropskega združenja družb za upravljanje (EFAMA) se je premoženje UCITS skladov iz vseh držav članic v istem obdobju povečalo za 16,3% na 7.979 mrd EUR. Ponudba domačih vzajemnih skladov se je v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšala za 3,4%, in sicer iz 117 na 113 vzajemnih skladov. V istem obdobju pa se je za 3,5% povečalo število UCITS skladov iz drugih držav članic, ki se tržijo v Republiki Sloveniji, in sicer iz 113 na 117. 3 Ena družba za upravljanje upravlja dva vzajemna sklada. [ 20 ]

Tabela 18: Splošni podatki o vzajemnih skladih na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31.12. 2014 Število družb za upravljanje 10 10 Število vzajemnih skladov 117 113 - delniški skladi 79 74 - mešani skladi 24 25 - obvezniški skladi 10 9 - skladi denarnega trga 4 5 Število vlagateljev 420.801 421.010 Vrednost sredstev (v mio EUR) 1.855 2.151 Število UCITS skladov oblikovnih v drugih držav članicah, ki se tržijo v RS 113 117 Stanje naložb rezidentov v UCITS sklade oblikovane v drugih državah članicah, ki se tržijo v RS (v mio EUR) 121 121 Opomba: Kategorija skladi skladov od 1. 1. 2013 ne obstaja več kot osnovna kategorija, v katero se lahko razvrsti vzajemni sklad glede na naložbeno strategijo oziroma tehniko upravljanja. Tako so se skladi skladov razvrstili v eno izmed drugih osnovnih kategorij skladov (v delniške sklade oziroma mešane sklade). 3.1. Sredstva v upravljanju in struktura naložb vzajemnih skladov Obseg čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov v upravljanju domačih družb za upravljanje je konec leta 2014 prvič v zadnjih treh letih presegel 2 mrd EUR in je bil za 16,5% višji kot leto pred tem. Na obseg čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov v upravljanju domačih družb za upravljanje, so v letih 2013 in 2014 v manjši meri vplivale tudi slabitve in odpisi podrejenih obveznic in lastniških vrednostnih papirjev nekaterih slovenskih bank, kot posledica ukrepov Vlade Republike Slovenije in Banke Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema. Takšne vrednostne papirje so v navedenem obdobju med svojimi naložbami v manjšem obsegu (konec leta 2013 manj kot 1%, novembra 2014 pa le še 0,1%) imeli tudi vzajemni skladi. V obravnavanem obdobju so domače družbe za upravljanje manjši del navedenih vrednostnih papirjev iz portfeljev vzajemnih skladov uspele prodati in s tem nekoliko zmanjšati izgube, večji del pa je bil razvrednoten in v končni fazi v celoti odpisan. Tabela 19: Čista vrednost sredstev vzajemnih skladov od leta 2009 do leta 2014 (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2010 30. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Skupaj 1.842.340.279 2.029.662.789 1.789.643.663 1.817.385.197 1.839.873.139 2.142.913.849 Slovenski vlagatelji v vzajemne sklade še vedno izkazujejo relativno visoko nagnjenost k tveganju, saj so ob koncu leta 2014 sredstva v delniških skladih predstavljala 64%, sredstva v mešanih skladih pa 29% vseh sredstev v upravljanju domačih družb za upravljanje. Deleži sredstev po različnih kategorijah skladov ostajajo v Sloveniji skoraj enaki ne glede na razmere na finančnih trgih. Konec leta 2014 se je sicer zmanjšal delež sredstev v delniških skladih (za eno odstotno točko) in povečal delež sredstev v obvezniških skladih (za eno odstotno točko) delež sredstev v mešanih skladih pa je ostal enak. V Evropski uniji kot celoti je razporeditev sredstev glede na posamezno kategorijo UCITS skladov veliko bolj uravnotežena, pri čemer je veliko pomembnejši delež obvezniških in denarnih skladov ter manjši delež delniških in mešanih skladov. [ 21 ]

