Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 19.11.2012 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 2 16 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclipping.org, www.m1g.info
KAZALO - zbirni list objav LIONS KLUB 12.11.2012 www.pomurec.com Termin: Naslov:Aeternum - vokalna zaseba, ki ogreje srce Vsebina: Avtor:Marina Benkovič Rubrika, Oddaja: Žanr:Spletni članek Naklada: Gesla:LIONS KLUB 13.11.2012 Bistriške novice Stran: 23 Naslov:Tudi Leoti k dobrim delom Vsebina:Oktobra je zaživel Leo klub Slovenska Bistrica, podmladek že štiri leta na področju dobrodelnosti uspešno delujočega Lions kluba. Avtor:B. P. Rubrika, Oddaja:NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV Žanr:Vest Naklada:3000 Gesla:LIONS KLUB, LEO KLUB 13.11.2012 Ona Stran: 9 Naslov:/ Vsebina:46. teden Avtor:/ Rubrika, Oddaja:/ Žanr:Napovednik Naklada:148875 Gesla:LIONS KLUB 14.11.2012 Celjan Stran: 22 Naslov:Smešno star Vsebina:Star fotr je znova nasmejal celjsko publiko in tudi tokrat dobrodelno. Avtor:/ Rubrika, Oddaja:celjanka Žanr:Poročilo Naklada:3500 Gesla:LEO KLUB 14.11.2012 Celjan Stran: 22 Naslov:Iz mošta v vino Vsebina:Grozdje v vinskih kleteh se je spremenilo v vino. številna martinovanja pa so zaznamovala minuli vikend tudi v Celju. Avtor:/ Rubrika, Oddaja:celjanka Žanr:Poročilo Naklada:3500 Gesla:LIONS KLUB Stran 2 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclipping.org, www.m1g.info
14.11.2012 Večer Stran: 17 Naslov:Rdeči križ in Karitas z roko v roki Vsebina:Rdeči križ in Karitas na Celjskem skupaj pomagata ljudem tudi ob zadnji poplavi Avtor:VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Rubrika, Oddaja:Celjsko, Koroška Žanr:Poročilo Naklada:43000 Gesla:LIONS KLUB 15.11.2012 Radio Kranj Termin: 14:00:00 Naslov:Lions in Rotary klub Kranj pripravljata dobrodelni koncert Vsebina:Lions in Rotary klub Kranj pripravljata danes ob 19.00 v dvorani Kulturnega doma na Kokrici dobrodelni koncert: Povezani za dobroto. Na njem bodo nastopili Dva Asa, Andrej Šifrer in Adi Smolar. Avtor:/ Rubrika, Oddaja:Gorenjska danes Žanr:Poročilo Naklada: Gesla:LIONS KLUB 15.11.2012 TEDNIK PANORAMA Stran: 1 Naslov:LIONS ŠTIPENDIJE Vsebina:Tri štipendije in enkratna denarna pomoč Avtor:/ Rubrika, Oddaja:Naslovnica Žanr:Napovednik Naklada:2100 Gesla:LIONS KLUB 15.11.2012 TEDNIK PANORAMA Stran: 1 Naslov:/ Vsebina:Dobrodelni Lions koncert Avtor:/ Rubrika, Oddaja:Naslovnica Žanr:Napovednik Naklada:2100 Gesla:LIONS KLUB 15.11.2012 TEDNIK PANORAMA Stran: 4 Naslov:Dobrodošla pomoč nadarjenim Vsebina:Podelili tri štipendije in enkratno pomoč Avtor:bs Rubrika, Oddaja:Aktualno Žanr:Poročilo Naklada:2100 Gesla:LIONS KLUB Stran 3 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclipping.org, www.m1g.info
16.11.2012 SOBOŠKE NOVINE Stran: 40 Naslov:/ Vsebina:Napovednik dogodkov - Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture Avtor:/ Rubrika, Oddaja:/ Žanr:Napovednik Naklada:7000 Gesla:LIONS KLUB 16.11.2012 Gorenjski glas Stran: 7 Naslov:Akcija cepljenja proti KME tudi v Tržiču Vsebina:Iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj so sporočili, da bodo s podporo župana Boruta Sajovica akcijo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) širili tudi v občino Tržič, kjer bodo izvedli dve akcijski cepljenji. Avtor:Suzana P. Kovačič Rubrika, Oddaja:Gorenjska Žanr:Poročilo Naklada:22000 Gesla:LIONS KLUB 16.11.2012 Štajerski tednik Stran: 21 Naslov:Največje evropsko srečanje pustnih likov in mask Vsebina:V prejšnjem tednu so na Ptuju na tiskovni konferenci predstaviii okvirni program 53. ptujskega kurentovanja, ki bo potekalo od 3. do 12. februarja. Avtor:MG Rubrika, Oddaja:Od tod in tam Žanr:Poročilo Naklada:12000 Gesla:LIONS KLUB 16.11.2012 Primorski dnevnik Stran: 13 Naslov:Na stolpičih mesto, kakršno je bilo nekoč Vsebina:Pobuda Lions Cluba Avtor:dr Rubrika, Oddaja:Goriški Prostor Žanr:Poročilo Naklada: Gesla:LIONS KLUB 16.11.2012 www.siol.net Termin: Naslov:Maji Milas strast ustvarjanja pomeni način življenja Vsebina: Avtor:/ Rubrika, Oddaja: Žanr:Spletni članek Naklada: Gesla:LIONS KLUB Stran 4 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclipping.org, www.m1g.info
18.11.2012 Primorski dnevnik Stran: 19 Naslov:Informativni stolpiči za italijanske turiste Vsebina:Dar Lions Cluba mestu Avtor:/ Rubrika, Oddaja:Goriški Prostor Žanr:Vest Naklada: Gesla:LIONS KLUB 19.11.2012 Slovenske novice Stran: 12 Naslov:Zbrali 2530 evrov Vsebina:Do zadnjega kotička so poslušalci, ki so se zbrali s plemenitim namenom, napolnili dvorano kulturnega doma na Kokrici pri Kranju. Avtor:Š. A. Rubrika, Oddaja:Življenje v objektivu Žanr:Vest Naklada:92805 Gesla:LIONS KLUB Stran 5 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclipping.org, www.m1g.info
