Analiza programa »Zdrav življenjski slog« za leti 2010/11 in 2011/12

Analiza programa»zdrav življenjski slog«za leti 2010/11 in 2011/12 Prof. dr. Strel, Janko Ljubljana 2013

KAZALO POVZETEK... 3 UVOD... 6 CILJI... 12 VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK... 12 METODA... 13 RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH... 13 Razlaga rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti med kontrolno in eksperimentalno skupino za leto 2011.... 16 Razlaga rezultatov za leto 2011 in 2012 za XT vrednosti.... 28 Razlaga rezultatov za BMI, ki opredeljuje prekomerno težo in debelost.... 32 Razlaga XT vrednosti za leto 2012.... 36 Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika ocene življenjskega sloga, dejavnikov športne dejavnosti in ocene zdravstvenega stanja.... 38 ZAKLJUČEK... 114 Cilji študije so bili:... 114 Cilje smo preverjali na vzorcu:... 114 Metode... 115 UGOTOVITVE:... 116 LITERATURA... 122 2

POVZETEK Cilj študije je bil ugotoviti razlike v spremembah telesnega in gibalnega razvoja, pogostnosti športne vadbe, motivacije in zdravja v letih 2011 in 2012, med učenci in učenkami eksperimentalne skupine, ki obiskujejo intervencijski program»zdrav življenjski slog«in učenci in učenkami kontrolne skupine, iz istih šol, ki v program niso bili vključeni. V vzorec spremenljivk smo vključili testno baterijo SLO-FIT sistema (3 antropometrične mere in 8 testov za oceno gibalnega razvoja), anketni vprašalnik in mednarodni test za ugotavljanje zdravja KIDSCREEN. V vzorec merjencev v intervencijskem programu»zdrav življenjski slog«smo v obdelavo analize subjektivnih mnenj vključili 1509 učencev in 1215 učenk, v letu 2011 ter 3102 učenca in 2281 učenk, v letu 2012. V analizo telesnega in gibalnega razvoja pa smo vključili v eksperimentalno skupino 5532 učencev in 4327 učenk, ki so se leta 2010 vključili v intervencijski program ter 5327 učencev in 4242 učenk, ki so bili aktivno vključeni v celoletni program. V letu 2012, je bilo analiziranih 12.429 učencev intervencijskega programa»zdrav življenjski slog«. Kontrolno skupino je sestavljalo 8429 učencev in 8589 učenk, leta 2010 ter 8602 učenca in 8788 učenk, v letu 2011. V kontrolno in eksperimentalno skupino smo, v letu 2010, vključili 26.961 učenk in učencev, v letu 2011, 26.946 in v letu 2012, nekaj manj kot 30.000. Podatke smo obdelali na ravni deskriptivne statistike, korelacijske in faktorske analize ter posebnega programa za obdelavo SLOFIT sistema. Iz primerjave XT vrednosti (povprečje vseh motoričnih sposobnosti), za vse starostne skupine skupaj, smo ugotovili, da je tako eksperimentalna kot kontrolna skupina učencev in učenk, v letu 2012, pod državnim povprečjem. Izpolnjen je temeljni pogoj, ki je to, da eksperimentalni program razrešuje probleme v tistih šolah (občinah in regijah), ki so z vidika gibalnega potenciala šibkejše in pomoč najbolj potrebujejo. Če poskušamo ovrednoti položaj posameznih skupin, potem ugotavljamo, da je skupina učenk eksperimentalne skupine, v vseh starostih, v skupni gibalni zmogljivosti (osmih testov) na takšni ravni, da je v Sloveniji 62 odstotkov bolj gibalno zmogljivih, medtem ko je v skupini učenk kontrolne skupine iz istih šol, ki ne obiskujejo dodatnega programa, bolj gibalno zmogljivih, kar 81 odstotkov. Kljub temu, da je varianca med šolami relativno majhna, saj Slovenija še nima drastičnih razlik v razvoju mladih, so učenke eksperimentalne skupine, v zadnjih dveh letih, pomembno napredovale, in sicer v letu 2011, za 0,2 odstotni točki, v letu 2012, pa za 1,53 odstotne točke, in to najbolj v fitnesu mišične moči, za 3,29 in fitnesu strukturiranega gibanja, za 2,65 odstotne točke, v aerobnem fitnesu pa ni pomembnih razlik. V letih 2011 in 2012, pri kontrolni skupini ni pomembnih razlik v gibalnem razvoju. 3

Bistveno slabše pa je stanje pri učencih, pri katerih je eksperimentalna skupina, v letu 2012, na takšni ravni, da je v Sloveniji 84 odstotkov bolj gibalno zmogljivih, v kontrolni skupini pa še nekaj več. Učenci eksperimentalne skupine so kljub temu pomembno napredovali v gibalni zmogljivosti, in sicer, v letu 2011, za 0,5 odstotne točke, v letu 2012, pa za 0,96. Največji napredek ugotavljamo v fitnesu mišične moči, za 3,17 odstotne točke. V kontrolni skupini napredka nismo ugotovili, saj je znano dejstvo, da na populacijski ravni, v zadnjih desetih letih, zmogljivost otrok in mladine upada ali stagnira. Iz pregleda gibalno manj kompetentnih učencev (XT<40), eksperimentalne skupine, v letih 2010, 2011 in 2012, ugotavljamo, da se delež z leti zmanjšuje, še posebej pri učenkah, zaradi učinkov športnega programa, ki je v tej skupini hkrati omogočil tudi bistveno povečanje športno nadarjenih (XT>60). Na področju telesnega razvoja ugotavljamo, da je nekoliko več fantov s prekomerno telesno težo v eksperimentalni skupini, in da je stanje pri učenkah ravno nasprotno, še posebej v letu 2012. Ta podatek zagotavlja, da se pri eksperimentalni športni vadbi, ne segregira otrok glede na prekomerno telesno težo. Ugotavljamo tudi, da se prekomerno težki učenci in učenke, zavestno vključujejo v športne programe, da bi uredili svoje telesno stanje. Praviloma pa je problem v premajhni obremenitvi navedenih otrok in so zato rezultati pod pričakovanji. S testom KIDSCREEN smo ugotovili, da se je v zdravju učencev in učenk, v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, zgodil preobrat. Ocena zdravja z odlično, se je, iz leta 2011 na 2012, bistveno povečala in to pri fantih, iz 41,5 odstotkov na 57 odstotkov, pri dekletih pa iz 36,3 na 51,3 ostotkov, kar pomeni, da se je povečala, za skoraj 40 odstotnih točk. Ocena o odličnem zdravju se je najbolj povečala pri najstarejših učenkah, pa tudi sicer velja, da so pozitivne spremembe, pri starejših, večje. S posebej prilagojenim vprašalnikom smo ugotovili, da se je pogostost športne vadbe, iz leta 2011 na 2012, povečala za 10 odstotnih točk, povečala se je vključenost v društva (pri učencih več kot 50 odstotkov, pri učenkah 39 odstotkov), za 50 odstotnih točk so se povečala redna športna tekmovanja učencev in učenk. To je izjemen rezultat programa»zdrav življenjski slog««, kjer je eden izmed ključnih ciljev povečanje sodelovanja med šolami in društvi (ki je že sicer zelo kakovostno) in ustvarja zelo dobre temelje tudi za vzgojo perspektivnih vrhunskih športnikov. Zelo malo je takšnih projektov, v katerih jim je uspelo dvigniti kakovost dela s tistimi, ki so gibalno manj kompetentni in potrebujejo posebno obravnavo, hkrati pa obogatiti program tudi na ta način, da je prisotna vzgoja perspektivnih športnikov. Ta projekt je očitno dokaz, da je mogoče združiti tako zelo različna cilja. Ugotavljamo tudi, da se je povečala vključenost učencev in učenk, eksperimentalnega programa, v druge interesne programe na šoli in izven šole, učenci in učenke se, v letu 2012, manj časa ukvarjajo z računalniki, manj gledajo televizijo in manj časa telefonirajo. Bistveno se je povečala skupina učencev, ki so se v zadnjih dveh dneh, več kot dve uri, ukvarjali s športom. V sklopu vprašanj o 4

motivaciji za šport, načinu preživljanja prostega časa, ki je opredeljen na ta način, da se v»zdravem življenjskem slogu«ukvarjam s športom zaradi zabave,prijateljev, koristi za zdravje, da se naučim kaj novega, ker rad tekmujem, imam rad šport, koristno preživim prosti čas in se srečam z drugimi učenci, so nastale med leti 2011 in 2012, pomembne spremembe, v smeri izboljšanja rezultatov za 10 do 30 odstotnih točk, kar je nepričakovano visok rezultat. Na osnovi številnih dejavnikov gibalne zmogljivosti, telesnih značilnosti, vključenosti v športni program, odnosa do učinkov športa na osebnostni razvoj, elementov, ki sestavljajo oceno zdravja, lahko ugotovimo, da je v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, prišlo do izjemno visokih pozitivnih sprememb, ki jih zagotavlja dodatni športni program»zdrav življenjski slog«. V skladu s pričakovanji je učinek dodatnih dveh ur športnih dejavnosti, ob 3 urah športne vzgoje, zagotovil dodano vrednost, ki se kaže v še večjem obsegu športne vadbe v društvih in samoaktivnosti, hkrati pa zagotavlja izjemne napredke v osebnostnem, telesnem in gibalnem razvoju, otrok in mladine. Napredki so v skladu s teorijo, da ti dve uri telesne dejavnosti dnevno, zagotavljata pospešen razvoj učencev in učenk. Z vsemi oblikami vadbe kot so redna športna vzgoja, dodatni dve uri v»zdravem življenjskem slogu«, vadba v društvih in samoaktivnost, smo dejansko ta cilj skoraj dosegli. Na osnovi raziskovalnih rezultatov predlagamo večji poudarek na razvoju aerobnih sposobnosti, športnih znanj in vedenj o zdravem življenjskem slogu. Dodano vrednost pa bi lahko dosegli (zlasti pri razvoju aerobnega fitnesa), če bi vadbeno uro lahko podaljšali, če je le mogoče v drugem in tretjem triletju, na 60 minut. 5

UVOD Program»Zdrav življenjski slog«se nadaljuje v tretje leto, zato je upravičeno pričakovanje, da so nastale že določene pozitivne spremembe. V predstavitvi različno zbranih podatkov na eksperimentalni skupini, ki je vključena eno oziroma dve leti, v primerjavi z vrstniki na istih šolah, ki v program»zdrav življenjski slog«niso vključeni, je mogoče analizirati nekatere premike. Kot izhodišče bomo predstavili nekaj analiz, zlasti telesnega in gibalnega razvoja, ki so bile praviloma narejene na populacijskih podatkih. Če izhajamo iz različnih analiz telesnega in gibalnega razvoja, učencev in učenk, potem lahko ugotovimo, da je zanimanja za interes mladih veliko. Na tem področju se, že nekaj desetletij zapored, uveljavlja tudi nekaj sistemskih ukrepov, vendar kljub temu s stanjem niti približno ne moremo biti zadovoljni, saj so negativni trendi v preveliki meri prisotni. Za začetek bomo izhajali iz ugotovitev navedenih v informacijskem sistemu o spremljanju telesnega in gibalnega razvoja mladih, poljudno imenovanem Športno vzgojni karton ali SLOFIT sistemu, v preteklem letu in povzeli ali citirali nekatera dejstva. Tako bomo v uvodu osmislili nekatere analize za prvo leto delovanja»zdravega življenjskega sloga«, ki poteka v okviru Zavoda za šport RS Planica. Kljub temu, da že več kot dvajset let spremljamo populacijske podatke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, se izvajalci zavedamo, da smo odkrili le nekatere posebnosti, ki veljajo za slovensko populacijo mladih. Ravno te specifičnosti pa so bile vsaj občasno dovolj, da so odgovorni zmogli upoštevati predloge in uveljaviti nekatere pozitivne spremembe v slovenskem šolskem sistemu. Z zadovoljstvom spremljamo izjemen interes nekaterih osnovnih šol, ki nas prosijo za dodatne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok. Vse več pa je tudi tistih šol, ki nas povabijo, da jim o tej temi predavamo. Ta trend je bil v preteklem letu močneje izražen, kar je verjetno posledica uvajanja projekta»zdrav življenjski slog«, saj se je ozaveščenost tako vodstvenih struktur osnovnih šol kot tudi staršev spremenila in zelo verjetno povečala. Celo na nekaterih gimnazijah so pripravili projektne dneve s tematiko telesnega in gibalnega razvoja, tako da smo z veseljem naše znanje, na predavanjih, posredovali tudi gimnazijcem. Največje zadovoljstvo pa doživimo takrat, ko se na predavanjih zbere tudi po več sto udeležencev in skupaj s starši, učitelji in učenci razglabljamo o predlogih za izboljšanje telesnega in gibalnega razvoja ter telesne in gibalne samopodobe. Še posebej velja izpostaviti povečano zanimanje celotnih učiteljskih kolektivov za spremljanje razvojnih značilnosti otrok in mladine. Preteklo leto smo opravili predavanje na Cvahtetovih dnevih, za področje socialne medicine in ugotovili, da s skupnim sodelovanjem lahko dosežemo bistveno več. Tudi odziv časopisnih hiš in RTV Slovenije je več kot dobrodošel. Odziv mednarodnih znanstvenih revij je dober, saj so naši znanstveni članki 6