Slika 5: Primerjava razporeditve sredstev glede na kategorije skladov, med slovenskimi vzajemnimi skladi (levo) in UCITS skladi iz držav članic (desno) od leta 2010 do leta 2014 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2 2 0 0 0 1 1 2 2 2 30 26 26 29 29 3 5 5 4 5 64 66 67 65 64 2010 2011 2012 2013 2014 delniški skladi obvezniški skladi mešani skladi skladi denarnega trga drugi skladi Vir: ATVP, EFAMA, Banka Slovenije. 100% 6 5 4 5 5 90% 16 19 17 13 12 80% 70% 17 16 16 16 17 60% 50% 24 27 29 28 29 40% 30% 20% 37 33 33 37 36 10% 0% 2010 2011 2012 2013 2014 delniški skladi obvezniški skladi mešani skladi skladi denarnega trga drugi skladi Največji delež naložb vzajemnih skladov predstavljajo naložbe v lastniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Teh je bilo konec leta 2014 za 1,58 mrd EUR, kar predstavlja 73,7% vseh sredstev vzajemnih skladov. 1,3 mrd EUR oziroma 62,5% vseh sredstev vzajemnih skladov je bilo naloženih v lastniške vrednostne papirje tujih izdajateljev. Delež naložb v vrednostne papirje tujih izdajateljev se iz leta v leto vztrajno povečuje in je konec leta znašal 71,9% vseh sredstev vzajemnih skladov. Tabela 20: Agregatna struktura naložb vzajemnih skladov na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Skupaj (v EUR) Delež Skupaj (v EUR) Delež 1. Denarna sredstva 57.540.330 3,10 78.860.390 3,67 2. Depoziti in posojila 52.424.125 2,83 56.769.568 2,64 3. VP in instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP 1.551.064.940 83,59 1.847.556.116 85,90 3.1 VP domačih izdajateljev 217.916.072 11,74 284.706.960 13,24 3.1.1 Lastniški VP domačih izdajateljev 179.361.090 9,67 241.656.506 11,24 3.1.2 Dolžniški VP domačih izdajateljev 38.554.982 2,08 43.050.453 2,00 3.1.3 Ostali vrednostni papirji domačih izdajateljev 0 0,00 0 0,00 3.2 VP tujih izdajateljev 1.316.718.233 70,96 1.546.683.232 71,91 3.2.1 Lastniški VP tujih izdajateljev 1.157.204.898 62,37 1.343.336.749 62,46 3.2.2 Dolžniški VP tujih izdajateljev 159.513.335 8,60 203.346.483 9,45 3.2.3 Ostali vrednostni papirji tujih izdajateljev 0 0,00 0 0,00 3.3 Instrumenti DT, s katerimi se trguje na org. trgu VP 16.430.635 0,89 16.165.925 0,75 3.3.1 Instrumenti DT domačih izdajateljev 10.961.520 0,59 2.991.535 0,14 3.3.2 Instrumenti DT tujih izdajateljev 5.469.115 0,29 13.174.389 0,61 4. Instrumenti DT prvovrstnih izdajateljev 0 0,00 0 0,00 5. Investicijski kuponi in delnice odprtih IS 162.772.238 8,77 148.901.775 6,92 6. Sestavljeni in izpeljani finančni instrumenti 889 0,00 0 0,00 7. Drugi prenosljivi VP in drugi instrumenti DT 22.562.833 1,22 12.527.786 0,58 8. Terjatve in Aktivne časovne razmejitve 9.133.819 0,49 6.109.568 0,28 9. Skupaj 1.855.499.174 100,00 2.150.725.203 100,00 [ 22 ]