www.pomurec.com Naslov: Datum: Aeternum - vokalna zaseba, ki ogreje srce 12.11.2012 Stran, Termin: Naklada: Žanr: Spletni članek Površina, Trajanje: Avtor: Marina Benkovič Rubrika, Oddaja: http://www.pomurec.com/vsebina/13316/aeternum_-_vokalna_zaseba,_ki_ogreje_srce Moški vokalni kvintet Aeternum iz Pomurja že lep čas navdušuje tako staro kot mlado z svojimi več kot odličnimi vokali, navduševali pa bodo še naprej, še posebej v bližajočem božičnem decembru. Rubrika POM-MUZIKA je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi četrtek, v njej pa predstavljamo pomurske glasbenike, ki šele stopajo na pota glasbenih karier, ali pa so že precej uveljavljene. Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot? Pred osmimi leti (natančneje 4.7.2004) je oče Andreja praznoval abrahama zato mu je ta želel pripraviti pevsko presenečenje. Tomaža kot strastnega pevca je Andrej poznal že prej, zato ga je poleg bratranca Mitjo povabil k izvedbi glasbenega presenečenja za svojega očeta. Ker vsaka skupina rabi podlago (berite bas) je k sodelovanju povabil takrat znanca iz fakultete Danijela, ki pa je še prepričal svojega prijatelja Blaža. Prve vaje smo imeli ob 23.00 uri na predvečer praznovanja. Čestitka je lepo uspela, odzivi so bili nad pričakovanji in v zbranih članih je takoj vzklila ideja o nadaljnjem ustvarjanju. Kdo sploh ste člani MVK Aeternum? (Vsakega člana lahko opišete v dveh, treh stavkih) 'Aeternumovci', kot nam radi rečejo drugi, smo si v bistvu v marsičem zelo različni, a tudi podobni, predvsem kadar je govora o glasbi. Tomaž Gregorec, 1. tenorist, je sicer diplomirani pravnik, ki ga je želja po glasbenem znanju pripeljala do tega, da je lansko leto zaključil osnovno glasbeno šolanje iz solo petja. V Aeternumu skrbi za reševanje 'visokih težav' in skrbi za dobro voljo. Blaž Černela, 2. tenor, je absolvent sociologije, drugače pa član z veliko občutka do usklajenosti harmonij in nemalokrat, zaradi prijetne barve glasu, tudi solist v skupini, kar je dokazoval tudi že kot majhen otrok. Mitja Horvat, 2. tenor, je magister farmacije, sicer pa velik ljubitelj glasbe nasploh. Njegovi začetki glasbenega udejstvovanja so se pričeli z zborovskim petjem v osnovni šoli, kar pa je z veliko volje in želje v času delovanja skupine še nadgradil. Je nepogrešljiv član, kar se tiče redoljubnosti, tako vsak podatek ostane pridno shranjen. Andrej Tibaut, bariton in umetniški vodja skupine, je profesor glasbe in tako združuje profesionalno in ljubiteljsko plat življenja z glasbo. V kvintetu skrbi, da nikoli ne zmanjka energije tako za vaje in nastope ter vedno znova z idejami za nove projekte daje skupini zagona za prihodnost. Danijel Berden, basist, tudi profesor glasbe, živi z in za glasbo. Z ustvarjalnostjo in ljubeznijo do petja premaguje še tako visoko oviro, najsi bo to v profesionalnem ali čisto v življenjskem smislu. Poskrbi, da ostalim članom ni dolgčas, s svojo barvo glasu in aranžmaji pa je nepogrešljiv Aeternumovec. Člane kvinteta je združila pozitivna energija in smisel do profesionalnega pristopa do petja, poleg tega pa smo skozi delovanje postali tudi veliki prijatelji. Aeternum - od kod ideja za ime in kaj pomeni? Ko smo izbirali ime smo želeli, da bi le-to odstopalo od vsakdanjih imen. Želeli smo tako, ki bi imelo tudi malce skrivnostnejši prizvok, moralo pa bi biti razumljivo tudi izven naših meja. Člani smo pripravili predloge imen in v finalu sta ostali imeni Tolmun in Aeternum. Odločili smo se, da bo žreb pomagal pri naši odločitvi. Najprej smo izžrebali besedo Tolmun, se s člani pogledali in si rekli, dajmo žrebati še enkrat. Žrebali smo tako dolgo, dokler nismo izžrebali besede Aeternum. Danes odkrivamo veliko dobri in všečnih imen, a prepoznavni smo kot Aeternum. Aeternum je sicer latinska beseda in pomeni večnost, za vekomaj, za vse čase. Člani Aeternuma si želimo, da bi naša glasba odmevala vse čase, večno. Kaj je tista vaša posebnost po kateri menite, da vas vsi prepoznajo? Je to bil vaš cilj, da vas po tem prepoznajo? Zadnje čase ugotavljamo, da nas ljudje še najbolj prepoznajo po dalmatinskih skladbah, saj jih kar pogosto izvajamo na željo poslušalcev pa tudi sicer v širši okolici ni skupine, ki bi gojila ta žanr. V zadnjem obdobju dalmatinske klape polnijo dvorane po Sloveniji, sami pa bi želeli izpostaviti, da smo bili v Sloveniji med prvimi, ki smo javno začeli izvajati dalmatinske skladbe, saj smo že od leta 2006 po našem izpopolnjevanju in koncertiranju na otoku Šolti na Hrvaškem, izvedli številne dalmatinske koncerte. Žal takrat nismo imeli 'managerja', in ga še tudi danes nimamo, ki bi nam pomagal do največjih slovenskih odrov. Marsikje smo poznani po čisto drugi zvrsti petja, to je gospel oz. črnske duhovne skladbe ali pa po bodisi slovenskih ali tujih popevkah. Naš cilj je bil ustvarjati večglasno petje do te mere, da se dotakne poslušalca. Na nek način nam to uspeva, rezultat pa je viden v tem, da nas na koncert ali nastop rado pride poslušat vedno več ljudi. Kakšno zvrst izvajate najpogosteje? Kakšne zvrsti vse pa se lahko znajdejo v vašem repertoarju? Najpogosteje izvajamo dalmatinske skladbe 'na klapski način'. Ta način izvajanja je v nas vzbujal zanimanje že prej, torej pred nastankom skupine. Dejstvo je, da so nas te pesmi spremljale že v Stran 6
otroštvu. Tako se je rodila želja da navidezno lahke, a dejansko kompleksne skladbe izvajamo tudi mi, pa naj bodo to dalmatinske, včasih celo tudi srbske ali bosanske pesmi. Le zveneti morajo v tem klapskem duhu in žaru. Publika jih ima izredno rada, nenazadnje je to zelo poslušljiva glasba, v kateri se lahko najde vsak. Naš repertoar je žanrsko pester, saj se želimo preizkusiti v marsikaterem stilu in zadovoljiti slehernega poslušalca. V njem je tako moč najti splet zimzelenih popevk v pop oz. jazz preobleki, črnske duhovne skladbe, dalmatinske, domoljubne, ljudske, slovenske in tuje umetne skladbe in še bi se našlo. Po kakšnem principu izbirate pesmi, ki jih boste izvajali? Oziroma kako se odločite, da boste neko pesem izvajali? Ker pojemo na različnih priložnostih in nastopih, naj bo to poroka, praznovanje ob življenjskih jubilejih, protokolarnih slovesnostih, proslavah in različnih slavjih, radi skladbe naštetih zvrsti uvrstimo v 'sklope' saj s tem pomagamo izbrati najprimernejše skladbe iz našega obširnega repertoarja. Sami najraje prepevamo pesmi, v katerih se čutimo in ki