objavljeni v zelo priznanih mednarodnih revijah, naša prisotnost na kongresih pa je že dlje časa ugodno sprejeta. Odpirajo se številna področja delovanja, zdaj lahko že rečemo našega Športno vzgojnega kartona ali SLO-FIT sistema, ki smo ga začeli izvajati pred petindvajsetimi leti in je več kot konkurenčen EUROFIT sistemu. Za nadaljnji razvoj in pospešeno delo, zlasti pri uveljavljanju v praksi, bi bilo zelo smiselno določena dela tudi profesionalizirati. V letošnjem letu lahko zelo verjetno pričakujemo uvrstitev podatkovne baze Športno vzgojni karton v Statistični urad Republike Slovenije. V analizi bomo nekatere ugotovitve ponovno poudarili, nekaj novih ugotovitev pa posebej izpostavili. Po skoraj desetletnem, zelo pospešenem zmanjševanju gibalnih zmogljivosti, v zadnjih dveh do treh letih, vendarle ugotavljamo, da smo dosegli stagnacijo ali komaj zaznaven napredek, oziroma v zadnjem letu že premik v pozitivno smer, ki je za zdaj še presenetljiv, hkrati pa že dopušča postavljanje hipoteze, da so spremembe in še posebej povečan obseg športnih programov, že omogočili pojav pozitivnega trenda. Verjetno bomo potrebovali še nekaj let, da se bo vzpostavil stabilen trend pozitivnih sprememb, kakršnemu smo bili priča v devetdesetih letih, še zlasti pri dekletih. Dve leti je le majhen izsek iz časovnice, ki pa že lahko kaže na nekatere spremembe v trendih. V šolskih letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 tako ugotavljamo zaustavljanje padca in začetek rasti gibalnih sposobnosti otrok in mladine kljub temu, da se telesna teža in delež podkožnega maščevja še naprej povečuje. Nekoliko slabša je slika pri srednješolski populaciji, kjer slabšanja gibalnega stanja mladostnikov še nismo uspeli ustaviti. To kaže, da ima šolska športna vzgoja in druga šolska in zunajšolska športna ponudba v osnovni šoli pozitiven učinek, ki pa bi lahko bil še občutno večji, če bi svoj del doprinesle še prehranjevalne politike, ki jih imamo sprejete na državni ravni, a so še vedno premalo učinkovite. Očitno ostaja nesorazmerje med vnosom in porabo energije, ki smo ga s kakovostnim delom v preteklih letih sicer uspeli zajeziti, vendar pa takšnega stanja ne bo mogoče vzdrževati na daljši rok. Z nadaljnjim povečevanjem neaktivne mase bo breme aktivne mase telesa enostavno preveliko, zaradi česar lahko zapademo v nov cikel naglega slabšanja gibalnega statusa otrok in mladine. Srednješolska populacija se na drugi strani očitno srečuje s težavami tako pri organizaciji športne vzgoje v šoli kot s pičlo ponudbo zunajšolskih športnih programov vadbe. To kliče k resnemu premisleku in vzpostavitvi ustrezne politike za dvig športne dejavnosti srednješolske mladine. 7

Po drugi strani pa s stanjem v osnovni šoli vseeno ne smemo biti preveč zadovoljni, saj slika telesnega in gibalnega razvoja odraža nadaljnje družbeno razslojevanje v Sloveniji. Otroci in mladostniki, ki živijo v ugodnejšem ekonomskem okolju, tako povečujejo razliko med seboj in tistimi, ki živijo v manj ugodnem okolju. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da delež tistih, ki zaostajajo v gibalnem razvoju, narašča hitreje od tistih, ki napredujejo. V letu 2010/2011 in 2011/2012 ponovno ugotavljamo, da se število gibalno nekompetentne ali gibalno nepismene mladine še povečuje, zaznali pa smo tudi manjše povečanje gibalno nadarjenih otrok in mladine. Tako je v populaciji otrok in mladine vse več tistih, ki ne dosegajo minimalnih gibalnih kompetenc, nekoliko narašča delež tistih, ki so gibalno nadarjeni, delež otrok in mladine s povprečnim gibalnim statusom pa se zmanjšuje, žal predvsem na račun prvih. Prehranjenost slovenskih otrok in mladine ravno tako ne daje razloga za zadovoljstvo, saj predvsem v fantovski populaciji opažamo zelo netipično povečevanje indeksa telesne mase v obdobjih, ko tega ne bi pričakovali. Tako, v celotnem pubertetnem obdobju, indeks telesne mase fantov presega indeks telesne mase deklet, čeprav je znano, da dekleta v tem obdobju zaradi hormonskih sprememb pridobivajo maščobno maso, fantje pa naj bi pridobivali mišično maso, zaradi česar naj bi indeks telesne mase deklet, v tem obdobju, presegel fantovskega. Ker imajo dekleta, v tem obdobju, večjo kožno gubo nadlahti, bi lahko sklepali, da se telesna masa fantov veča na račun mišičja, veliko bolj verjetno pa je, da se dejansko tudi pri fantih veča maščobna masa, ki pa se nalaga v abdominalnem predelu. Glede na manj ugoden gibalni razvoj, ki smo mu priča pri fantih, menimo, da je bolj verjetna druga predpostavka. Problematika debelosti in prekomerne prehranjenosti je pri fantih izražena bolj kot pri dekletih, saj v letošnjem letu beležimo okrog 8 odstotkov fantov in le okrog 5 odstotkov deklet, ki jih lahko razvrščamo v skupino debelih; v določenih starostnih obdobjih pa je ta odstotek še precej višji. Pri fantih je tako kritično obdobje od 8. do 13. leta, pri dekletih pa od 8. do 10. leta, kar kaže, da so fantje, z vidika debelosti, bolj ogroženi kot dekleta. Tudi v skupini prekomerno prehranjenih prevladujejo fantje, vendar pa glede na dobre rezultate gibalnih testov, tretjine prekomerno prehranjenih fantov, lahko prihaja do nenatančne klasifikacije te kategorije. Zaradi tega menimo, da bo treba v prihodnje določiti nacionalne standarde prehranjenosti po zgledu nekaterih drugih držav. 8

Opravili smo tudi primerjave med posameznimi štiriletnimi obdobji od leta 1989 naprej in ugotovili, da so bila nihanja v telesnem in gibalnem razvoju precejšnja. Negativni, pa tudi pozitivni odkloni, v posameznih obdobjih so bili verjetno posledica izboljšanja oz. poslabšanja razmer za športno vadbo otrok in mladine v šolskem in zunajšolskem sistemu. Primerjava v razvoju med spoloma kaže na nadaljevanje trenda ugodnejšega razvoja deklet in veliko bolj izraženega negativnega trenda razvoja fantov. Dejansko so vse negativne spremembe pri fantih, v primerjavi z dekleti, podvojene, v absolutnem smislu pa se tako dekleta v gibalnih sposobnostih vse bolj približujejo fantom. Dolgoročno gledano bo to lahko imelo velike posledice na deleže športno dejavnega prebivalstva, kjer že opažamo, da se s prostočasnim športnim udejstvovanjem, danes, v Sloveniji, ukvarja vse več odraslih žensk, medtem ko število moških stagnira. V analizi regij ugotavljamo, da imamo gibalno najzmogljivejše otroke in mladino v Sloveniji na Gorenjskem, Goriškem, Koroškem in na Spodnjeposavskem. Nadpovprečno zmogljivost pa izkazujejo še v Osrednji Sloveniji, Notranjsko-kraški regiji in JV Sloveniji. Otroci in mladina Pomurja, Zasavja in Obalno-kraške regije so med najmanj gibalno zmogljivimi. Le nekoliko bolj gibalno zmogljivo mladino in otroke pa imamo še v Savinjski in Podravski regiji. V obdobju zadnjih dvajsetih let so gibalno zmogljivost najbolj povečali otroci in mladina Spodnjeposavske regije, najbolj pa so poslabšali gibalno zmogljivost v Zasavju in Savinjski regiji. Za bolj poglobljeno analizo sprememb gibalne zmogljivosti otrok in mladine v slovenskih regijah, v obdobju zadnjih dvajset let, bi bilo treba preučiti vlogo različnih dejavnikov, kot so obseg novogradenj športnih objektov, posodobitve športnih programov in vsebinska zasnova dela v procesu športne vadbe, obseg in kakovost športnih strokovnjakov, zasedenost športnih objektov, prilagoditev športnih vsebin in način dela z vadečimi različnih spolov, obseg finančnih sredstev namenjenih vrhunskemu, kakovostnemu, športno-rekreativnemu športu in športu otrok in mladine. Prav tako bi bilo potrebno opredeliti vpliv podnebnih pogojev in še posebej odnos med izvajanjem športnih vsebin v urejenih športnih objektih in v naravnem okolju. Smiselno bi bilo preučiti vlogo športne vzgoje v šolah (še posebej v prvem triletju in na srednjih šolah), pomen delovanja društev in zasebne športne prakse, kakor tudi samoorganiziranost prebivalstva s ciljem, da zagotavlja boljše pogoje za športno dejavnost. Med dejavnike razvoja športa v posameznih regijah pa bi lahko uvrstili še vpliv rezultatov 9

vrhunskih športnikov, velikih športnih prireditev in razvoja komercialnega športa na športno dejavnost otrok in mladine ter posredno na razvoj njihovih gibalnih zmogljivosti. Glede vključevanja otrok in mladine v podatkovno zbirko Športno vzgojni karton smo zadovoljni, ko gre za osnovnošolsko populacijo, saj se delež te povečuje, kar kaže, da starši, učitelji in ostala javnost te informacije želijo in jih potrebujejo. Nismo pa zadovoljni z vključevanjem srednješolcev. Razlogi za razlike med srednjo in osnovno šolo so verjetno raznoteri, gotovo pa je vse povezano tudi z dejstvom, da starši otrok, ki so trenutno v osnovni šoli, pripadajo generaciji, ki je bila tudi sama že vključena v sistem meritev Športno vzgojni karton in jim podatki o razvoju njihovih otrok predstavljajo pomembno informacijo, saj jo lahko primerjajo z lastnimi izkušnjami in podatki. Drugi dejavnik so gotovo učitelji, ki v osnovnih šolah veliko bolj vestno in sistematično posredujejo informacije staršem in otrokom in jih ob začetku šolanja vključujejo v spremljavo. Tretji razlog je verjetno tudi odnos srednješolske populacije do športne dejavnosti, ki se odraža tudi na izogibanju tistim dejavnostim, ki jim predstavljajo telesni napor. Med merjenimi učenci in dijaki opažamo, da jih okrog 2 odstotka ni izmerjenih s posameznimi testnimi nalogami, le pri obeh tekih je ta delež precej večji (okrog 10 odstotkov). Ker je delež manjkajočih podatkov skoraj enak pri teku na 60 in 600 metrov, lahko sklepamo, da razlog ni izogibanje merjenja tekaških sposobnosti učencev in dijakov, pač pa to, da šole teka ne izmerijo zaradi zapletene organizacije, predvsem v primerih, ko v bližini nimajo površin za tek ali pa v času organizacije meritev ni ustreznih vremenskih pogojev za meritve na zunanjih površinah. Zato priporočamo, da šole teke izpeljejo na atletskem športnem dnevu v aprilu. Prav tako bi želeli povečati dostopnost podatkov za starše in otroke, za kar pa bi morali izdelati spletno okolje z ustrezno zaščito, ki bi posamezniku omogočalo dostop do svojih podatkov kadar koli in s katerega koli računalnika. Gotovo bi s takim pristopom v meritve vključili precej več srednješolcev. Premajhna je tudi izkoriščenost podatkov za določanje gibalno manj kompetentnih otrok in za upoštevanje njihovih pomanjkljivosti, zato v prilogi podajamo obširnejšo analizo te skupine v starostnem obdobju od 1. do 4. razreda ter organizacijska priporočila za njihovo 10

vključevanje v dopolnilni pouk ali druge športne dejavnosti, pa tudi vsebinska in didaktična priporočila za sestavo njim primernih programov. Raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, vseh starostnih skupin, ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj posameznih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, hkrati pa omogočajo izdelavo regijskih, nacionalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje vzrokov za nastale pojave ter izdelavo ustreznih strateških usmeritev in programskih podlag za izvedbo konkretnih programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši razvoj otrok in mladine. 11