3.2 Tržni deleži družb za upravljanje in število vlagateljev v vzajemne sklade Konec leta 2014 je imela največ sredstev v upravljanju družba Triglav skladi, d. o. o., in sicer 583 mio EUR, kar predstavlja 27,2% tržni delež, sledi ji družba NLB skladi, d. o. o., z 21,8% tržnim deležem in družba KD Skladi, d. o. o., z 20,8% tržnim deležem. Tabela 21: Tržni deleži posameznih družb za upravljanje na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014, merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju Družba za upravljanje Čista vrednost sredstev (v EUR) 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Delež Število VS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VS Triglav Skladi, d. o. o. 4 537.801.591 29,23 17 583.423.568 27,23 17 NLB Skladi, d. o. o. 352.337.090 19,15 18 467.793.069 21,83 18 KD Skladi, d. o. o. 377.141.004 20,50 14 445.588.475 20,79 14 Infond, d. o. o. 240.736.025 13,08 19 265.507.539 12,39 19 Alta Skladi, d. d. 158.733.443 8,63 20 194.678.605 9,08 20 Alpen Invest, d. d. 5 78.014.660 4,24 9 92.680.207 4,32 3 Primorski Skladi, d. d., Koper 49.353.830 2,68 4 47.626.013 2,22 4 Ilirika DZU, d. o. o., Ljubljana 36.035.283 1,96 9 36.047.679 1,68 10 Perspektiva DZU, d. o. o. 9.316.051 0,51 6 7.330.825 0,34 6 Numerica Partnerji DZU, d. o. o. 6 404.164 0,02 1 2.237.869 0,10 2 Skupaj 1.839.873.141 100,00 117 2.142.913.849 100,00 113 Vir: ATVP Občutno naraščanje števila vlagateljev v vzajemne sklade se je začelo po letu 2003, kar se lahko pripiše takratnim donosom na Ljubljanski borzi in spremembam varčevalnih navad vlagateljev, ki so prihranke selili iz nizko donosnih bančnih vlog v donosnejše vzajemne sklade. Takšen trend se je nadaljeval do konca leta 2007, ko se je začela globalna finančna kriza. Med leti 2008 in 2011 se je število vlagateljev v vzajemne sklade sicer povečevalo, vendar pa je potrebno poudariti, da je bilo to povečanje zgolj posledica obveznega zakonskega preoblikovanja investicijskih družb v vzajemne sklade. V letu 2014 so vzajemni skladi prvič po dveh letih beležili rast skupnega števila vlagateljev. K obratu trenda je odločilno prispevala višja donosnost vzajemnih skladov, ki je posledica spodbudnih razmer na finančnih trgih in znižanje obrestnih mer bančnih vlog. Število vlagateljev v vzajemnih skladih je tako ob koncu leta 2014 znašalo 421.010, kar predstavlja 2,8% porast glede na leto pred tem. Koncentracija vlagateljev je v primerjavi z letom 2013 ostala skoraj nespremenjena, tako je bilo konec leta 2014 v treh največjih vzajemnih skladih, merjeno z višino čiste vrednosti sredstev, 17,2% vseh vlagateljev (17,1% v letu 2013). Konec leta 2014 so sredstva v vzajemnih skladih v upravljanju domačih družb za upravljanje znašala približno 1.040 EUR na prebivalca Slovenije, kar je 15,5% več kot leta 2013. V istem obdobju sredstva v upravljanju UCITS skladov iz držav članic znašajo približno 15.700 EUR na prebivalca države članice, kar je za 15,4% več kot leta 2013 in kaže na to, da je potenciala za povečanje varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji še veliko. 4 Družba Triglav Skladi, d.o.o. je v letu 2013 prevzela upravljanje podskladov krovnega sklada Abanka Skladi. 5 Družba NFD, d. o. o. se je v letu 2014 preimenovala v Alpen Invest, d. d. 6 Agencija je družbi Numerica Partnerji DZU, d.o. o. izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja osnovnih investicijskih skladov, ki je postalo pravnomočno v letu 2013. [ 23 ]