so nam enostavno všeč. Vsako leto skušamo narediti nov tematski projekt v določenem žanru in ga nato sproti dopolnjevati. Za pesem se odločimo po predlogu katerega izmed članov (največkrat vodje), sicer pa velja glede njih tudi v kvintetu načelo demokracije. V primeru, da si nekdo zaželi, da mu odpojete določeno pesem - koliko časa potrebujete, da se jo naučite približno in ali sprejmete vse želje, ki jih dobite, ali tudi kakšne zavrnete? Katere pesmi so po vašem mnenju tiste, ki najbolj "vžgejo" pri publiki, da se vam morda celo priključijo pri petju? Zadnje čase se nam pogosto dogaja, da naročniki sami izrazijo določene želje in pesmi, ki jih spominjajo na določene trenutke ali pa so z njimi povezani. Seveda želimo ustreči sleherni želji, če je to le mogoče. Takrat Andrej ali Danijel napišeta aranžma oz. priredbo, vsak svoj glas naštudira doma, na vajah pa skladbo izpilimo. Večinoma gre za pesmi, za katere smo že slišali, zato ne potrebujemo veliko časa, da se jih naučimo. V tem primeru si vzamemo nekaj časa na treh, štirih vajah in pesem je tu. Največkrat gre (ponovno) za dalmatinske skladbe, ki pri publiki vedno vžgejo in da, skoraj vedno se nam pridružijo pri petju, kar zelo cenimo. Včasih pa imajo naročniki nenavadne želje ali pa za njih izvemo dan ali dva pred samim dogodkom, zato se je takrat zelo težko ustrezno pripraviti. V takšnem primeru skušamo najti ustrezne rešitve. Zgodilo se je že tudi, da smo tik pred nastopom poizkusili zapeti improvizirano štiriglasje, ki se nam je lepo izšlo, zato smo željo uresničili. Ampak taki slučaji so izjeme in si jih neradi privoščimo, saj si kakršnih spodrsljajev ne želijo niti naši naročniki, še manj pa mi. Dolgoletne izkušnje pa nam vseeno dajejo možnost spontanega muziciranja. Kako pogosto vadite in kako potekajo vaše vaje? Koliko časa pa vadite še vsak posebej doma? Vadite pred samimi koncerti še bolj intenzivno? Praviloma vaje potekajo enkrat tedensko. V preteklosti smo jih imeli tudi večkrat tedensko, sedaj pa nam družine, služba in ostale obveznosti ter okoliščine ne dopuščajo več toliko časa, zgodi pa se tudi, da imamo nastope tri dni zapored. Skupne vaje so nadomestile individualne vaje doma, kjer se vsak član ustrezno pripravi, na vajah pa to uskladimo in postavimo v celoto. Predvsem je čas vaje namenjen interpretaciji skladb, tu in tam nam nekaj časa vzamejo tudi zahtevnejše harmonije. Samo besedilo pesmi večkrat glasno preberemo, saj dajemo poudarek izgovorjavi in dikciji besedila, nato pa pomen besedila in melodije poizkušamo čim bolj združiti in izrazno zapeti. Vaje imamo skozi vse leto in ne poznamo pevskega dopusta kot jih imajo druge skupine. Tudi ko nimamo nastopov pripravljamo nove skladbe, obenem pa skušamo ohranjati pevsko kondicijo, ki je zelo pomembna pri slehernem pevcu. Pred samim koncertom opravimo kakšno dodatno vajo oz. generalko, vendar vsaj dva dni pred koncertom ne prakticiramo vaj, saj moramo biti spočiti in pripravljeni. Imeli ste že kar precej koncertov, katerega bi lahko označili za najboljšega do sedaj in zakaj? Velika večina naših koncertov je bila enkratnih, predvsem zaradi publike, ki se skozi koncert priključi s petjem in sodelovanjem. Zagotovo imajo koncerti z določeno tematiko svoje prednosti. Zelo prijetni so božični koncerti s predprazničnim vzdušjem in pozitivnimi pričakovanji. Seveda pa ima vsak koncert svoj čar in energijo, kar krojimo skupaj s publiko. Če bi mogli res izbirati bi rekli, da se nam je najbolj v spomin vtisnil koncert ob peti obletnici našega delovanja na grajskem dvorišču v Murski Soboti, leta 2009. Dvorišče je bilo pretesno za vse obiskovalce, romantično vzdušje tople poletne noči pa so pod arkadami gradu barvale slovenske in tuje zimzelene popevke. Tudi dalmatinski koncert, izveden na istem prizorišču leta 2007, ko smo grajsko dvorišče spremenili v plažo in Dalmacijo pripeljali v Mursko Soboto, je v nas in marsikaterem poslušalcu pustil neizbrisan Stran 7
pečat. Bi morda z bralci Pomurca delili kakšno anekdoto ali prigodo, ki se vam je pripetila v skupnem delovanju? Skozi osem letno delovanje se nam je zgodila marsikatera dogodivščina. Najpogosteje smo se nasmejali ob izgovorjavi našega imena, kjer smo bili predstavljeni kot Iteran, Erektum, Aneterum, Eterium, Anetum in še kaj bi se našlo, da o čudnih naglasovanjih ne govorimo. Enkrat smo nastopili na prireditvi s številnimi znanimi gosti, ki so svoje nastope izvedli s pomočjo playbacka. Ob našem nastopu, tega smo seveda tako kot vedno izvajali v živo, je v dvorani zmanjkalo elektrike. Med obiskovalci je nastalo nekaj zmede in šuma, nas pa to ni zmedlo, ampak smo nadaljevali s petjem. Publika nam je še bolj prisluhnila in bila ob zaključku izredno navdušena. Še eno zanimivo prigodo velja omeniti. Leta 2010 smo nastopili na slavnostni akademiji, kjer bi naj ob začetku odpeli slovensko himno. Prireditelji so nas nastanili v eni izmed sosednjih soban v dvorcu. Kazalci so bili že krepko čez uro predvidenega začetka prireditve in spraševali smo se, čemu takšna zamuda oz. zakaj nas nihče ne pokliče... Po krajšem času smo ugotovili, da se je prireditev že začela, brez Himne. Ostali program smo nato seveda izpeljali po načrtu. Nabralo se je še veliko raznoraznih anekdot in doživetij, saj imamo za sabo številne koncerte in nastope. Ker smo že nastopali tudi v bolj oddaljenih krajih širom Slovenije in tudi izven meja, smo veliko časa prepotovali. V takih trenutkih nastane marsikakšna debata o reševanju Slovenije, sveta, globalnih problemih, moških, ženskah, družinah in še bi lahko naštevali. Kaj pa glede