CILJI 1. Ugotoviti razlike med spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učencev in učenk, eksperimentalne skupine, ki obiskujejo intervencijski program»zdrav življenjski slog«ter učenci in učenkami, kontrolne skupine, iz istih šol, ki v program niso bili vključeni. 2. Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v intervencijski program»zdrav življenjski slog«. 3. Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki zdravja. VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK Iz intervencijskega programa»zdrav življenjski slog«smo v analizo subjektivnih mnenj vključili 1509 učencev in 1215 učenk, v letu 2011 ter 3102 učenca in 2281 učenk, v letu 2012. V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili eksperimentalno skupino 5532 učencev in 4327 učenk, ki so se leta 2010 vključili v intervencijski program ter 5327 učencev in 4242 učenk, ki so bili aktivno vključeni v celoletni program. V letu 2012, je bilo analiziranih 12.429 učencev intervencisjkega programa»zdrav življenjski slog«. Kontrolno skupino so predstavljali učenci in učenke, iz istih šol, iz katerih je bila tudi eksperimentalna skupina. Kontrolno skupino je sestavljalo 8429 učencev in 8589 učenk, leta 2010 ter 8602 učenca in 8788 učenk, v letu 2011. V kontrolno in eksperimentalno skupino smo, v letu 2010, vključili 26.961 učenk in učencev, v letu 2011, 26.946, v letu 2012 pa nekaj manj kot 30.000. 12

METODA 1. Desktiptivna statistika in kontingenčne tabele. 2. Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni in gibalni razvoj. 3. Izračunali smo korelacijske koeficiente med spremenljivkami telesnega in gibalnega razvoja ter med spremenljivkami zdravja. 4. Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo. 5. Uporabili smo rezultate testiranj Športno vzgojnega kartona. 6. Dejavnike življenjskega sloga in zdravja smo ugotavljali z anketiranjem učencev in učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom. RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH V analizo rezultatov, ki so bili pridobljeni z vprašalniki, smo od 11. leta naprej, vključili skoraj 3000 učencev in učenk, v letu 2011 in skoraj 6000, v letu 2012. To je po naši oceni zelo dober vzorec, kar pomeni, da so podatki reprezentativni in že lahko zaznamo realno stanje v populaciji. V zadnjem, tretjem letu izvajanja, ko bomo lahko primerjali rezultate med prvim, drugim in tretjim letom izvajanja programa»zdrav življenjski slog«, pa bomo lahko predstavili tudi globalno analizo. Tako smo ustvarili odlično izhodišče za objektivno analizo v naslednjem letu. Zaradi delovanja informacijskega sistema spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok, smo lahko zaznali učinke sprememb telesnih in gibalnih sposobnosti tistih otrok, ki so vključeni v program»zdrav življenjski slog«in tistih, ki niso vključeni v ta program, so pa lahko vključeni v druge programe. Izpostaviti moramo, da je delež najzmogljivejših otrok, ki niso vključeni v program»zdrav življenjski slog«, nekoliko višji. Ti praviloma obiskujejo treninge v športnih klubih in imajo količinsko, seveda vzporedno s športno vzgojo, dva do petkrat obsežnejši program kot ga zagotavljamo v»zdravem življenjskem slogu«. Znane so ugotovitve, da se pospešen telesni in gibalni razvoj spreminja v skladu z ekspotencialno krivuljo, kar pomeni, da ima vsaka nadaljnja ura vadbe večji učinek, ki preneha naraščati šele po desetih in več urah vadbe na teden. Torej tri ure športne vzgoje so koristna osnova, nadaljnji trend pozitivnih sprememb pa se lahko strmo povečuje vse do desetih ur vadbe na teden. Povedano z drugimi besedami, dve uri vadbe na dan je najugodnejši stimulus za razvoj. Prav zato je zelo pomembno, da učitelji otroke motivirajo, da ob treh urah športne vzgoje opravijo še dve uri v»zdravem življenjskem slogu«in jih dodatno vzpodbudijo, da učenci in učenke sami, še z lastno aktivnostjo, vključenostjo v druge organizacije ali kako drugače, dosežejo še do 5 ur dodatne vadbe na teden. 13

V letu 2012, smo ugotovili, da je celoten vzorec učencev in učenk pod republiškim povprečjem v gibalnem razvoju, čeprav so spremembe v zadnjih letih, v eksperimentalni skupini, zelo pozitivne. Ta podatek je nadvse pomemben, saj osmišljuje celoten projekt»zdrav življenjski slog«, ker je v skladu s strategijo projekta, ki je vključevanje tiste mladine, ki vadbo najbolj potrebuje. K takemu rezultatu največ pripomore nadpovprečno vključevanje učencev in učenk iz vzhodnega dela Slovenije, ki je sicer po gibalni zmogljivosti najšibkejši. Z različnimi metodami smo uspeli za več kot 10.000 učencev in učenk povezati podatke o telesnem in gibalnem razvoju za obdobje takoj na začetku, ko se je vadba začela in ponovno ob zaključku šolskega leta 2010/2011 oz. 2012 ter tako ugotovili napredek med začetkom in koncem šolskega leta 2010/2011 in 2011/2012. To so nedvomno najbolj objektivni podatki o delu realizacije ciljev v prvem letu izvajanja programa»zdrav življenjski slog«. Rezultati nam kažejo, da je v celoti prišlo do pozitivnih sprememb in to ne samo na osnovi pričakovanega razvoja, ki je prisoten na tej starostni stopnji, temveč celo do pospešenega razvoja. To smo ugotovili tako, da smo hkrati opravili tudi analizo sprememb pri tistih učencih in učenkah, ki niso bili vključeni v»zdrav življenjski slog«. Pozitivne spremembe gibalnih razsežnosti so, v letu 2012, bistveno večje, kot leto poprej. Ugotovili smo, da so spremembe pri učencih in učenkah»zdravega življenjskega sloga«večje, še posebej ko analiziramo pozitivne spremembe v razvoju aerobne vzdržljivosti, koordinacije gibanja in mišične moči ramenskega obroča in rok. Iz analize je tudi razvidno, da so učinki pri razvoju gibalnih potencialov pri učencih bolj izraziti kot pri učenkah, kar je pozitivno presenetljivo, saj v zadnjih dvajsetih letih ugotavljamo prav nasprotno. Očitno so učitelji športne vzgoje uspeli tudi pri fantih poiskati tiste didaktične rešitve, ki so jim omogočile napredek. Stanje v letu 2012 je nekoliko drugačno, saj so premiki učenk ponovno zelo pomembni. V prvem letu raziskovanja smo ustvarili dobre temelje za nadaljnje analize, predvsem pa ustrezno metodološko podlago za pridobivanje podatkov o telesnem in motoričnem razvoju. Pri subjektivnem vrednotenju učinkov pa smo uspeli korektno izdelati vprašalnik, ki bo lahko odgovoril na realizacijo nekaterih drugih ciljev programa»zdrav življenjski slog«. Za drugo leto raziskovanja je značilno predvsem to, da so premiki v gibalnem razvoju bistveno bolj pomembni in večji, zelo zanimive so tudi primerjave analiziranega vprašalnika. Iz analize vprašalnika o športni in drugih aktivnostih učencev in učenk, o motivaciji, vključenosti v socialno okolje, o zdravju in nekaterih drugih dejavnikih kakovosti življenja, lahko na kratko povzamemo, da smo ustvarili podatkovno zbirko o začetnem stanju. Primerjava v drugem letu pa daje že oprijemljive podatke za ukrepanje v podobnih primerih. Omogočila bo primerjalno analizo 14

tudi v letu 2013, ki nam bo dala možnost sprejetja strategije za prihodnost in hkrati ponudila tudi ovrednotenje dela programa»zdrav življenjski slog«. Pokažemo lahko na nekatere posebnosti, ki nas opozarjajo na pomembnost načrtnosti dela z mladimi. Preseneča nas podatek, da je 25 odstotkov učencev in učenk, ki zaradi bolezni na leto v šoli manjkajo več kot deset dni, vključenih v program»zdrav življenjski slog«. To omogoča predvidevanje, da so se v»zdrav življenjski slog«vključili številni učenci, ki imajo že resne zdravstvene težave, kar kaže na zelo pozitiven odnos do športne dejavnosti, saj zelo verjetno učenci zaupajo, da jim bo športna vadba povrnila zdravje. Da pozitivno vrednotijo omenjen program, nam pove tudi podatek, da je polovica otrok vključena tudi v druge športne programe. Seveda tukaj ne štejemo tistih, ki so v športnih klubih kot perspektivni športniki, ker preprosto nimajo časa, da bi se vključili v športno aktivnost tudi v šoli. Pogostost vadbe v»zdravem življenjskem slogu«je zavidanja vredno visoka, saj 80 odstotkov otrok hodi k vadbi dvakrat na teden in več, seveda vsi ne hodijo v celoti, ker so bolni (prej smo navedli številko 25 odstotkov). Zelo zanimivi so podatki o povezanosti ocene zdravja in motorične zmogljivosti, saj lahko trdimo, da so bolj zdravi tisti učenci in učenke, ki se količinsko več ukvarjajo s športom, imajo veliko energije, se počutijo fit. Zlasti je zdravje pozitivno povezano z večjo aerobno zmogljivostjo, mišično močjo in koordinacijo gibanja. 15

Razlaga rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti med kontrolno in eksperimentalno skupino za leto 2011. Telesna višina, fantje - indeks letnega prirasta 106 105 104 103 102 101 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 104,6 104,4 104,2 104,0 103,9 104,4 104,8 104,3 103,4 104,2 dodatni program 104,7 104,5 104,4 104,0 104,1 104,4 104,8 104,3 103,8 104,3 Telesna višina, dekleta - indeks letnega prirasta 106 105 104 103 102 101 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 104,5 104,4 104,4 104,5 104,8 104,0 102,9 101,6 101,2 103,6 dodatni program 104,9 104,5 104,5 104,6 104,8 104,5 103,0 101,9 101,2 103,7 V prirastu telesne višine pri obeh spolih med skupino učencev in učenk»zdravega življenjskega sloga«v primerjavi s kontrolno skupino (vsi ostali učenci in učenke, ki niso vključeni v dodatni vadbeni program v nadaljevanju pojasnila ne bomo več ponavljali), ni ugotovljenih pomembnih razlik, čeprav obstaja tendenca, da je kontrolna skupina nekoliko višja. Možno je postaviti hipotezo, glede na to, da obravnavamo zelo velik vzorec učencev in učenk, da mogoče kontrolna skupina predstavlja biološko starejšo skupino, ki nakazuje akcelaracijske tendence. V nadaljnjih primerjavah bomo to hipotezo lahko potrdili ali zavrnili. 16

Telesna teža, fantje - indeks letnega prirasta 116 114 112 110 108 106 104 102 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 113,9 113,5 112,4 111,7 110,8 112,0 112,9 110,9 108,9 111,9 dodatni program 113,5 113,8 112,9 111,7 111,0 112,1 111,9 110,3 109,0 111,8 Telesna teža, dekleta - indeks letnega prirasta 116 114 112 110 108 106 104 102 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 114,0 113,1 112,6 112,8 113,4 112,1 108,4 105,5 104,4 110,7 dodatni program 113,6 113,6 112,4 112,8 113,4 112,3 109,3 106,7 105,5 111,1 V prirastku telesne teže pri učencih in učenkah, se indeks telesne teže bistveno razlikuje, v prid učenkam. Kontrolna skupina učenk ima, še zlasti v pubertetnem obdobju, bistveno večjo telesno težo od eksperimentalne skupine. Zakaj so nastale razlike pri učenkah ni mogoče v celoti pojasniti, obstajata pa dve možnosti. Prva možnost je, da je prisotno pospešeno dozorevanje, saj se bistvene razlike v telesni teži med obema skupinama pojavljajo v obdobju najhitrejšega spolnega dozorevanja, druga možnost razlage razlik pa je v nekoliko manjši telesni dejavnosti učenk kontrolne skupine. 17