58.744 126.509 233.665 274.473 321.627 397.472 392.476 421.366 451.837 432.864 420.801 421.010 Slika 6: Gibanje skupnega števila vlagateljev v vzajemnih skladih po posameznih letih v obdobju od 31. 12. 2004 do 31. 12. 2014 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 3.3 Vplačila in izplačila v vzajemne sklade Vzajemni skladi so v letu 2014 prvič po letu 2010 beležili neto vplačila. Tako so bila v letu 2014 v vzajemne sklade v upravljanju domačih družb za upravljanje zabeležena vplačila sredstev v višini 442 mio EUR in izplačila sredstev v višini 403 mio EUR. Neto vplačil sredstev je bilo torej v letu 2014 za 39 mio EUR, kar predstavlja 1,8% vrednosti sredstev slovenskih vzajemnih skladov konec leta 2014. Družbe za upravljanje iz drugih držav članic, ki tržijo UCITS sklade v Republiki Sloveniji, upravljajo 121 mio EUR sredstev slovenskih rezidentov, kar predstavlja slabih 6% vrednosti sredstev v upravljanju domačih družb za upravljanje. UCITS skladi držav članic, ki se tržijo na območju Republike Slovenije so v letu 2014 beležili neto izplačila v višini 3,8 mio EUR. Slika 7: Letni obseg vplačil in izplačil v vzajemne sklade v obdobju od leta 2009 do leta 2014 (v mio EUR) 600 400 200 0-200 39 18 17 2009 2010 2011 2012 2013 2014-90 -39-109 -400 vplačila izplačila neto vplačila [ 24 ]

Največ vplačil sredstev v vzajemne sklade v upravljanju domačih družb za upravljanje je bilo meseca decembra, in sicer 15,6% vseh vplačil, sledi mu mesec julij, ko je bilo v vzajemne sklade vplačanih 12,2% vseh vplačil v letu 2014. Slika 8: Obseg vplačil in izplačil v vzajemnih skladih v obdobju od januarja 2014 do decembra 2014 (v mio EUR) 70 69 71 54 50 30 38 38 35 36 30 27 41 37 23 23 23 20 45 31 24 29 20 43 36 32 21 10-10 9 7 9 10 7 4 3-3 -2 0-3 -2 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. vplačila izplačila neto vplačila V letu 2014 se je glede na leto 2013 vrednost sredstev v upravljanju slovenskih upravljavcev najbolj zvišala pri delniških skladih, in sicer za 184 mio EUR. V relativnem deležu, pa se je vrednost sredstev najbolj zvišala pri obvezniških skladih, in sicer se je glede na leto 2013 povečala za 30,6%. Slika 9: Vrednost sredstev po posameznih kategorijah skladov na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014 (v mio EUR) 2.500 2.151 2.000 1.856 1.500 1.000 500 0 546 1.198 37 75 37 98 634 2013 2014 skladi denarnega trga obvezniški skladi mešani skladi delniški skladi sredstva skupaj 1.382 V letu 2014 so delniški skladi in obvezniški skladi skupaj realizirali neto vplačila v višini 41 mio EUR, mešani skladi pa so izkazovali neto izplačila v višini dveh mio EUR. [ 25 ]

Slika 10: Obseg neto vplačil v posamezne kategorije skladov v letu 2013 in letu 2014 (v mio EUR) 2014 2013-39 39 skladi skupaj 5 23 delniški skladi -44-2 mešani skladi 0 12 skladi denarnega trga -13 18 obvezniški skladi -50-30 -10 10 30 50 3.4 Donosnost vzajemnih skladov Slika 11 prikazuje primerjavo tehtanih povprečnih donosnosti oziroma sprememb VEP za leto 2014, pri katerih je kot utež upoštevan delež vrednosti sredstev posameznega vzajemnega sklada v vrednosti sredstev posamezne kategorije sklada (delniški skladi, mešani skladi, obvezniški skladi in skladi denarnega trga). Med posameznimi kategorijami skladov v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, ko so negativno tehtano povprečno donosnost izkazovali obvezniški skladi, izkazujejo pozitivno tehtano povprečno donosnost vse kategorije skladov. V letu 2014 je najbolj nihala donosnost mešanih skladov, ki se je gibala med -0,8% in 20,5% merjena s spremembo VEP na letni ravni. Tehtano povprečje tako merjenih donosnosti mešanih skladov pa je znašalo 10,6%. Donosnost delniških skladov se je gibala med -3,3% in 17,2%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 7,54%. Sledijo obvezniški skladi, kjer se je letna nominalna donosnost gibala med 0,1% in 6,7%. Tehtano povprečje letnih donosnosti mešanih skladov pa je znašalo 3,8%. Najmanj je nihala donosnost skladov denarnega trga, ki se je gibala med 0,01% in 1,0%, njihovo tehtano povprečje letnih donosnosti pa je znašalo 0,6%. [ 26 ]