publike, katera starostna skupina prevladuje na koncertih? So tudi mladi pogosti obiskovalci koncertov? Naše koncerte poslušajo ljudje vseh generacij. Presenečeni smo, ko spoznavamo, da naše delo in petje spremlja toliko mladih, kar priča velik obisk na naših koncertih, še posebej dalmatinskih. V tem času se je izoblikovala zavidljiva skupina, ki nas hodi poslušat na sleherni koncert, čeprav se repertoar ponavlja. Kakšno je vaše mnenje o tem, da vse več mladih ne ceni vokalne glasbe in glasbe, ki se jo izvaja resnično z dušo in ne za denar in slavo? Mogoče je pomurski prostor res nekoliko specifičen glede odnosa do vokalne glasbe, pa vendar je poslanstvo Moškega vokalnega kvinteta Aeternum ravno to, da skušamo dvigniti nivo in zanimanje za takšno obliko izvajanja glasbe. Poleg tradicionalnega štiri ali večglasnega petja se različne skupine in izvajalci poslužujejo novosti, na primer z oponašanjem ritmičnih instrumentov (ti. percussion oz beatbox); nekateri z oponašanjem glasbil z glasovi navidezno pri poslušalcu dajejo občutek instrumentalne spremljave, kot to počno Perpetuum jazzile, ali pa sami glasbi dodajajo izvirno in izdelano koreografijo (Carmina Slovenica), si pomagajo z elektronskimi pripravami in še in še? Sami se po načinu izvajanja najbolj enačimo z na žalost ne več delujočim vokalnim kvartetom New Swing Quartet, torej bolj tradicionalnemu izvajanju. Tukaj smo se tudi najbolj ujeli in še vedno se strinjamo, da je tovrsten (osnovni) način, če ga lahko takole poimenujemo, ravno dovolj za sporočilo, ki ga nosi vokalna glasba. Nenazadnje je péta besede še vedno najbolj razumljiva oblika in po sporočilnosti najmočnejša oblika vokalnega ustvarjanja. Na vse ostale načine izvajanja vokalne glasbe seveda gledamo pozitivno in menimo, da je za mlajšo generacijo ravno ta modernejši način izvedbe zanimivejši. Veliko mladih bi radi hitro in s pomočjo raznih v zadnjem času popularnih šovov prišlo do slave in posledično do denarja. Na precej umeten način in s pomočjo raznih televizijskih oddaj ustvarjene zvezde ne gledamo ravno pozitivno, ker so te najprej namenjene zaslužku snovalcev oddaje in ne rojevanju novih zvezd, ki po navadi hitro ugasnejo. Še vedno smo prepričani, da je želja in vizija v kombinaciji s trdim ter vztrajnim delom pot do želenega cilja, kar pa ne pomeni ravno tudi pot do denarja. Toda, če ti energijo projekta uspe s srčnostjo podati širšemu krogu ljudi in tako marsikomu polepšati dan ali celo življenje, je ta vrednost neprecenljiva. Kako bi vi povabili mlade k temu, oz. jih prepričali, da prisluhnejo tudi vokalnim izvedbam pesmi, ki jih sicer morda sami doma poslušajo? Z izvedbo dalmatinskih skladb nam je to že v veliki meri uspelo, saj nas posluša vse več mladih. Kvalitetni aranžma in seveda tudi takšna izvedba popularne skladbe marsikoga bolj pritegne, če je ta v vokalni preobleki. Dandanes je tovrstne glasbe izredno veliko. Z izvedbo vokalnih skladb in privlačnimi aranžmaji skupine širimo poznavanje ter obenem tudi boljše razumevanje vokalne glasbe med ljudmi. Še vedno pa je premalo cenjena in poznana po kvaliteti ter zvočnosti zelo primerljiva resna vokalna glasba, ki jo izvajamo tudi sami. No pa še za konec, kakšni so vaši plani za bližnjo prihodnost in kdaj vas bomo lahko zopet videli kje v Stran 8
Pomurju? Zasnovanih imamo kar nekaj načrtov in želja. Prva je zagotovo zgoščenka, ki nam jo do sedaj, mogoče ravno tudi zaradi številnih nastopov in projektov, ki se jih lotevamo, še ni uspelo posneti. Naslednji projekt je koncert slovenskih narodno-zabavnih viž, ki upamo, da bo kmalu zaživel. Obenem bomo še naprej ustvarjali skladbe resnejše vsebine, saj načrtujemo nastope na revijah in tekmovanjih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Vsako leto organiziramo festival Local Vocal Fest, s katerim želimo ljudem ponuditi kvalitetno vokalno glasbeno vsebino, mladim pevcem pa pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju. Letos bomo javno nastopili še na treh dobrodelnih prireditvah in sicer 16. novembra v Sv. Juriju ob Ščavnici, 18. novembra v Turnišču ter 29. novembra v Puconci. 30. novembra bomo kot gostje nastopili na letnem koncertu Bakovske godbe v Murski Soboti, 1. decembra na srečanju Evropskega Lions kluba v Murski Soboti, slišali pa nas boste lahko tudi na dveh božičnih koncertih in sicer 16. decembra na Kobilju ter 22. decembra v Bodoncih. Seveda ne izključujemo še kakšnega dodatnega javnega nastopa ali koncerta in pa osebna praznovanja, saj prihaja mesec december, mesec praznovanja in obdarovanja. Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot? Pred osmimi leti (natančneje 4.7.2004) je oče Andreja praznoval abrahama zato mu je ta želel pripraviti pevsko presenečenje. Tomaža kot strastnega pevca je Andrej poznal že prej, zato ga je poleg bratranca Mitjo povabil k izvedbi glasbenega presenečenja za svojega očeta. Ker vsaka skupina rabi podlago (berite bas) je k sodelovanju povabil takrat znanca z fakultete Danijela, ki pa je še prepričal svojega prijatelja Blaža. Prve vaje smo imeli ob 23.00 uri na predvečer praznovanja. Čestitka je lepo uspela, odzivi so bili nad pričakovanji in v zbranih članih je takoj vzklila ideja o nadaljnjem ustvarjanju. Kdo sploh ste člani MVK Aeternum? 