Kožna guba, fantje - indeks letnega prirasta 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 93,8 93,4 93,4 93,8 97,8 101,4 108,7 109,0 109,0 100,0 dodatni program 95,0 93,0 90,5 97,0 101,1 102,7 108,4 112,2 114,0 101,6 Kožna guba, dekleta - indeks letnega prirasta 106 104 102 100 98 96 94 92 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 93,5 92,4 93,7 99,1 101,2 100,6 96,6 95,2 95,2 96,4 dodatni program 92,8 94,3 96,6 98,7 104,5 104,0 99,2 100,0 99,8 98,9 Eksperimentalna skupina ali skupina z dodatnim športnim programom (skupina, ki je vključena v program»zdrav življenjski slog«v nadaljevanju ne bomo več pojasnjevali poimenovanja) in kontrolna skupina se v prirastu količine kožne gube nadlahti pomembno razlikujeta, v korist eksperimentalne skupne, ki ima manjšo količino podkožnega maščevja v primerjavi s kontrolno skupino. Razlike so pri skupini učenk še večje, čeprav je potrebno opozoriti, da imata obe skupini učenk sicer manjšo količino podkožnega maščevja kot to velja za povprečje cele Slovenije, medtem ko imajo učenci obeh skupin nekoliko večjo količino podkožnega maščevja, kot to velja za Slovenijo. Omenjenih razlik v tej fazi raziskovanja še ne znamo pojasniti. Obstaja zelo velika verjetnost, da so negativni trendi povečevanja podkožnega maščevja pri kontrolni skupini, tako za učence in še posebej za učenke, posledica manjše telesne aktivnosti. Nadaljnje primerjave, v naslednjem letu, bodo omenjeno tezo zelo verjetno tudi potrdile. 18

Dotikanje plošče z roko, fantje - indeks letnega 120 prirasta 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 113,7 110,7 110,3 108,5 107,5 107,0 107,5 107,0 106,0 108,7 dodatni program 114,3 112,3 110,7 108,8 107,2 105,9 106,9 106,2 104,6 108,5 Dotikanje plošče z roko, dekleta - indeks letnega prirasta 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 115,9 113,4 110,9 110,0 108,3 107,0 105,7 104,4 103,4 108,8 dodatni program 112,5 112,6 111,8 109,5 108,7 107,6 104,7 104,5 103,4 108,4 Indeks sprememb hitrosti enostavnih gibov je pri kontrolni skupini, na letni ravni, nekoliko nižji od eksperimentalne skupine, razlike so istosmerne pri obeh spolih. Tudi učenke in učenci se med seboj bistveno ne razlikujejo. Boljši rezultati v hitrosti enostavnih gibov so zelo verjetno posledica ustreznega športnega programa. Razlike niso pomembne. 19

Skok v daljino z mesta, fantje - indeks letnega prirasta 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 109,7 107,0 105,6 104,6 104,1 104,8 106,4 107,1 105,6 106,1 dodatni program 110,2 108,0 105,5 105,1 104,3 104,7 107,0 107,1 107,0 106,5 Skok v daljino z mesta, dekleta - indeks letnega 115 prirasta 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 109,8 107,6 106,4 105,6 105,1 103,7 102,6 101,0 100,6 104,7 dodatni program 109,8 108,0 106,9 104,8 105,6 105,3 103,3 101,6 100,6 105,1 V enoletnem obdobju je na račun naravnega prirastka prišlo do razlik v eksplozivni moči. Eksperimentalna skupina je napredovala bolj kot kontrolna skupina in to pri obeh spolih. Razlike v napredku, pri obeh spolih, so skoraj identične. Opazno je, da so pozitivne razlike, pri obeh spolih, nekoliko večje pri učencih prvega triletja, to je takrat, ko je mogoče sposobnost eksplozivne moči hitreje spreminjati, kot pri starejših starostnih skupinah. 20

Poligon nazaj, fantje - indeks letnega prirasta 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 114,8 111,2 104,3 104,6 103,8 103,1 106,3 108,3 108,5 107,2 dodatni program 116,0 111,8 106,9 104,4 103,0 104,3 107,3 108,9 110,1 108,1 Poligon nazaj, dekleta - indeks letnega prirasta 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 116,8 112,5 105,6 104,9 105,4 103,1 102,4 101,7 100,8 105,9 dodatni program 117,7 111,4 106,7 105,9 106,4 105,9 104,5 105,2 101,3 107,2 Spremembe pri koordinaciji gibanja vsega telesa so bistveno večje kot pri eksplozivni moči ali hitrosti enostavnih gibov. Pozitivne spremembe so nedvomno rezultat dodatnega športnega programa, ki je pri učenkah povzročil nekoliko večje spremembe, kot pri učencih. Trend sprememb, pri obeh spolih, je istosmeren, bolj izražen pri učenkah in to relativno enakomerno pri vseh starostnih skupinah. Takšne spremembe so pričakovane in so rezultat primernega gibalnega programa in njegove realizacije ter seveda količine dodatne športne vadbe. 21

Dvigovanje trupa, fantje - indeks letnega prirasta 125 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 120,2 114,2 110,1 108,4 107,9 108,0 107,6 106,4 105,0 109,7 dodatni program 121,8 115,5 110,9 108,2 107,0 106,7 108,1 108,8 107,8 110,5 Dvigovanje trupa, dekleta - indeks letnega prirasta 125 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 122,7 114,3 107,8 109,1 107,3 106,2 104,3 103,0 102,8 108,6 dodatni program 123,3 115,4 110,4 109,7 106,6 107,0 105,8 103,4 102,6 109,4 Indeks pozitivnih sprememb v mišični moči trupa, v enoletnem obdobju, je zelo izrazit. Pri eksperimentalni skupini učencev celo presega 10 indeksnih točk, pri učenkah pa je nekoliko nižji. Tudi razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino so pomembne in to v korist eksperimentalne skupine. Pri učencih so spremembe v vseh starostnih skupinah pričakovano pozitivne, nekoliko večji napredek pri eksperimentalni skupini pa je mogoče pripisati izvedbi načrtovanega programa. 22

106 104 102 100 98 96 94 92 90 Predklon, fantje - indeks letnega prirasta 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 102,4 99,8 99,5 98,7 97,9 99,4 100,7 103,3 103,1 100,5 dodatni program 102,1 100,4 99,7 99,5 99,2 100,1 102,4 103,4 104,2 101,2 Predklon, dekleta - indeks letnega prirasta 106 104 102 100 98 96 94 92 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 103,0 101,6 100,1 100,8 101,7 103,4 102,8 102,6 101,5 102,0 dodatni program 103,5 100,9 101,4 101,2 102,2 103,9 103,5 103,8 101,6 102,5 Pozitivne spremembe v gibljivosti so prisotne pri obeh spolih, so pa rezultati bolj pozitivni pri učenkah kot pri učencih. Večje spremembe, pri učenkah, so vidne predvsem v višjih starostnih skupinah, kar je pričakovano. Eksperimentalna skupina je nekoliko bolj napredovala kot kontrolna. 23

Vesa v zgibi, fantje - indeks letnega prirasta 130 125 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 112,9 115,7 113,7 107,3 99,1 107,7 113,6 116,7 113,5 111,1 dodatni program 122,8 119,7 113,0 110,3 106,3 106,7 115,2 123,0 124,3 115,7 Vesa v zgibi, dekleta - indeks letnega prirasta 125 120 115 110 105 100 95 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 122,0 107,1 109,7 108,7 105,5 106,2 107,2 105,3 98,9 107,8 dodatni program 121,5 112,1 111,5 106,7 103,8 102,4 102,0 102,1 99,7 106,9 Mišična moč ramenskega obroča in rok se je v enem letu pomembno pozitivno spremenila zaradi samega razvoja in očitno tudi zaradi ustrezne vadbe. Pozitivne spremembe so bistveno bolj prisotne pri učencih in učenkah eksperimentalne skupine, še posebej pri učencih, ki so dosegli celo največje pozitivne spremembe v enem letu, če analiziramo celoten segment motoričnega prostora. Očitno so bili dodatni športni programi dobro zasnovani in temu primerno tudi realizirani. Tudi učenke so pomembno napredovale, toda za dobro polovico manj kot učenci, dobršen del napredka pa lahko pripišemo specifičnosti razvoja učenk v tem obdobju, kar še posebej velja za obdobje zadnjega triletja. 24

Tek 60m, fantje - indeks letnega prirasta 108 107 106 105 104 103 102 101 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 106,1 104,9 103,6 103,4 102,5 102,9 105,0 105,1 104,4 104,2 dodatni program 107,0 105,2 104,1 103,1 103,0 102,9 105,4 106,3 106,4 104,8 Tek 60m, dekleta - indeks letnega prirasta 108 106 104 102 100 98 96 94 92 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 106,8 105,6 103,6 103,3 103,6 103,2 102,2 101,1 99,6 103,2 dodatni program 106,2 105,5 104,1 103,4 103,4 103,4 102,6 100,9 98,9 103,2 Pri sprinterski hitrosti ugotavljamo manjše pozitivne spremembe, ki so za spoznanje nekoliko večje pri učencih in pri eksperimentalni skupini. Glede na razvoj eksplozivne moči bi pričakovali nekoliko boljše rezultate pri sprinterski hitrosti, toda očitno športni programi v to smer niso bili učinkovito naravnani. 25

Tek 600m, fantje - indeks letnega prirasta 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 107,4 106,7 104,1 102,9 101,6 101,6 105,0 106,2 105,1 104,5 dodatni program 108,3 105,4 104,1 102,8 102,8 102,9 105,2 106,4 105,9 104,9 Tek 600m, fantje - indeks letnega prirasta 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 108,1 106,8 104,6 104,4 103,2 102,1 100,8 99,4 99,9 103,3 dodatni program 107,0 105,9 106,0 104,2 103,5 102,9 101,1 100,2 100,2 103,5 Pozitivne spremembe aerobne vzdržljivosti so pod pričakovanji tako pri učenkah kot pri učencih. Eksperimentalna skupina je sicer nekoliko bolj napredovala. Najmanjše še pozitivne spremembe so v zadnjem triletju, kjer so v kontrolni skupini dekleta celo v slabšem položaju kot pred letom dni. Učenke eksperimentalne skupine so uspele razvojne težave sicer premagati z minimalnim izboljšanjem aerobne zmogljivosti. Pričakovana pozitivna sprememba pri učencih, zlasti v zadnjem triletju, je dobrodošla in zelo pomembna. Učiteljem športne vzgoje je očitno to starostno skupino uspelo ustrezno motivirati in pripraviti program, ki je zagotovil pozitiven rezultat, pričakovali pa bi še boljšega. 26

Splošna motorična zmogljivost 2011, fantje - indeks letnega prirasta 104 102 100 98 96 94 92 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 99,8 99,0 99,6 100,0 100,1 100,1 100,2 100,9 100,2 100,0 dodatni program 100,9 100,2 99,9 100,0 100,2 100,1 100,9 101,5 100,8 100,5 Splošna motorična zmogljivost 2011, dekleta - indeks letnega prirasta 102 100 98 96 94 92 90 7 8 9 10 11 12 13 14 15 AS obvezna ŠV 100,8 100,6 99,3 100,4 100,4 100,5 99,9 100,2 99,2 100,1 dodatni program 100,4 99,9 100,6 99,8 100,3 100,7 100,0 100,3 99,5 100,2 Med šolskim letom 2010/2011 je ugotovljena pozivna sprememba v gibalnih zmogljivostih tako pri učencih, kot pri učenkah. Spremembe so večje pri eksperimentalni skupini, nekoliko v večji meri pri učencih. Pri njih so bile največje spremembe v prvem in zadnjem triletju, pri učenkah pa je prišlo do težav pri realizaciji programa v prvem triletju. Vzrokov za nastale spremembe v tej fazi analize ne znamo pojasniti. 27