Slika 11: Tehtano povprečje letnih sprememb VEP posameznih kategorij skladov v letu 2014 25 20 skladi denarnega trga obvezniški skladi delniški skladi mešani skladi 15 10 5 0-5 4 VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI Na dan 31. 12. 2014 je imelo dovoljenje za poslovanje devet vzajemnih pokojninskih skladov 7, v katere je bilo vključenih 248.673 članov. 246.544 članov je bilo preko delodajalcev vključenih v kolektivno zavarovanje, 2.522 članov pa je bilo vključenih v individualno zavarovanje in sami plačujejo premijo. V skladu z določbami ZPIZ-2 lahko vsak član pristopi k enemu kolektivnemu in enemu individualnemu pokojninskemu načrtu. Število vzajemnih pokojninskih skladov se je v letu 2014 glede na leto 2013 povečalo za 50% (iz šest na devet vzajemnih pokojninskih skladov), saj je družba Modra Zavarovalnica, d. d. konec leta 2014 pridobila dovoljenje za upravljanje krovnega pokojninskega sklada s tremi podskladi. Podskladi so začeli z zbiranjem vplačil šele v letu 2015. 4.1 Sredstva v upravljanju in struktura naložb vzajemnih pokojninskih skladov Na zadnji dan leta 2014 so vzajemni pokojninski skladi upravljali sredstva v višini 948 mio EUR, kar je za 8,5% več kot konec leta 2013. Povečanje sredstev je v največji meri rezultat rednih vplačil. V letu 2013 je bil sprejet dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014. V skladu z navedenim dogovorom se je premija kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence v letu 2013 zmanjšala za 80%, v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014 za 75% in v obdobju od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014 za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1. 1. 2013. Ker Zaprti vzajemni pokojninski 7 Zaradi konsistentnosti se izraz vzajemni pokojninski sklad v besedilu nanaša tudi na podsklade krovnega pokojninskega sklada. [ 27 ]

sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) dosega 73,1% tržni delež, se je zaradi tega vplačana čista premija tudi v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšala, in sicer za 32,7%. Tabela 22: Splošni podatki o vzajemnih pokojninskih skladih od leta 2009 do leta 2014 Število VPS 6 6 6 6 6 9. Število 5 5 5 5 5 5 upravljavcev Vpl. čista premija v letu (v EUR) 106.144.735 106.377.952 104.907.020 104.883.042 75.411.410 50.727.316 Sredstva (v EUR) 647.407.637 761.846.581 816.090.080 838.989.802 877.775.969 948.180.297 Vir: ATVP 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Ker so upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov dolžni mesečno zagotavljati zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, ki je odvisna od donosnosti dolgoročnih državnih obveznic Republike Slovenije, so vzajemni pokojninski skladi svoje naložbe usmerili predvsem v naložbe s fiksno stopnjo donosa, to je v dolžniške vrednostne papirje in depozite. Na ta način naj bi upravljavci zagotavljali skromne, vendar pozitivne donosnosti na vplačano premijo in se izognili tveganju nedoseganja minimalne zajamčene donosnosti. Tabela 23: Agregatna struktura naložb vzajemnih pokojninskih skladov na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Skupaj Delež Skupaj (v EUR) (v EUR) Delež 