'Aeternumovci', kot nam radi rečejo drugi, smo si v bistvu v marsičem zelo različni, a tudi podobni, predvsem kadar je govora o glasbi. Tomaž Gregorec, 1. tenorist, je sicer diplomirani pravnik, ki ga je želja po glasbenem znanju pripeljala do tega, da je lansko leto zaključil osnovno glasbeno šolanje iz solo petja. V Aeternumu skrbi za reševanje 'visokih težav' in skrbi za dobro voljo.blaž Černela, 2. tenor, je absolvent sociologije, drugače pa član z veliko občutka do usklajenosti harmonij in nemalokrat, zaradi prijetne barve glasu, tudi solist v skupini, kar je dokazoval tudi že kot majhen otrok. Mitja Horvat, 2. tenor, je magister farmacije, sicer pa velik ljubitelj glasbe nasploh. Njegovi začetki glasbenega udejstvovanja so se pričeli z zborovskim petjem v osnovni šoli, kar pa je z veliko volje in želje v času delovanja skupine še nadgradil. Je nepogrešljiv član, kar se tiče redoljubnosti, tako vsak podatek ostane pridno shranjen.andrej Tibaut, bariton in umetniški vodja skupine, je profesor glasbe in tako združuje profesionalno in ljubiteljsko plat življenja z glasbo. V kvintetu skrbi, da nikoli ne zmanjka energije tako za vaje in nastope ter vedno znova z idejami za nove projekte daje skupini zagona za prihodnost. Danijel Berden, basist, tudi profesor glasbe, živi z in za glasbo. Z ustvarjalnostjo in ljubeznijo do petja premaguje še tako visoko oviro, najsi bo to v profesionalnem ali čisto v življenjskem smislu. Poskrbi, da ostalim članom ni dolgčas, s svojo barvo glasu in aranžmaji pa je nepogrešljiv Aeternumovec.Člane kvinteta je združila pozitivna energija in smisel do profesionalnega pristopa do petja, poleg tega pa smo skozi delovanje postali tudi veliki prijatelji. Aeternum - od kod ideja za ime in kaj pomeni? Ko smo izbirali ime smo želeli, da bi le-to odstopalo od vsakdanjih imen. Želeli smo tako, ki bi imelo tudi malce skrivnostnejši prizvok, moralo pa bi biti razumljivo tudi izven naših meja. Člani smo pripravili predloge imen in v finalu sta ostali imeni Tolmun in Aeternum. Odločili smo se, da bo žreb pomagal pri naši odločitvi. Najprej smo izžrebali besedo Tolmun, se s člani pogledali in si rekli, dajmo žrebati še enkrat. Žrebali smo tako dolgo, dokler nismo izžrebali besede Aeternum. Danes odkrivamo veliko dobrih in všečnih imen, a prepoznavni smo kot Aeternum. Aeternum pa je sicer latinska beseda in pomeni večnost, za vekomaj, za vse čase. Člani Aeternuma si želimo, da bi naša glasba odmevala vse čase, večno. Kaj je tista vaša posebnost po kateri menite, da vas vsi prepoznajo? Je to bil vaš cilj, da vas po tem prepoznajo? Zadnje čase ugotavljamo, da nas ljudje še najbolj prepoznajo po dalmatinskih skladbah, saj jih kar pogosto izvajamo na željo poslušalcev pa tudi sicer v širši okolici ni skupine, ki bi gojila ta žanr. V zadnjem obdobju dalmatinske klape polnijo dvorane po Sloveniji, sami pa bi želeli izpostaviti, da smo bili v Sloveniji med prvimi, ki smo javno začeli izvajati dalmatinske skladbe, saj smo že od leta 2006 po našem izpopolnjevanju in koncertiranju na otoku Šolti na Hrvaškem, izvedli številne Stran 9
dalmatinske koncerte. Žal takrat nismo imeli 'managerja', in ga še tudi danes nimamo, ki bi nam pomagal do največjih slovenskih odrov. Marsikje smo poznani po čisto drugi zvrsti petja, to je gospel oz. črnske duhovne skladbe ali pa po bodisi slovenskih ali tujih popevkah.naš cilj je bil ustvarjati večglasno petje do te mere, da se dotakne poslušalca. Na nek način nam to uspeva, rezultat pa je viden v tem, da nas na koncert ali nastop rado pride poslušat vedno več ljudi. Kakšno zvrst izvajate najpogosteje? Kakšne zvrsti vse pa se lahko znajdejo v vašem repertoarju? Najpogosteje izvajamo dalmatinske skladbe 'na klapski način'. Ta način izvajanja je v nas vzbujal zanimanje že prej, torej pred nastankom skupine. Dejstvo je, da so nas te pesmi spremljale že v otroštvu. Tako se je rodila želja da navidezno lahke, a dejansko kompleksne skladbe izvajamo tudi mi, pa naj bodo to dalmatinske, včasih celo tudi srbske ali bosanske pesmi. Le zveneti morajo v tem klapskem duhu in žaru. Publika jih ima izredno rada, nenazadnje je to zelo poslušljiva glasba, v kateri se lahko najde vsak.naš repertoar je žanrsko pester, saj se želimo preizkusiti v marsikaterem stilu in zadovoljiti slehernega poslušalca. V njem je tako moč najti splet zimzelenih popevk v pop oz. jazz preobleki, črnske duhovne skladbe, dalmatinske, domoljubne, ljudske, slovenske in tuje umetne skladbe in še bi se našlo. VIDEO: Aeternum - En starček Po kakšnem principu izbirate pesmi, ki jih boste izvajali? Oz. kako se odločite, da boste neko pesem izvajali? Ker pojemo na različnih priložnostih in nastopih, naj bo to poroka, praznovanje ob življenjskih jubilejih, protokolarnih slovesnostih, proslavah in različnih slavjih, radi skladbe naštetih zvrsti uvrstimo v 'sklope' saj s tem pomagamo izbrati najprimernejše skladbe iz našega obširnega repertoarja. Sami najraje prepevamo pesmi, v katerih se čutimo in ki so nam enostavno všeč. Vsako leto skušamo narediti nov tematski projekt v določenem žanru in ga nato sproti dopolnjevati. Za pesem se odločimo po predlogu katerega izmed članov (največkrat vodje), sicer pa velja glede njih tudi v kvintetu načelo demokracije. V primeru, da si nekdo zaželi, da mu odpojete določeno pesem - koliko časa potrebujete, da se jo naučite? Sprejmete vse želje, ki jih dobite, ali tudi kakšne zavrnete? Katere pesmi pa so po vašem mnenju tiste, ki najbolj "vžgejo" pri publiki? Zadnje čase se nam pogosto dogaja, da naročniki sami izrazijo določene želje in pesmi, ki jih spominjajo na določene trenutke ali pa so z njimi povezani. Seveda želimo ustreči sleherni želji, če je to le mogoče. Takrat Andrej ali Danijel napišeta aranžma oz. priredbo, vsak svoj glas naštudira doma, na vajah pa skladbo izpilimo. Večinoma gre za pesmi, za katere smo že slišali, zato ne potrebujemo veliko časa, da