Razlaga rezultatov za leto 2011 in 2012 za XT vrednosti. 28

Odstotek fantov z XT<40 12,00% 8,00% 6,00% 4,00% 2,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključeni fantje 5,20% 5,60% 4,80% 5,60% 5,20% 7,20% 6,60% 5,90% 6,60% izključeni fantje 5,30% 6,80% 6,50% 7,30% 8,30% 8,20% 7,30% 9,00% 7,20% Odstotek deklet z XT<40 12,00% 8,00% 6,00% 4,00% 2,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključena dekleta 4,20% 4,80% 5,30% 4,50% 5,70% 7,10% 6,80% 6,90% 6,00% izključena dekleta 4,90% 6,20% 6,40% 7,80% 7,80% 8,30% 7,20% 6,40% 6,90% Iz pregleda gibalno manj kompetentnih učencev, v letih 2010, 2011 in 2012, izhaja, da je v skupini učencev, ki na istih šolah niso vključeni v dodatni športni program, bistveno več manj gibalno kompetentnih učencev. Iz podatkov vidimo, da je še posebej večji delež manj gibalno kompetentnih učencev, ki niso vključeno v program, medtem ko je pri učenkah ta razlika bistveno ugodnejša. To pomeni, da je dodatni program bolj vabljiv za manj kompetentne učenke, kot pa za učence, lahko pa je razlog tudi v drugačnem obveščanju. Zelo verjeten pa je vpliv že znanih ugotovitev, da je ženski del populacije bolj gibalno in zdravstveno ozaveščen in zato ponujene programe tudi bolje izkoristi. Obstaja še možnost, ki bi jo bilo potrebno preveriti, da je morda vadbeni program za učence preveč tekmovalno naravnan, kar ni v skladu s pričakovanji manj gibalno kompetentnih učencev, ki se zaradi šibkega gibalnega razvoja bistveno težje uveljavijo v tekmovalnih oblikah vadbe. 29

30

Odstotek fantov z XT>60 12,00% 8,00% 6,00% 4,00% 2,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključeni fantje 5,70% 7,00% 7,40% 9,10% 7,70% 9,20% 7,90% 8,30% 10,10% izključen fantje 4,10% 3,50% 6,00% 6,50% 6,50% 7,30% 8,70% 6,10% 6,20% Odstotek deklet z XT>60 12,00% 8,00% 6,00% 4,00% 2,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključena dekleta 5,60% 7,10% 7,00% 8,00% 9,00% 7,50% 6,40% 8,40% 10,60% izključena dekleta 3,70% 4,30% 5,60% 6,20% 5,80% 6,60% 5,60% 7,80% 6,70% V letih 2010, 2011 in 2012 ugotavljamo, da je v posebej prilagojenem gibalnem programu delež športno nadarjenih (XT>60) bistveno večji, kot v skupini učencev in učenk, ki ne obiskujejo vadbe v programu»zdrav življenjski slog«. Navedena ugotovitev je pričakovana, saj se tisti, ki imajo aktivni življenjski slog, vključujejo v številne dejavnosti in to še posebej velja za gibalno nadarjene, ki imajo zelo veliko energije, ki takšno dejavnost tudi omogoča. Zelo verjetno povečan obseg vadbe še povečuje njihovo zmogljivost, čeprav obstaja tudi manjša verjetnost, da je stopnja vključevanja v različne dejavnosti tako visoka, da vpliva tudi na utrujenost, ki zmogljivost na daljše obdobje zmanjšuje. Zelo verjetno številni gibalno nadarjeni učenci ne obiskujejo programa»zdrav življenjski slog«, ker so njihove obveznosti pri treningih v klubih tako velike, da nimajo dodatnega časa za druge interesne dejavnosti. To predvidevanje pojasnjuje, zakaj nekateri gibalno nadarjeni učenci niso vključeni v šolski program vadbe. 31

Razlaga rezultatov za BMI, ki opredeljuje prekomerno težo in debelost. 32

Odstotek prekomerno prehranjenih fantov 25,00% 2 15,00% 5,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključeni fantje 11,70% 15,10% 16,90% 19,80% 19,40% 21,00% 23,20% 22,10% 21,20% izključeni fantje 12,00% 14,40% 13,90% 19,50% 19,30% 21,80% 21,20% 20,10% 19,10% Odstotek prekomerno prehranjenih deklet 25,00% 2 15,00% 5,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključena dekleta 16,00% 17,30% 20,30% 18,40% 2 2 18,60% 15,70% 14,70% izključena dekleta 14,40% 17,60% 21,60% 21,20% 21,20% 19,90% 18,90% 16,50% 15,60% Zelo zanimiva je ugotovitev, da je v skupini posebej prilagojenega programa nekoliko več fantov s prekomerno telesno težo, in da pa je pri učenkah stanje ravno obratno. Še posebej to velja za leto 2012. Ta podatek nam daje informacijo, da se pri športni vadbi ne segregira otroke glede na prekomerno telesno težo. Znana pa so opažanja, da se prekomerno težki učenci in učenke zavestno vključujejo v športne programe, da bi uredili svoje telesno stanje. Praviloma se pojavi problem premajhne obremenitve omenjenih otrok, zaradi česar so rezultati pod pričakovanji. Obstaja pa tudi druga zakonitost, namreč pri prekomerno težkih učencih je določen del tistih, ki imajo prekomerno telesno težo na račun povečane količine mišičnega tkiva. Nasprotno pri učenkah takšnih primerov skoraj nimamo. 33

34

Odstotek debelih fantov 25,00% 2 15,00% 5,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključeni fantje 7,30% 7,70% 8,20% 8,10% 9,20% 8,00% 7,50% 8,40% 7,80% izključen fantje 7,90% 9,50% 8,80% 7,30% 9,20% 7,50% 9,10% 6,50% 8,10% 9,00% 8,00% 7,00% 6,00% 5,00% 4,00% 3,00% 2,00% 1,00% Odstotek debelih deklet 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vključena dekleta 7,40% 6,20% 7,20% 7,70% 7,40% 5,00% 5,90% 4,40% 5,30% izključena dekleta 7,70% 6,50% 7,50% 7,40% 5,70% 6,40% 5,10% 5,30% 4,40% Razveseljiva je ugotovitev, da ni bistvene razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino v deležu debelih otrok in to pri obeh spolih. Zelo pozitivno je tudi dejstvo, da je delež otrok s prekomerno telesno težo, ki so vključeni v vadbeni športni program»zdrav življenjski slog«, praktično enak tistemu pri redni športni vzgoji. Odprtost programa, tudi za debele otroke, je bistvenega pomena in dejansko osmišlja predložen program, ki je predvsem namenjen šibkejšim. Toda kljub temu še obstajajo rezerve, ki omogočajo, da se še poveča število debelih v programu»zdrav življenjski slog«. Opazen je trend, da je v letu 2012 usklajenost večja. S pridobljenimi izkušnjami in z dodatno aktivnostjo bodo rezultati v prihodnje lahko še boljši. 35

XT in T vrednosti XT in T vrednsoti Razlaga XT vrednosti za leto 2012. 60 XT in T vrednosti - fantje 2012 50 40 30 20 10 0 xt TDPR TSDM TPON TDT TPRE TVZG TT60 TT600 1-9-zžs 47,1214 49,754 44,0094 45,2651 49,434 52,6673 42,9309 48,9628 45,9701 1-9 - drugi 46,9143 50,4035 42,9726 46,599 47,2387 49,3512 42,9613 48,077 45,6982 XT in T vrednosti - dekleta -2012 60 50 40 30 20 10 0 xt TDPR TSDM TPON TDT TPRE TVZG TT60 TT600 1-9-zžs 49,1627 52,651 44,4346 47,7675 48,9441 54,1594 44,3687 49,2764 48,8898 1-9 - drugi 47,5964 47,9629 42,9397 46,301 48,2581 51,6541 44,9361 48,8172 47,3388 36

XT in T vrednosti XT in T vrednosti fantje dekleta - 2012 60 50 40 30 20 10 0 xt TDPR TSDM TPON TDT TPRE TVZG TT60 TT600 1-9-zžs 48,2164 51,2454 44,227 46,5461 49,1818 53,4309 43,6667 49,1273 47,5048 1-9 - drugi 47,2577 49,229 42,9576 46,4528 47,7064 50,4151 43,8674 48,4264 46,4673 Primerjava XT vrednosti (povprečje vseh motoričnih sposobnosti), za vse starostne skupine skupaj, nam zelo jasno sporoča, da je tako eksperimentalna kot kontrolna skupina učencev in učenk, v letu 2012, pod državnim povprečjem. Izpolnjen je temeljni pogoj, da program dejansko razrešuje probleme tistih, ki so motorično šibkejši in pomoč najbolj potrebujejo. Če poskušamo ovrednotiti položaj posameznih skupin, potem lahko ocenimo, da je v skupini učenk vseh starosti, v skupni gibalni zmogljivosti, 38 odstotkov manj zmogljivih deklet, medtem ko je v skupini učenk, iz istih šol, ki ne obiskujejo dodatnega programa, manj zmogljivih še okrog 19 odstotkov deklet. Kljub temu, da je varianca med šolami relativno majhna, saj Slovenija še nima drastičnih razlik v razvoju mladih, je pozicija učenk, ki obiskujejo»zdrav življenjski slog«, več kot zavidljiva, še posebej v primerjavi s kontrolno skupino. Bistveno slabše pa je stanje pri učencih, pri katerih je v eksperimentalni skupini, v letu 2012, 16 odstotkov manj zmogljivih, v kontrolni skupini pa še nekaj več. Iz tega sledi, da je v celoti gledano (usmerjanje in vodenje programa) program za učenke bistveno uspešnejši z vidika gibalnega razvoja, kot pri fantih. Prav zaradi tega bo potrebno moški populaciji otrok posvetiti bistveno večjo pozornost. 37

Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika ocene življenjskega sloga, dejavnikov športne dejavnosti in ocene zdravstvenega stanja. V analizi telesnega in gibalnega razvoja smo na osnovi meritev spomladi leta 2010, torej pred pričetkom eksperimentalnega programa, v septembru 2010, imeli v dodatnem športnem programu 38

5532 učencev in 4398 učenk. Na istih šolah v analizo ni bilo vključenih 8428 učencev in 8602 učenk, smo pa od njih imeli izračunan telesni in gibalni potencial, ki nam je služil za opravljanje primerjav. 39

Število vključenih Ob zaključku šolskega leta 2010/2011 smo v dodatnem športnem eksperimentalnem programu zbrali podatke o telesnem in gibalnem razvoju za 5327 učencev in 4242 učenk. To je le za spoznanje manj kot na začetku leta, kar priča o zelo dobri celoletni dejavnosti mladih. Pričakovano se je nekoliko povečal delež učencev in učenk, ki niso obiskovali eksperimentalnega programa. Vključenost učencev je bila bistveno večja kot učenkah, seveda to velja za tiste učence in učenke, ki smo jih beležili v baze za preverjanje telesne in gibalne zmogljivosti. Delež učencev nižjih starostnih skupin je bil bistveno večji in je celo nekajkrat presegel število učencev v višjih starostnih skupinah. V naši analizirani bazi podatkov je bilo največ vključenih učencev starih 8 let in najmanjše število tistih, ki so bili stari 15 let. Seveda 15 let stari učenci bistveno odstopajo tudi zaradi tega, ker je njihov delež v osnovni šoli zelo majhen. Iz podatkov je razvidno, da so se učenci zadnjega triletja v bistveno večji meri odzvali na program»zdrav življenjski slog«, kot pa učenke. Za realizacijo prvega leta izvajanja programa je posebej treba izpostaviti prav učenke zadnjega triletja, ki so bile očitno manj učinkovito pozvane v dodatni športni program. 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 Številko vključenih - 2012 fantje 600 786 681 558 477 3.102 dekleta 495 636 482 365 303 2.281 skupaj-f+d 1.095 1.422 1.163 923 780 5.383 Če smo uspeli v letu 2011 v anketni vprašalnik vključiti le nekaj več kot 2000 učencev in učenk, pa je bilo v analizo posebej prilagojenega vprašalnika v letu 2012 vključenih 3.102 učenca in 2.281 učenk, skupaj 5.383 učencev in učenk, ki so v celoti izpolnili vprašalnik, ki nam omogoča opraviti analizo nekaterih dejavnikov, ki pogojujejo uspešnost ali neuspešnost izvedbe programa»zdrav življenjski slog«. Vprašalnik so izpolnjevali samo učenci in učenke od desetega leta naprej. Za anketiranje so poskrbeli učitelji športne vzgoje, vnos, kontrolo in povezovanje zbranih vprašalnikov ter stanje telesnega in gibalnega razvoja, pa smo opravili v procesu kabinetnega dela. Število vseh vključenih starostnih skupin je primerno in tudi po spolu dovolj uravnoteženo, da lahko podatke vprašalnikov smatramo za reprezentativne, še več, zajeli smo zelo visok delež vključenih v program športne vadbe. Na ta način smo lahko opravili tudi primerjavo učinkov med prvim in drugim letom izvajanja eksperimentalnega programa. Žal zaradi omejitev povezanihs sredstvi in s časom, nismo vključili tudi učencev, ki se programa ne udeležujejo. 40