1. Denar in denarni ustrezniki 4.895.931 0,56 8.449.262 0,89 2. Finančne naložbe 872.374.318 99,38 938.649.340 98,99 2.1 Depoziti in posojila 121.403.283 13,83 202.538.101 21,36 2.2 Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 611.876.823 69,71 571.765.201 60,30 2.2.1 Instrumenti denarnega trga 107.295.570 12,22 12.312.182 1,30 2.2.2 Dolžniški vrednostni papirji 270.339.574 30,80 271.935.567 28,68 2.2.3 Delnice in drugi kapitalski instrumenti 8.088.001 0,92 12.082.751 1,27 2.2.4 Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov 226.153.677 25,76 275.434.703 29,05 2.3 Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo 12.414.918 1,41 564.792 0,06 2.3.1 Instrumenti denarnega trga 495.792 0,06 0 0,00 2.3.2 Dolžniški vrednostni papirji 10.084.455 1,15 0 0,00 2.3.3 Delnice in drugi kapitalski instrumenti 687.301 0,08 564.792 0,06 2.3.4 Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov 1.147.370 0,13 0 0,00 2.4 Finančne naložbe, v posesti do zapadlosti 126.679.295 14,43 163.781.246 17,27 2.4.1 Instrumenti denarnega trga 0 0,00 0 0,00 2.4.2 Dolžniški vrednostni papirji 126.679.295 14,43 163.781.246 17,27 3. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju pred tveganji 0 0,00 0 0,00 4. Terjatve 505.719 0,06 1.081.695 0,11 5. Naložbene nepremičnine 0 0,00 0 0,00 6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0,00 0 0,00 7. Druga sredstva 0 0,00 0 0,00 8. Skupaj 877.775.969 100,00 948.180.297 100,00 [ 28 ]

35.557 205.322 210.775 220.518 230.912 238.811 246.767 253.320 257.040 251.252 248.736 248.673 Sestava naložb vzajemnih pokojninskih skladov iz leta v leto sicer nekoliko niha, vendar ostaja delež naložb s fiksno stopnjo donosa, to so dolžniški vrednostni papirji in depoziti, stabilen. V primerjavi s predhodnim letom se je povečal delež naložb v depozite in posojila, in sicer iz 13,8% v letu 2013 na 21,4% v letu 2014, zmanjšal pa se je delež naložb v instrumente denarnega trga, in sicer za 11 odstotnih točk na 1,3%. Zaradi zagotavljanja doseganja zajamčene donosnosti še vedno prevladujejo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki predstavljajo 46% vseh sredstev vzajemnih pokojninskih skladov. 4.2 Tržni delež upravljavcev in število članov vzajemnih pokojninskih skladov ZPIZ-2 je omejil možnost predčasnih dvigov privarčevanih sredstev v kolektivnem zavarovanju. Sredstva, ki jih je član privarčeval do 31. 12. 2012 bo lahko še vedno dvignil v enkratnem znesku po preteku desetih let, ne bo pa mogel do upokojitve dvigniti sredstev, ki jih je privarčeval po 1. 1. 2013. Enkratno izplačilo privarčevanih sredstev je vplivalo tudi na zmanjšanje števila članov vzajemnih pokojninskih skladov, posledično se je v letu 2012 število članov prvič zmanjšalo. Po pričakovanjih se je dinamika izstopov članov iz vzajemnih pokojninskih skladov po dveh letih upočasnila. Tako so konec leta 2014 vzajemni pokojninski skladi imeli 248.673 članov, kar pomeni 63 članov manj kot leta 2013. V vzajemnih pokojninskih skladih kot že navedeno močno prevladujejo člani, vključeni v kolektivno zavarovanje. Delež članov, ki se vključujejo v individualno zavarovanje, pa ostaja majhen (2.522 članov) in se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 celo zmanjšal za 5,4%. Slika 12: Gibanje skupnega števila članov vzajemnih pokojninskih skladih v obdobju od 31. 12. 2003 do 31. 12. 