se jih naučimo. V tem primeru si vzamemo nekaj časa na treh, štirih vajah in pesem je tu. Največkrat gre (ponovno) za dalmatinske skladbe, ki pri publiki vedno vžgejo in da, skoraj vedno se nam pridružijo pri petju, kar zelo cenimo. Včasih pa imajo naročniki nenavadne želje ali pa za njih izvemo dan ali dva pred samim dogodkom, zato se je takrat zelo težko ustrezno pripraviti. V takšnem primeru skušamo najti ustrezne rešitve. Zgodilo se je že tudi, da smo tik pred nastopom poizkusili zapeti improvizirano štiriglasje, ki se nam je lepo izšlo, zato smo željo uresničili. Ampak taki slučaji so izjeme in si jih neradi privoščimo, saj si kakršnih spodrsljajev ne želijo niti naši naročniki, še manj pa mi. Dolgoletne izkušnje pa nam vseeno dajejo možnost spontanega muziciranja. Kako pogosto vadite in kako potekajo vaše vaje skupaj, kako posebej in kako izgledajo vaje tik pred koncerti? Praviloma vaje potekajo enkrat tedensko. V preteklosti smo jih imeli tudi večkrat tedensko, sedaj pa nam družine, služba in ostale obveznosti ter okoliščine ne dopuščajo več toliko časa, zgodi pa se tudi, da imamo nastope tri dni zapored. Skupne vaje so nadomestile individualne vaje doma, kjer se vsak član ustrezno pripravi, na vajah pa to uskladimo in postavimo v celoto. Predvsem je čas vaje namenjen interpretaciji skladb, tu in tam nam nekaj časa vzamejo tudi zahtevnejše harmonije. Samo besedilo pesmi večkrat glasno preberemo, saj dajemo poudarek izgovorjavi in dikciji besedila, nato pa pomen besedila in melodije poizkušamo čim bolj združiti in izrazno zapeti. Vaje imamo skozi vse leto in ne poznamo pevskega dopusta kot jih imajo druge skupine. Tudi ko nimamo nastopov pripravljamo nove skladbe, obenem pa skušamo ohranjati pevsko kondicijo, ki je zelo pomembna pri slehernem pevcu.pred samim koncertom opravimo kakšno dodatno vajo oz. generalko, vendar vsaj dva dni pred koncertom pa ne prakticiramo vaj, saj moramo biti spočiti in pripravljeni. Imeli ste že kar precej koncertov, katerega bi lahko označili za najboljšega do sedaj in zakaj? Velika večina naših koncertov je bila enkratnih, predvsem zaradi publike, ki se skozi koncert priključi s petjem in sodelovanjem. Zagotovo imajo koncerti z določeno tematiko svoje prednosti. Stran 10
Zelo prijetni so božični koncerti s predprazničnim vzdušjem in pozitivnimi pričakovanji. Seveda pa ima vsak koncert svoj čar in energijo, kar krojimo skupaj s publiko. Če bi mogli res izbirati bi rekli, da se nam je najbolj v spomin vtisnil koncert ob peti obletnici našega delovanja na grajskem dvorišču v Murski Soboti, leta 2009. Dvorišče je bilo pretesno za vse obiskovalce, romantično vzdušje tople poletne noči pa so pod arkadami gradu barvale slovenske in tuje zimzelene popevke. Tudi dalmatinski koncert, izveden na istem prizorišču leta 2007, ko smo grajsko dvorišče spremenili v plažo in Dalmacijo pripeljali v Mursko Soboto, je v nas in marsikaterem poslušalcu pustil neizbrisan pečat. Bi morda z bralci Pomurca delili kakšno anekdoto ali prigodo, ki se vam je pripetila v skupnem delovanju? Skozi osem letno delovanje se nam je zgodila marsikatera dogodivščina. Najpogosteje smo se nasmejali ob izgovorjavi našega imena, kjer smo bili predstavljeni kot Iteran, Erektum, Aneterum, Eterium, Anetum in še kaj bi se našlo, da o čudnih naglasovanjih ne govorimo. Enkrat smo nastopili na prireditvi s številnimi znanimi gosti, ki so svoje nastope izvedli s pomočjo playbacka. Ob našem nastopu, tega smo seveda tako kot vedno izvajali v živo, je v dvorani zmanjkalo elektrike. Med obiskovalci je nastalo nekaj zmede in šuma, nas pa to ni zmedlo, ampak smo nadaljevali s petjem. Publika nam je še bolj prisluhnila in bila ob zaključku izredno navdušena. Še eno zanimivo prigodo velja omeniti. Leta 2010 smo nastopili na slavnostni akademiji, kjer bi naj ob začetku odpeli slovensko himno. Prireditelji so nas nastanili v eni izmed sosednjih soban v dvorcu. Kazalci so bili že krepko čez uro predvidenega začetka prireditve in spraševali smo se, čemu takšna zamuda oz. zakaj nas nihče ne pokliče... Po krajšem času smo ugotovili, da se je prireditev že začela, brez Himne. Ostali program smo nato seveda izpeljali po načrtu. Nabralo se je še veliko raznoraznih anekdot in doživetij, saj imamo za sabo številne koncerte in nastope. Ker smo že nastopali tudi v bolj oddaljenih krajih širom Slovenije in tudi izven meja, smo veliko časa prepotovali. V takih trenutkih nastane marsikakšna debata o reševanju Slovenije, sveta, globalnih problemih, moških, ženskah, družinah in še bi lahko naštevali. Katera starostna skupina prevladuje med publiko? So tudi mladi pogosti obiskovalci koncertov? Naše koncerte poslušajo ljudje vseh generacij. Presenečeni smo, ko spoznavamo, da naše delo in petje spremlja toliko mladih, kar priča velik obisk na naših koncertih, še posebej dalmatinskih. V tem času se je izoblikovala zavidljiva skupina, ki nas hodi poslušat na sleherni koncert, čeprav se repertoar ponavlja. Kakšno je vaše mnenje o tem, da vse več mladih ne ceni vokalne glasbe in glasbe, ki se jo izvaja resnično z dušo in ne za denar in slavo? Mogoče je pomurski prostor res nekoliko specifičen glede odnosa do vokalne glasbe, pa vendar je poslanstvo Moškega vokalnega kvinteta Aeternum ravno to, da skušamo dvigniti nivo in zanimanje za takšno obliko izvajanja glasbe. Poleg tradicionalnega štiri ali večglasnega petja se različne skupine in izvajalci poslužujejo novosti, na primer z oponašanjem ritmičnih instrumentov (ti. percussion oz beatbox); nekateri z oponašanjem glasbil z glasovi navidezno pri poslušalcu