41

Odstotek Odstotek Vadba v zdravem življenjskem slogu - fantje - 2012 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 1 uro na teden 13,20% 11,50% 14,10% 11,00% 14,20% 12,70% 2 uri na teden 72,40% 66,50% 56,30% 50,10% 49,30% 59,80% 3 ali več ur 11,00% 17,10% 22,80% 29,70% 29,00% 21,20% občasno-teden 2,60% 4,50% 5,80% 8,20% 6,70% 5,40% samo vikend 0,50% 0,40% 0,30% 0,20% 0,20% 0,30% samo počitnice 0,30% 0,10% 0,70% 0,90% 0,60% 0,50% Vadba v zdravem življenjskem slogu - dekleta - 2012 8 7 6 5 4 3 2 1 uro na teden 11,60% 18,80% 13,60% 16,80% 10,70% 14,70% 2 uri na teden 75,70% 63,00% 57,50% 55,70% 54,00% 62,20% 3 ali več ur 6,60% 10,30% 19,60% 19,30% 20,70% 14,30% občasno-teden 5,80% 6,50% 8,10% 7,60% 12,30% 7,60% samo vikend 0,20% 0,80% 0,60% 0,60% 0,50% samo počitnice 0,20% 0,60% 0,60% 0,50% 1,60% 0,60% Razveseljiva je ugotovitev, da se je pogostost vadbe pri učenkah in učencih, v drugem letu izvajanja posebnega športnega programa, povečala. Povečala se je za okrog 10 odstotkov in to je verjetno razlog za iskanje boljših dosežkov v gibalnem razvoju, kar še posebej velja za učenke, kjer je večji obseg zagotovil boljši rezultat. Pri učencih pa kljub bistveno večjemu obsegu vadbe učinki niso sorazmerni, kar pomeni, da so poudarki pri vadbi na drugih dejavnikih, in da niso aktivirani ustrezni motivacijski mehanizmi za izboljšanje gibalnih potencialov. Potrebno je izpostaviti znane ugotovitve o motivacijski naravnanosti učencev in učenk. Učenke so motivirane zlasti za urejanje skladnosti telesnega razvoja in seveda tudi gibalnih zmogljivosti, torej v smer zdravstvenih in estetskih učinkov. 42

odstotek odstotek Pri učencih pa so motivi bolj usmerjeni v doživljajsko stran vadbenega procesa, ki ima seveda tudi pomembno mesto v razvoju mladih. Potrebno je izpostaviti, da tega segmenta nismo spremljali, ker je merski instrumentarij za to področje pomanjkljiv. 8 6 4 2 Obiskuješ še kakšen drug krožek v šoli - fantje - 2012 da 38,80% 38,00% 41,60% 43,30% 39,60% 40,10% ne 61,20% 62,00% 58,40% 56,70% 60,40% 59,90% 8 7 6 5 4 3 2 Obiskuješ še kakšen drug krožek na šoli dekleta - 2012 da 35,90% 38,90% 33,00% 35,30% 33,00% 35,60% ne 64,10% 61,10% 67,00% 64,70% 67,00% 64,40% 43

Odstotki 7 6 5 4 3 2 Obiskuješ še kašen drug krožek na šoli - fantje in dekleta - 2012 da 37,50% 38,40% 38,00% 40,20% 37,00% 38,20% ne 62,50% 61,60% 62,00% 59,80% 63,00% 61,80% V letu 2012 smo povprašali učence in učenke, če se ob vključitvi v»zdrav življenjski slog«, vključujejo tudi v interesne programe na šoli in bili presenečeni, ko smo ugotovili, da se jih več kot tretjina vključuje tudi v druge interesne programe na šoli. Čeprav so učenci v nekoliko večji meri vključeni v druge programe, pa ne opažamo bistvene razlike med vključenostjo različnih starostnih kategorij. Zanimiv je zmeren trend povečevanja vključevanja v druge interesne programe pri učenkah od 10. leta naprej, medtem ko pri učencih s starostjo vključenost v druge programe nekoliko upade. Ob tem velja izpostavi ugotovitve, da se tisti učenci in učenke, ki imajo visok gibalni potencial tudi nadpovprečno veliko vključujejo v druge interesne programe in so sicer bolj dejavni tudi pri drugih oblikah dejavnosti izven šole.. 44

Odstotek odstotki Športna vadba v društvu - pri zasebniku - fantje 7 6 5 4 3 2 da 57,80% 53,70% 53,00% 52,90% 49,30% 53,50% ne 42,20% 46,30% 47,00% 47,10% 50,70% 46,50% 7 6 5 4 3 2 Športna vadba v društvu - pri zasebniku - dekleta da 42,00% 38,50% 36,00% 38,30% 42,10% 39,20% ne 58,00% 61,50% 64,00% 61,40% 57,90% 60,80% 45

Odstotek 56,00% 54,00% 52,00% 5 48,00% 46,00% 44,00% 42,00% 4 Športna vadba v društvu - pri zasebniku - fantje + dekleta 2012 da 50,80% 46,90% 45,90% 47,20% 46,50% 47,50% ne 49,20% 53,10% 54,10% 52,70% 53,50% 52,50% Vključenost v vadbo v društvih in pri zasebnikih je velika (učenci 53 odstotkov) in se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011, še nekoliko povečala. Takšna usmeritev mladih je pozitivna in jo je smiselno še naprej vzpodbujati. Odstotek deklet (39 odstotkov), ki so vključena v društva in pri zasebnikih je bistveno manjši, kar je pomemben podatek za društva, ki so očitno še vedno bolj primerna za otroke moškega spola, obratna slika pa se kaže v šoli. Pri učencih se vključenost v društveno dejavnost s starostjo zmanjšuje, kar je v skladu s pričakovanji, da bodo učenci v športnih društvih tudi tekmovalno uspešni, vendar je s starostjo v društvih prisoten poudarjen selekcijski pristop, ki manj zmogljivim onemogoča tekmovalno uspešnost. Zanimivo pa je stanje pri učenkah, ki je v letu 2011 še bolj izrazito kot leta 2012, namreč, da se vključenost s starostjo ne zmanjšuje. Po vsej verjetnosti je vključenost učenk v puberteti prisotna tudi v programih zasebnikov, ki ponujajo specifične programe. 46

Odstotek Odstotek Ali redno tekmuješ - dekleta 6 5 4 3 2 10 11 12 13 14 da 43,50% 48,70% 52,50% 48,70% 49,50% ne 56,50% 51,30% 47,50% 51,30% 50,50% Ali redno tekmuješ - fantje 8 7 6 5 4 3 2 da 70,20% 67,20% 69,70% 64,30% 60,80% 67,10% ne 29,80% 32,80% 30,30% 35,70% 39,20% 32,90% 47

Odstotek Ali redno tekmuješ -fantje+dekleta 7 6 5 4 3 2 da 55,30% 56,70% 59,50% 54,90% 53,90% 56,30% ne 44,70% 43,30% 40,50% 45,10% 46,10% 43,70% Če se je vključenost učencev in učenk v društva le nekoliko povečala iz leta 2011 v leto 2012, pa je primerjava vključenosti v redna tekmovanja povsem drugačna. Tisti učenci in učenke, ki so vključeni v društva so se v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 v redna tekmovanja vključevali bistveno bolj pogosto, saj se je vključenost v tekmovanja povečala za več kot 50 odstotkov in to tako pri učencih kot pri učenkah. Zelo preseneča vključevanje učenk starih 13 let v redna tekmovanja, saj se je ta kategorija od vseh najbolj povečala, in sicer za 3 krat, iz 16, 3 odstotka na 48,7 odstotkov. Zanimiva je sicer ugotovitev, da se delež učencev, ki redno tekmujejo postopoma zmanjšuje od 10ega do 14ega leta, pri učenkah pa je trend drugačen. Tako drastičnega povečanja rednega tekmovanja pri učenkah in učencih, med leti 2011 in 2012, ni bilo mogoče pričakovati in je izjemen rezultat projekta»zdrav življenjski slog«, kjer je eden izmed ključnih ciljev povečanje sodelovanja med šolami in društvi (ki je že sicer zelo kakovostno) in ustvarja zelo dobre temelje tudi za vzgojo perspektivnih vrhunskih športnikov. Zelo malo je takšnih projektov, v katerih jim je uspelo dvigniti kakovost dela s tistimi, ki so gibalno manj kompetentni in potrebujejo posebno obravnavo, hkrati pa obogatiti program tudi na ta način, da je prisotna vzgoja perspektivnih športnikov. Ta projekt je očitno dokaz, da je mogoče združiti tako zelo različna cilja. Podatek o vključenosti učencev in učenk v redna tekmovanja narekuje za naslednje leto poglobljeno analizo z vidika vključevanja v določene športne zvrsti in posebno analizo o pogostnosti vadbe v posameznih športih, saj bomo lahko na ta način preverili, v katerih športih je vadba najbolj kvalitetna. 48

Odstotek 7 6 5 4 3 2 Kako bi ocenil tvojo športno dejavnost - fantje zelo 62,30% 6 57,30% 55,10% 54,10% 58,10% povprečno 32,10% 35,50% 38,40% 39,50% 39,00% 36,80% premalo 5,60% 4,50% 4,30% 5,40% 6,90% 5,20% 49

Odstotek Odstotek 6 5 4 3 2 Kako bi ocelil tvojo športno dejavnost - dekleta zelo 46,60% 44,00% 36,10% 38,10% 37,50% 41,10% povprečno 47,70% 49,90% 55,10% 51,30% 52,20% 51,10% premalo 5,70% 6,10% 8,90% 10,60% 10,30% 7,90% 6 5 4 3 2 Kako bi ocenil tvojo športno dejavnost - fantje +dekleta zelo 55,10% 52,80% 48,40% 48,30% 47,70% 50,80% povprećno 39,20% 42,00% 45,40% 44,20% 44,10% 42,90% premalo 5,70% 5,20% 6,20% 7,50% 8,20% 6,30% Na vprašanje»kako bi ocenil svojo športno dejavnost?«, je skoraj 60 odstotkov učencev podalo najvišjo oceno. Pri učenkah pa so bile ocene sicer zelo visoke, toda kljub temu je bilo takšnih za tretjino manj kot pri učencih. Učenci in učenke ocenjujejo svojo športno, v letu 2012, bolje kot v letu 2011, še posebej se je zmanjšalo število najslabše ocenjenih, ki jih je pri učencih 5,2 odstotka in pri učenkah 7,90 odstotka. 50

51

odstotki odstotki Koliko ur na dan presediš pri računalniku -fantje 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% O 32,10% 31,80% 19,80% 16,00% 10,90% 23,20% 1 uro 39,50% 38,50% 41,40% 34,90% 27,60% 37,00% 2 uri 16,80% 16,70% 23,70% 26,70% 32,40% 22,50% 3 ure 5,60% 6,20% 8,80% 11,10% 12,70% 8,50% 4 ure 2,00% 2,80% 1,90% 4,50% 6,70% 3,30% 5 ali več ur 4,10% 3,90% 4,40% 6,70% 9,80% 5,50% 5 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Koliko ur na dan presediš za računalnikom - dekleta O 45,40% 39,00% 28,60% 21,30% 17,20% 32,50% 1 uro 36,90% 40,40% 43,10% 36,50% 35,40% 38,90% 2 uri 13,00% 14,20% 18,00% 26,20% 27,80% 18,40% 3 ure 3,40% 3,60% 5,90% 8,80% 9,90% 5,70% 4 ure 1,40% 2,40% 2,80% 4,60% 2,00% 5 ali več ur 1,20% 1,40% 2,00% 4,40% 5,00% 2,40% 52

odstotki 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Koliko ur na dan presediš za računalnikom fantje +dekleta grafikona O 38,10% 35,00% 23,40% 18,10% 13,30% 27,10% 1 uro 38,30% 39,40% 42,10% 35,50% 30,60% 37,80% 2 uri 15,10% 15,60% 21,30% 26,50% 30,60% 20,80% 3 ure 4,60% 5,00% 7,60% 10,20% 11,70% 7,30% 4 ure 1,10% 2,20% 2,10% 3,80% 5,90% 2,80% 5 ali več ur 2,80% 2,80% 3,40% 5,80% 7,90% 4,20% Na vprašanje»koliko ur na dan presediš za računalnikom?«, smo dobili presenetljive odgovore, saj se je v nasprotju s pričakovanjem število učencev in učenk, ki se z računalnikom ne ukvarjajo povečalo, zmanjšalo pa se je število tistih, ki so bili z računalnikom obsedeni in so se z njim ukvarjali več kot 5 ur dnevno. Čeprav se z računalnikom največ ukvarjajo starejši učenci, se je ravno to število najbolj zmanjšalo, kar še posebej velja za učenke, pri katerih velja, da znajo bolj racionalno uporabljati prosti čas. Več kot očitno je program»zdrav življenjski slog«pripomogel, da učenci in učenke bolj racionalno koristijo prosti čas. Sklepamo lahko tudi, da gre delno povečanje športne dejavnosti na račun manjše uporabe računalnika. Če bomo uspeli tudi naslednje leto ponoviti takšne rezultate, potem bi bil takšen trend zelo dobrodošel za večstranski razvoj otrok in mladine. Samo upamo lahko, da se bo obsesija z računalniško tehnologijo umirila. 53