2014 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Opomba: Povečanje števila članov vzajemnih pokojninskih skladov v letu 2004 je posledica začetka poslovanja Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU), v katerega je bilo maja 2004, ko je navedeni sklad začel s poslovanjem, vključenih 165.486 javnih uslužbencev. Največ sredstev v upravljanju je imela Modra zavarovalnica, d. d. 8, pri čemer je pomembno dejstvo, da upravlja Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU), ki dosega 73,1% tržni delež. Tržni delež Probanke, d. d., se je v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšal za 36,1%, kar gre pripisati 8 Modra zavarovalnica, d. d. je bila ustanovljena oktobra 2011 v postopku delitve z izčlenitvijo iz Kapitalske družbe, d. d.. Ob ustanovitvi je zavarovalnica prevzela v upravljanje Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS). [ 29 ]

enkratnemu izplačilu privarčevanih sredstev članom vzajemnega pokojninskega sklada po poteku 10- letnega obdobja. Tabela 24: Tržni deleži posameznih upravljavcev vzajemnih pokojninskih skladov dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014, merjeni z obsegom čiste vrednosti sredstev v upravljanju 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Upravljavec VPS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VPS Čista vrednost sredstev (v EUR) Delež Število VPS Modra zavarovalnica, d. d. 796.381.907 91,11 2 856.459.670 91,13 5 Banka Koper d. d. 28.393.522 3,25 1 31.681.979 3,37 1 Generali d. d. 25.202.877 2,88 1 29.274.190 3,11 1 Abanka d. d. 18.751.160 2,15 1 18.677.347 1,99 1 Probanka, d. d. 5.341.412 0,61 1 3.707.350 0,39 1 Skupaj 874.070.878 100,00 6 939.800.536 100,00 9 Vir: ATVP Skladno z določbami ZPIZ-2 izvajajo dodatno zavarovanje vzajemni pokojninski skladi, zavarovalnice in pokojninske družbe. Glede na obseg vseh sredstev zbranih s strani ponudnikov dodatnega zavarovanja, so v letu 2014 vzajemni pokojninski skladi dosegli 49,3% tržni delež. Slika 13: Tržni deleži pokojninskih družb, vzajemnih pokojninskih skladov in zavarovalnic na dan 31. 12. 2013 in na dan 31. 12. 2014, merjeni z obsegom sredstev v upravljanju 31.12.2013 vzajemni pokojninski skladi zavarovalnice pokojninske družbe 31.12.2014 vzajemni pokojninski skladi zavarovalnice pokojninske družbe 28,49% 22,18% 49,32% 23,22% 27,44% 49,35% 4.3 Donosnost vzajemnih pokojninskih skladov Donosnosti vseh vzajemnih pokojninskih skladov so se v letu 2014 glede na leto 2013 zvišale. Razlog za to gre iskati v strukturi naložb vzajemnih pokojninskih skladov, kjer prevladujejo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, katerih večji del predstavljajo naložbe v dolgoročne državne obveznice držav članic. Zahtevane donosnosti državnih obveznic držav članic so se tekom leta 2014 zniževale in so konec leta dosegle rekordno nizke ravni. Posledično se je vrednost tovrstnih obveznic zvišala. V manjši meri so na donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v letih 2013 in 2014 vplivali tudi izredni ukrepi, ko je po opravljenih obremenitvenih testih slovenskih bank Republika Slovenija razlastila imetnike podrejenih bančnih obveznic, ki so jih med svojimi naložbami v navedenem obdobju v manjšem obsegu (manj kot 1%) imeli tudi vzajemni pokojninski skladi. Najvišjo donosnost sta v letu 2014 dosegla vzajemni pokojninski sklad, ki ga upravlja Abanka d. d. (A III vzajemni pokojninski sklad Abanke) in Generali, d. d. (Odprti vzajemni pokojninski sklad LEON 2). [ 30 ]