dajejo občutek instrumentalne spremljave, kot to počno Perpetuum jazzile, ali pa sami glasbi dodajajo izvirno in izdelano koreografijo (Carmina Slovenica), si pomagajo z elektronskimi pripravami in še in še? Sami se po načinu izvajanja najbolj enačimo z na žalost ne več delujočim vokalnim kvartetom New Swing Quartet, torej bolj tradicionalnemu izvajanju. VIDEO: Aeternum - Mirno spavaj Tukaj smo se tudi najbolj ujeli in še vedno se strinjamo, da je tovrsten (osnovni) način, če ga lahko takole poimenujemo, ravno dovolj za sporočilo, ki ga nosi vokalna glasba. Nenazadnje je péta besede še vedno najbolj razumljiva oblika in po sporočilnosti najmočnejša oblika vokalnega ustvarjanja. Na vse ostale načine izvajanja vokalne glasbe seveda gledamo pozitivno in menimo, da je za mlajšo generacijo ravno ta modernejši način izvedbe zanimivejši. Veliko mladih bi radi hitro in s pomočjo raznih v zadnjem času popularnih šovov prišlo do slave in posledično do denarja. Na precej umeten način in s pomočjo raznih televizijskih oddaj ustvarjene zvezde ne gledamo ravno pozitivno, ker so te najprej namenjene zaslužku snovalcev oddaje in ne rojevanju novih zvezd, ki po navadi hitro ugasnejo. Še vedno smo prepričani, da je želja in vizija v kombinaciji s trdim ter vztrajnim delom pot do želenega cilja, kar pa ne pomeni ravno tudi pot do denarja. Toda, če ti energijo projekta uspe s srčnostjo podati širšemu krogu ljudi in tako marsikomu polepšati dan ali celo življenje, je ta vrednost neprecenljiva. Kako bi vi povabili mlade k temu, oz. jih prepričali, da prisluhnejo tudi vokalnim izvedbam pesmi, ki jih sicer morda sami doma poslušajo? Z izvedbo dalmatinskih skladb nam je to že v veliki meri uspelo, saj nas posluša vse več mladih. Kvalitetni aranžma in seveda tudi takšna izvedba popularne skladbe marsikoga bolj pritegne, če je Stran 11
ta v vokalni preobleki. Dandanes je tovrstne glasbe izredno veliko. Z izvedbo vokalnih skladb in privlačnimi aranžmaji skupine širimo poznavanje ter obenem tudi boljše razumevanje vokalne glasbe med ljudmi. Še vedno pa je premalo cenjena in poznana po kvaliteti ter zvočnosti zelo primerljiva resna vokalna glasba, ki jo izvajamo tudi sami. Kakšni so vaši plani za bližnjo prihodnost in kdaj vas bomo lahko zopet videli kje v Pomurju? Zasnovanih imamo kar nekaj načrtov in želja. Prva je zagotovo zgoščenka, ki nam jo do sedaj, mogoče ravno tudi zaradi številnih nastopov in projektov, ki se jih lotevamo, še ni uspelo posneti. Naslednji projekt je koncert slovenskih narodno-zabavnih viž, ki upamo, da bo kmalu zaživel. Obenem bomo še naprej ustvarjali skladbe resnejše vsebine, saj načrtujemo nastope na revijah in tekmovanjih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Vsako leto organiziramo festival Local Vocal Fest, s katerim želimo ljudem ponuditi kvalitetno vokalno glasbeno vsebino, mladim pevcem pa pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju. Letos bomo javno nastopili še na treh dobrodelnih prireditvah in sicer 16. novembra v Sv. Juriju ob Ščavnici, 18. novembra v Turnišču ter 29. novembra v Puconcih. 30. novembra bomo kot gostje nastopili na letnem koncertu Bakovske godbe v Murski Soboti, 1. decembra na srečanju Evropskega Lions kluba v Murski Soboti, slišali pa nas boste lahko tudi na dveh božičnih koncertih in sicer 16. decembra na Kobilju ter 22. decembra v Bodoncih. Seveda ne izključujemo še kakšnega dodatnega javnega nastopa ali koncerta in pa osebna praznovanja, saj prihaja mesec december, mesec praznovanja in obdarovanja. PRIPOROČAMO: VSI PREDSTAVLJENI GLASBENIKI NA POMUREC.COM Stran 12
Bistriške novice Naslov: Tudi Leoti k dobrim delom Datum: 13.11.2012 Stran, Termin: 23 Žanr: Vest Naklada: 3000 Površina, Trajanje: 83.27 Avtor: B. P. Rubrika, Oddaja: NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV Stran 13
Ona Naslov: / Datum: 13.11.2012 Stran, Termin: 9 Žanr: Napovednik dogodkov Naklada: 148875 Površina, Trajanje: 376.81 Avtor: / Rubrika, Oddaja: / Stran 14
Celjan Naslov: Smešno star Datum: 14.11.2012 Stran, Termin: 22 Žanr: Poročilo Naklada: 3500 Površina, Trajanje: 192.32 Avtor: / Rubrika, Oddaja: celjanka Stran 15
Celjan Naslov: Iz mošta v vino Datum: 14.11.2012 Stran, Termin: 22 Žanr: Poročilo Naklada: 3500 Površina, Trajanje: 226.47 Avtor: / Rubrika, Oddaja: celjanka Stran 16
Večer Naslov: Rdeči križ in Karitas z roko v roki Datum: 14.11.2012 Stran, Termin: 17 Žanr: Poročilo Naklada: 43000 Površina, Trajanje: 439.43 Avtor: VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Rubrika, Oddaja: Celjsko, Koroška Stran 17
Stran 18
Radio Kranj Naslov: Lions in Rotary klub Kranj pripravljata dobrodelni koncert Datum: 15.11.2012 Stran, Termin: 14:00:00 Žanr: Poročilo Naklada: Površina, Trajanje: 1.3 Avtor: / Rubrika, Oddaja: Gorenjska danes Lions in Rotary klub Kranj pripravljata danes ob 19.00 v dvorani Kulturnega doma na Kokrici dobrodelni koncert: Povezani za dobroto. Na njem bodo nastopili Dva Asa, Andrej Šifrer in Adi Smolar. Izjave: / V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite. Stran 19
TEDNIK PANORAMA Naslov: LIONS ŠTIPENDIJE Datum: 15.11.2012 Stran, Termin: 1 Žanr: Napovednik članka Naklada: 2100 Površina, Trajanje: 20.93 Avtor: / Rubrika, Oddaja: Naslovnica Stran 20
TEDNIK PANORAMA Naslov: / Datum: 15.11.2012 Stran, Termin: 1 Žanr: Napovednik dogodkov Naklada: 2100 Površina, Trajanje: 14.06 Avtor: / Rubrika, Oddaja: Naslovnica Stran 21
TEDNIK PANORAMA Naslov: Dobrodošla pomoč nadarjenim Datum: 15.11.2012 Stran, Termin: 4 Žanr: Poročilo Naklada: 2100 Površina, Trajanje: 102.76 Avtor: bs Rubrika, Oddaja: Aktualno Stran 22