54

odstotki Odstotki Koliko ur na dan gledaš televizijo - fantje 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% O 12,00% 11,90% 10,10% 10,50% 10,90% 1 uro 38,70% 37,90% 33,30% 36,90% 40,60% 37,30% 2 uri 28,10% 25,70% 33,30% 31,50% 30,80% 29,60% 3 ure 10,50% 15,20% 15,40% 11,80% 9,20% 12,80% 4 ure 5,00% 4,60% 4,00% 4,50% 3,80% 4,40% 5 ali več ur 5,80% 4,70% 4,10% 5,20% 5,20% 5,00% Koliko ur na dan gledaš televizijo - dekleta 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% O 14,50% 8,30% 8,60% 10,50% 18,20% 11,30% 1 uro 40,10% 42,40% 39,50% 38,40% 38,90% 40,20% 2 uri 25,70% 29,90% 34,60% 30,10% 25,10% 29,40% 3 ure 12,80% 12,60% 10,40% 10,50% 11,20% 11,70% 4 ure 4,50% 3,30% 3,10% 5,50% 3,30% 3,80% 5 ali več ur 2,40% 3,60% 3,90% 5,00% 3,30% 3,60% 55

Odstotek 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Koliko ur na dan gledaš televizijo fantje +dekleta O 13,10% 10,20% 9,40% 10,30% 13,40% 11,10% 1 uro 39,30% 39,90% 35,90% 37,50% 39,90% 38,50% 2 uri 27,00% 27,60% 33,80% 30,90% 28,60% 29,50% 3 ure 11,50% 14,00% 13,30% 11,30% 12,30% 4 ure 4,80% 4,00% 3,60% 4,90% 3,60% 4,20% 5 ali več ur 4,30% 4,20% 4,00% 5,10% 4,50% 4,40% Tudi pri vprašanju»koliko ur na dan gledaš televizijo?«so rezultati ugodni, saj se povečuje število tistih učenk in učencev, ki televizije vsak dan ne gledajo, zmanjšuje pa se tudi delež tistih, ki televizijo gledajo več kot 2 uri na dan. Ugotovitev je presenetljiva in ugodna za razvoj mladih, saj na ta način učenke in učenci lahko svoj prosti čas koristijo za kvalitetnejše programe. V naslednjem letu bomo ugotavljali ali je tak življenjski slog postal stil življenja mladih. 56

odstotki Odstotki Koliko minut na dan telefoniraš - fantje 7 6 5 4 3 2 O 20,60% 22,30% 17,30% 13,50% 10,90% 17,50% 1-10 min 64,00% 60,60% 63,00% 57,60% 56,70% 60,70% 11-30 min 12,20% 14,10% 16,20% 20,40% 24,00% 16,90% 31 + min 3,10% 3,00% 3,50% 8,50% 8,40% 5,00% Koliko minut na dan telefoniraš - dekleta 7 6 5 4 3 2 O 15,10% 7,50% 3,00% 7,20% 9,10% 1-10 min 64,70% 61,00% 55,80% 47,30% 43,80% 56,20% 11-30 min 17,50% 22,10% 27,10% 32,10% 34,20% 25,40% 31 + min 2,60% 6,90% 9,60% 17,60% 14,80% 9,30% 57

odstotki 7 6 5 4 3 2 Koliko minut na dan telefoniraš - fantje+dekleta O 18,10% 16,80% 13,20% 9,40% 9,50% 14,00% 1-10 min 64,30% 60,80% 6 53,50% 51,70% 58,80% 11-30 min 14,60% 17,60% 20,80% 25,10% 27,90% 20,50% 31 + min 2,90% 4,80% 6,00% 12,10% 10,90% 6,80% Dnevno telefoniranje je postala navada mladih, toda med leti 2011 in 2012, se čas namenjen telefoniranju ni povečal, nasprotno, pri učenkah se je nekoliko zmanjšal. Opazili smo posebnost, da se je čas namenjen za telefoniranje pri 14 let starih učencih in učenkah zmanjšal, pri 10 letnih učencih in učenkah, pa se je čas za telefoniranje povečal. Očitno starejši učenci že ugotavljajo, da je pretirano telefoniranje zapravljanje časa in so nove generacije mladostnikov omenjeno zasvojenost nekoliko zmanjšale. 58

Odstotek Odstotek 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Odsotnost v šoli zaradi bolezni -fantje O 16,10% 20,10% 16,00% 14,90% 17,50% 17,10% 1 dan 38,40% 34,90% 31,10% 33,50% 28,50% 33,50% 2 dni 21,40% 23,30% 28,10% 21,50% 24,10% 23,80% 3 dni 15,10% 14,00% 16,50% 18,60% 19,00% 16,40% 4 dni 4,60% 3,50% 3,60% 6,60% 5,10% 4,50% 5 dni 4,50% 4,10% 4,70% 4,80% 5,90% 4,70% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Odsotnost zaradi bolezni - dekleta O 17,10% 17,70% 17,30% 15,60% 16,90% 17,00% 1 dan 32,20% 33,80% 28,80% 28,10% 28,50% 30,80% 2 dni 29,70% 25,50% 25,90% 31,80% 26,80% 27,70% 3 dni 14,10% 17,20% 18,40% 13,10% 17,60% 16,20% 4 dni 3,60% 3,70% 5,80% 6,00% 5,80% 4,80% 5 dni 3,40% 2,10% 3,80% 5,40% 4,40% 3,60% 59

Odstotek 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% Odsotnost zaradi bolezni - dekleta in fantje O 16,50% 19,00% 16,50% 15,20% 17,30% 17,10% 1 dan 35,60% 34,40% 30,20% 31,40% 28,50% 32,30% 2 dni 25,10% 24,30% 27,20% 25,60% 25,10% 25,40% 3 dni 14,60% 15,40% 17,30% 16,40% 18,50% 16,30% 4 dni 4,20% 3,60% 4,50% 6,40% 5,30% 4,60% 5 dni 4,00% 3,20% 4,30% 5,00% 5,30% 4,20% Odsotnost zaradi bolezni je prepogosta in je v letih 2011 in 2012, v celoti gledano, enaka. Popolnoma zdravih je 17 odstotkov, kar je bistveno premalo, zato bo v naslednjem letu potrebno omenjenemu segmentu posvetiti več pozornosti, s pomočjo analize pojavljanja v posamičnih kategorijah. 60

odstotki Odstotek Športna dejavnost skupaj s starši - dekleta - 2012 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% 10 11 12 13 14 Skupaj vsak teden najmanj 1x 34,70% 28,30% 27,10% 19,30% 15,10% 26,30% vsak mesec najmanj 1x 28,50% 32,80% 31,80% 33,20% 38,80% 32,50% samo med počitnicami 30,10% 30,20% 32,60% 36,50% 36,50% 32,50% nikoli 6,60% 8,70% 8,40% 10,90% 9,50% 8,60% Športna dejavnost skupaj s starši - fantje - 2012 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% 10 11 12 13 14 Skupaj vsak teden najmanj 1x 37,90% 36,50% 27,40% 18,40% 15,40% 28,20% vsak mesec najmanj 1x 23,60% 25,80% 25,80% 29,20% 26,80% 26,10% samo med počitnicami 31,60% 27,20% 34,10% 37,50% 38,30% 33,10% nikoli 6,90% 10,60% 12,70% 15,00% 19,50% 12,50% 61

odstotki Športna dejavnost skupaj s starši -dekleta in fantje - 2013 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% 10 11 12 13 14 Skupaj vsak teden najmanj 1x 36,50% 32,80% 27,30% 18,80% 15,30% 27,40% vsak mesec najmanj 1x 25,80% 29,00% 28,30% 30,80% 31,40% 28,80% samo med počitnicami 31,00% 28,50% 33,50% 37,10% 37,60% 32,90% nikoli 6,80% 9,70% 10,90% 13,30% 15,70% 10,90% Skupna športna dejavnost učencev in učenk s starši, je zelo kvalitetna oblika ukvarjanja s športom, ki pa v slovenskem prostoru ni posebej izrazita. Preveč je prisotna zgolj med letnimi počitnicami in med vikendom. Manj kot tretjina učencev in učenk, se skupaj s starši ukvarja s športom, vsaj enkrat tedensko. Velikih razlik med leti 2011 in 2012 nismo ugotovili, je pa prijetna ugotovitev, da se je zmanjšalo število tistih učencev in učenk, ki se skupaj s starši nikoli ne ukvarjajo s športom. Lahko zaključimo, da minimalne pozitivne spremembe, v letu 2012, vendarle ugotavljamo. 62

Odstotki Odstotki Druge dejavnosti - fantje 8 7 6 5 4 3 2 da 50,30% 41,00% 42,70% 38,10% 31,50% 41,20% ne 49,70% 59,00% 57,30% 61,90% 68,50% 58,80% Druge dejavnosti - dekleta 8 7 6 5 4 3 2 da 72,70% 71,90% 63,80% 60,10% 50,70% 65,70% ne 27,30% 28,10% 36,20% 39,90% 49,30% 34,30% Vključevanje tudi v druge dejavnosti (pevski zbori, gasilci in podobno) je zelo pomembno za razvoj učencev in učenk, zato je razveseljivo, da se je število tistih, ki se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi povečalo in to še posebej pri učencih za več kot 10 odstotkov. Zelo verjetno povečana gibalna zmogljivost ustvarja pogoje tudi za vključevanje v druge dejavnosti, kar je še eden izmed pozitivnih rezuiltatov»zdravega življenjskega sloga«v letu 2012. 63

64

odstotki Odstotki Koliko minut si bil dejaven v zadnjih dveh dneh - fantje 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% manj 1 ura 3,30% 2,90% 1,90% 2,60% 2,80% 2,70% več kot 1 ura 28,90% 27,90% 25,40% 27,70% 25,80% 27,10% več kot 2 uri 29,90% 28,90% 27,00% 25,70% 26,40% 27,70% več kot 3 ure 16,00% 16,80% 17,90% 17,20% 22,10% 17,80% več kot 4 ure 7,60% 10,90% 13,60% 13,60% 10,70% 11,30% več kot 5 ur 14,30% 12,60% 14,30% 13,20% 12,20% 13,30% Koliko minut se bila dejavna v zadnjih dveh dneh - dekleta 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% manj 1 ura 1,10% 1,90% 3,70% 3,20% 2,40% 2,40% več kot 1 ura 32,50% 39,70% 38,70% 40,40% 41,60% 38,30% več kot 2 uri 29,90% 27,30% 25,80% 27,80% 35,80% 28,80% več kot 3 ure 16,20% 14,70% 17,40% 14,30% 10,50% 15,00% več kot 4 ure 9,50% 7,80% 6,20% 8,30% 3,70% 7,30% več kot 5 ur 10,80% 8,60% 8,20% 6,00% 6,10% 8,20% 65

odstotki Koliko minut si bila dejavna v zadnjih dveh dneh - dekleta+fantje 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% manj 1 ura 2,30% 2,50% 2,60% 2,80% 2,60% 2,60% več kot 1 ura 30,50% 33,40% 31,00% 32,80% 31,90% 32,00% več kot 2 uri 29,90% 28,10% 26,50% 26,50% 30,10% 28,10% več kot 3 ure 16,10% 15,80% 17,70% 16,00% 17,60% 16,60% več kot 4 ure 8,50% 9,50% 10,50% 11,50% 8,00% 9,60% več kot 5 ur 12,70% 10,70% 11,70% 10,40% 9,80% 11,10% Športna dejavnost učenk in učencev se je v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, bistveno povečala in to predvsem v kategorijah 2 uri in več, v zadnjih dveh dneh. Očitno se je delež tistih učenk in učencev, ki se vzporedno z vadbo v šoli ukvarjajo z vadbo še v društvih in so samoaktivni, bistveno povečala, kar smo delno lahko že sklepali ob podatku, da veliko več otrok redno tekmuje, da se manj ukvarjajo z računalnikom, da manj gledajo televizijo in tudi manj telefonirajo. Rezultati o športni dejavnosti v zadnjih dveh dneh, potrjujejo ugotovitev, da je v drugem letu programa»zdrav življenjski slog«prišlo do bistvenih kakovostnih sprememb v prid razvoja učencev in učenk. Ugotovili smo, da so se učenci in učenke v letu 2011, v zadnjih dveh dneh, ukvarjali s športom bistveno manj kot dve uri, v letu 2012 pa bistveno več kot 2 uri Takšen premik je zelo ugoden in tudi večji optimisti ga nismo pričakovali. Očitno je redna športna dejavnost v šolah bistveno pospešila tudi športno dejavnost izven šole, to pa je ključna dodana vrednost»zdravega življenjskega sloga«. 66