SOBOŠKE NOVINE Naslov: / Datum: 16.11.2012 Stran, Termin: 40 Žanr: Napovednik dogodkov Naklada: 7000 Površina, Trajanje: 522.41 Avtor: / Rubrika, Oddaja: / Stran 23
Gorenjski glas Naslov: Akcija cepljenja proti KME tudi v Tržiču Datum: 16.11.2012 Stran, Termin: 7 Žanr: Poročilo Naklada: 22000 Površina, Trajanje: 105.4 Avtor: Suzana P. Kovačič Rubrika, Oddaja: Gorenjska Stran 24
Štajerski tednik Naslov: Največje evropsko srečanje pustnih likov in mask Datum: 16.11.2012 Stran, Termin: 21 Žanr: Poročilo Naklada: 12000 Površina, Trajanje: 362.25 Avtor: MG Rubrika, Oddaja: Od tod in tam Stran 25
Stran 26
Primorski dnevnik Naslov: Na stolpičih mesto, kakršno je bilo nekoč Datum: 16.11.2012 Stran, Termin: 13 Žanr: Poročilo Naklada: Površina, Trajanje: 215.83 Avtor: dr Rubrika, Oddaja: Goriški Prostor Stran 27
www.siol.net Naslov: Datum: Maji Milas strast ustvarjanja pomeni način življenja 16.11.2012 Stran, Termin: Naklada: Žanr: Spletni članek Površina, Trajanje: Avtor: / Rubrika, Oddaja: http://www.siol.net/trendi/moda/portret/2012/11/maji_milas_strast_ustvarjanja_pomeni_nacin_zivljenja.aspx Maja Milas je diplomirana pravnica, ki so ji slabe zaposlitvene možnosti spet vzbudile mladostniško ustvarjalnost in tako je začela ustvarjati svojevrsten nakit. Maja se je z ustvarjanjem umetniškega nakita resno začela ukvarjati po končani fakulteti, ko na trgu dela ni našla zaposlitve za svojo izobrazbo pravnice. Tako je bila primorana spet odkrivati svojo inovativnost. "Ugotovila sem, da če sam ne iščeš priložnosti, potem ti je ne ponudi nihče."izdelovanje nakita ji predstavlja izziv nedoumljivih možnosti umetniške svobode, končni izdelek pa predstavlja njen umetniški izraz: "Moj navdih so tudi pozitivne povratne informacije o izdelku."njen ustvarjalni prostor nima meja, trenutno je to njeno celotno stanovanje, včasih tudi prostor na počitnicah, kjer ob delu dobiva tudi ideje: "Ideje dobim sproti ob delu in tudi po pogovoru s strankami. Vidiš, kaj jim je všeč, katere barve, kateri modeli, nato njihove želje še malce dodelam, težim k temu, da bi bila vedno boljša. Na Artmarketu sem letošnje poletje opazila, da gredo v promet zelo veliki prstani, zato sem izdelavi teh namenila več časa, kot sem sprva pričakovala." Ročno ustvarjanje zanjo pomeni dodano vrednost v smislu spodbude domišljije in vrednotenja ročnega dela. Na sodišču v Ljubljani dela kot prostovoljka, izdelovanje nakita je njen dodatni vir dohodka in dokler se ne bo uveljavila, ne bo stopila na samostojno pot ustvarjanja nakita. V promocijo in oblikovanja blagovne znamke je namreč treba vložiti veliko časa, energije in denarja. Pri predstavitvi nakita in s kreativnimi nasveti ji pomaga umetniški fotograf Voranc Vogel.Majin svojstven stilmaja je na začetku izdelovala predvsem preprostejše izdelke, po določenem času in spoznavanju novih tehnik dela je osvojila svoj prepoznaven stil povezovanja debelejših, predvsem aluminijastih žic s poldragimi kamni v raznobarvnih kombinacijah. "Za te izdelke je največ zanimanja, saj so barviti, drzni in fleksibilni. Nosijo se predvsem v pomladno-poletnem času, ko v kombinaciji z drugimi lahkotnimi in živimi oblačili pridejo najbolj do izraza. Tu si dopuščam največ ustvarjalne svobode, saj podobnih izdelkov še nisem opazila." Poleg svojega prepoznavnega nakita dela tudi zapestnice, prstane in verižice iz pletene žice v raznih barvnih kombinacijah in kombinacijah s perlicami. Teh izdelkov je na trgu manj, so pa zelo priljubljeni med poznavalci.zgrabila priložnost na ArtmarketuCelotno poletje je imela na umetniški tržnici Artmarket priložnost, da je gradila prepoznavnost znamke in prodajala svoj nakit. Artmarket je bil zanjo trenutek odločitve na poti k samopotrditvi. "Čeprav se je pred tem krog ljudi, ki nosijo moj nakit, zelo razširil, sem še vedno rahlo dvomila o pristnosti bližnjih, ki so me k spodbujali k nadaljnjemu delu. Artmarket obiskujejo turisti in ljudje, ki cenijo ročno delo, zato je veliko lažje. Opažam pa, da mlajša dekleta ne cenijo toliko dodane vrednosti umetniškega izdelka. Ekspanzijska projekcija, ki je trajala dvajset tednov razstavljajočih sobot na ljubljanskem Bregu, je vsekakor navdihnila mojo kreativnost, stežka sem šla tudi na dopust. Na morje sem si vzela material in orodje ter na plažah izdelovala nakit."otroške delavnicepred kratkim je dobila priložnost, da je o izdelovanju nakita poučevala tudi skupino otrok in mlajših najstnikov. Petar Antunović, predsednik Hrvaškega društva Ljubljana in Zveze hrvaških društev v Sloveniji, ki je kot priznan član slovenskega društva Lions tudi velik mecen umetnosti, ji je ponudil to priložnost, ki ji je veliko dala. Največje priznanje za njeno delo je prišlo čisto po naključju, ko je osemletna deklica ob odhodu domov svoji mamici povedala, da je bil to njen najlepši dan v življenju. "To me je zelo ganilo, saj ob iskrenem otroškem priznanju nihče ne ostane ravnodušen."maja uživa v svojem ustvarjalnem delu in čeprav je najprej mislila, da ji strast ustvarjanja pomeni samo hobi, zdaj vse bolj verjame, da ji pomeni način življenja. Oglejte si celotno fotogalerijo Barbara Gradič Oset Foto: Ana Kovač Stran 28
Primorski dnevnik Naslov: Informativni stolpiči za italijanske turiste Datum: 18.11.2012 Stran, Termin: 19 Žanr: Vest Naklada: Površina, Trajanje: 144.16 Avtor: / Rubrika, Oddaja: Goriški Prostor Stran 29
Slovenske novice Naslov: Zbrali 2530 evrov Datum: 19.11.2012 Stran, Termin: 12 Žanr: Vest Naklada: 92805 Površina, Trajanje: 108.88 Avtor: Š. A. Rubrika, Oddaja: Življenje v objektivu Stran 30