Odstotki 7 6 5 4 3 2 ZŽS - zaradi zabave - fantje nepomemben 6,40% 5,00% 4,40% 5,00% 3,50% 4,90% manj pomem. 9,40% 11,60% 10,20% 9,40% 10,20% pomemben 22,70% 23,20% 26,80% 28,40% 31,50% 26,10% zelo pomem. 60,80% 62,40% 57,20% 56,40% 55,60% 58,80% 67

odstotki odsotki 7 6 5 4 3 2 ZŽS - zaradi zabave - dekleta nepomemben 4,40% 5,60% 4,50% 3,60% 1,60% 4,30% manj pomem. 10,20% 13,30% 12,70% 9,00% 11,80% 11,60% pomemben 27,30% 30,70% 29,40% 36,90% 28,30% 30,40% zelo pomem. 58,10% 50,40% 53,40% 50,50% 58,20% 53,80% ZŽS - zaradi zabave - dekleta+fantje 7 6 5 4 3 2 nepomemben 5,50% 5,20% 4,40% 4,40% 2,80% 4,60% manj pomem 10,10% 11,20% 12,00% 9,70% 10,30% 10,80% pomemben 24,80% 26,60% 27,90% 31,70% 30,30% 27,90% zelo pomemb 59,60% 57,00% 55,60% 54,10% 56,60% 56,70% Vprašanje»Zakaj obiskuješ program Zdrav življenjski slog zaradi zabave, ker se imamo lepo?«je pomembno za učence in učenke vseh starostnih skupin. Da je zabava in prijetno vzdušje zelo pomemben razlog za športno dejavnost, je mnenja več kot 50 odstotkov učencev in učenk. Rezultati so nam pokazali, da se je takšno mnenje v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, povečalo za 5 10 odstotkov. Omenjen motiv je pomemben za vse starostne kategorije, nekoliko večje spremembe pa ugotavljamo pri mlajših starostnih skupinah, kjer je čustvena komponenta očitno še bolj izpostavljena. O elementih kakovosti smo v prejšnjih analizah že nekajkrat ugotavljali, zelo pomembna pa je tudi ugotovitev o dobrem počutju in čustvenem doživljanju pri telesnih obremenitvah. 68

Odstotek 5 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% ZŽS - zaradi prijateljev - fantje nepomemben 15,90% 12,00% 10,60% 8,60% 7,60% 11,20% manj pomem 2 15,30% 21,90% 19,60% 20,60% 19,30% pomemben 23,50% 28,10% 29,20% 30,20% 29,80% 28,10% zelo pomemb 40,60% 44,60% 38,30% 41,60% 42,00% 41,50% 69

odstotki odstotki 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% ŽS - zaradi prijateljev - dekleta nepomemben 16,70% 17,40% 10,70% 6,30% 6,90% 12,70% manj pomem 25,50% 23,80% 22,40% 20,60% 19,10% 22,70% pomemben 23,70% 27,50% 31,20% 34,60% 36,20% 29,70% zelo pomemb 34,10% 31,40% 35,70% 38,50% 37,80% 34,90% ZŽS - zaradi prijateljev - fantje + dekleta 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% nepomemben 16,30% 14,40% 10,60% 7,70% 7,30% 11,80% manj pomem 22,50% 19,10% 22,10% 2 2 20,70% pomemben 23,60% 27,80% 30,10% 31,90% 32,30% 28,80% zelo pomemb 37,70% 38,60% 37,20% 40,40% 40,40% 38,70% Odgovor na vprašanje»zakaj obiskuješ program Zdrav življenjski slog zato ker so tudi moji prijatelji v programu?«je očitno zelo pomemben razlog za ukvarjanje s športnimi programi. Ker se je opredelitev za pomemben razlog, da vadim skupaj s prijatelji, povečala za 10 odstotkov pomeni, da je v skupini več prijateljstva, ker vadbeni proces poteka že drugo leto in je navezanost med učenci in učenkami bistvena večja, kar zna biti pomemben razlog, da bodo športno dejavni tudi v prihodnje. Zato je še kako pomembno, da ustvarimo pogoje za kontinuirano vadbo skozi več let, saj se tako ustvarja nova vrednost, ki omogoča tudi boljše sodelovanje, medsebojno pomoč in končno tudi skupno nastopanje v športnih tekmovanjih in tudi v vsakdanjem življenju. Krepitev medsebojnega 70

odstotki sodelovanja je lahko pomemben dejavnik kvalitetnega preživljanja prostega časa in ustvarjanja ugodnih pogojev za zdrav razvoj otrok in mladine. ZŽS - da se kaj novega naučim - fantje 6 5 4 3 2 nepomemben 10,90% 10,60% 13,40% 12,90% 12,10% 11,90% manj pomem 11,30% 11,90% 17,60% 16,80% 2 15,20% pomemben 21,50% 24,30% 27,30% 29,90% 30,90% 26,50% zelo pomemb 56,30% 53,20% 41,70% 40,30% 37,00% 46,40% 71

odstotki odstotki ZŽS - da se kaj novega naučim - dekleta 6 5 4 3 2 nepomemben 6,00% 5,60% 9,20% 8,40% 6,60% 7,10% manj pomem 10,90% 13,30% 16,20% 17,40% 19,10% 14,80% pomemben 27,40% 28,70% 33,30% 35,70% 34,50% 31,30% zelo pomemb 55,60% 52,40% 41,30% 38,40% 39,80% 45,80% ZŽS - da se kaj novega naučim - fantje + dekleta 6 5 4 3 2 nepomemben 8,70% 8,40% 11,60% 11,10% 9,90% manj pomem 11,10% 12,50% 17,00% 17,10% 19,60% 15,00% pomemben 24,20% 26,30% 29,80% 32,20% 32,30% 28,50% zelo pomemb 56,00% 52,80% 41,50% 39,60% 38,10% 46,60% Na vprašanje:»ali si se v programu»zdrav življenjski slog«kaj naučil?«, so se učenci in učenke v skoraj polovici primerov opredelili, da zelo veliko. Za manj kot 10 odstotkov vprašanih, pa je znanje nepomembno. Bistvenih razlik ni niti med učenci in učenkami niti med leti 2011 in 2012. Velja pa pravilo, da čim mlajši so učenci in učenke, tem večjo željo imajo po novih znanjih, starejši pa očitno želijo v večjim meri znanje predvsem uporabljati. 72

odstotki ZŽS - koristno za moje zdravje - fantje 8 7 6 5 4 3 2 nepomemben 8,70% 8,40% 11,60% 11,10% 9,90% manj pomem 5,80% 4,70% 7,80% 8,80% 9,00% 7,00% pomemben 15,10% 18,00% 22,00% 23,50% 24,30% 20,30% zelo pomemb 75,50% 73,70% 67,50% 63,40% 63,00% 69,20% 73

odstotki odsotki ZŽS - koristno za moje zdravje - dekleta 9 8 7 6 5 4 3 2 nepomemben 2,70% 2,80% 2,20% 3,30% 2,80% 2,70% manj pomem 4,70% 4,70% 7,50% 8,50% 9,10% 6,60% pomemben 13,60% 18,00% 21,80% 25,50% 23,80% 2 zelo pomemb 79,00% 74,50% 68,50% 62,80% 64,30% 70,70% 9 8 7 6 5 4 3 2 ZŽS - koristno za moje zdravje - fantje+dekleta nepomemben 2,70% 2,80% 2,20% 3,30% 2,80% 2,70% manj pomem 4,70% 4,70% 7,50% 8,50% 9,10% 6,60% pomemben 13,60% 18,00% 21,80% 25,50% 23,80% 2 zelo pomemb 79,00% 74,50% 68,50% 62,80% 64,30% 70,70% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker je to koristno za tvoje zdravje?«, so učenci in učenke, v več kot dveh tretjinah, navedli, da je to zelo pomemben razlog. Iz tega izhaja, da je za učence zdravje bistveno bolj pomembno kot znanje. Zdravje je nepomemben razlog zgolj za 2 odstotka učencev in učenk. Če se je leta 2011 za zdravje, kot zelo pomemben razlog, opredelilo, kar 10% več učenk kot učencev, pa v letu 2012 razlik skoraj ni več. Čim mlajši so učenci in učenke, tem pomembneje vrednotijo zdravje, 10 letne učenke se celo v 79 odstotkih opredeljujejo za zdravje kot 74

odstotki najbolj pomemben razlog. Pravih razlogov, zakaj se zavedanje o pomembnosti zdravja pri športni dejavnosti z leti zmanjšuje, ne poznamo. Zelo verjetno pa je razlogi tudi v zapostavljanju teoretičnih spoznanj o učinku športa na zdravje. Ni dvoma, da je v procesu športne vadbe ključen dejavnik praktično ukvarjanje s športom, doživljanje, veselje in dobra družba, toda razumevanja procesov obremenitve in njihovih učinkov ne gre za zapostavljat, če želimo, da se bodo mladi v še večji meri s športom ukvarjali tudi v zreli dobi. 9 8 7 6 5 4 3 2 ZŽS - imam rad šport - fantje nepomemben 2,00% 2,30% 2,30% 2,70% 2,10% 2,30% manj pomem 5,70% 4,30% 5,40% 5,70% 6,20% 5,40% pomemben 14,90% 15,80% 17,90% 19,80% 21,60% 17,70% zelo pomemb 77,30% 77,50% 74,30% 71,80% 70,20% 74,60% 75

Odstotek Odstotek 8 7 6 5 4 3 2 ZŽS - imam rad šport - dekleta nepomemben 2,00% 2,30% 2,30% 2,70% 2,10% 2,30% manj pomem 5,40% 6,50% 10,60% 10,40% 9,20% 8,10% pomemben 21,60% 25,50% 30,40% 26,00% 25,10% 25,70% zelo pomemb 70,60% 64,70% 56,70% 62,20% 64,40% 63,80% ZŽS - imam rad šport - fantje +dekleta 8 7 6 5 4 3 2 nepomemben 2,20% 2,70% 2,30% 2,20% 1,80% 2,30% manj pomem 5,60% 5,30% 7,60% 7,60% 7,30% 6,50% pomemben 17,90% 20,20% 23,10% 22,20% 22,90% 21,10% zelo pomemb 74,30% 71,70% 67,00% 68,00% 68,00% 70,10% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker imaš rad šport in gibanje?«, so se učenci in učenke opredelili na podobni ravni kot za zdravje. Razlike med leti 2011 in 2012 obstajajo, in sicer je v letu 2012 pozitivna opredelitev še nekoliko višja. Pri učencih je pozitivna naravnanost do športa za skoraj 10 odstotkov bolj izražena, več navdušenja pa je tudi pri nižjih starostnih skupinah. Ravno zaradi zelo pozitivne naravnanosti učencev in učenk do športnih dejavnost, obstajajo realne možnosti, da vzporedno z doživljanjem športa kot fizične dejavnosti, proces vadbe v večji meri obogatimo z razumevanjem športa v smislu spoznavanja procesov spreminjanja telesa, z najširšega biološkega in osebnostnega razvoja. 76

Odstotek ZŽS - rad tekmujen - fantje 6 5 4 3 2 nepomemben 12,10% 9,90% 11,70% 11,10% 10,30% 11,00% manj pomem 12,90% 16,10% 18,30% 19,10% 18,50% 16,90% pomemben 23,00% 22,50% 25,70% 29,90% 28,80% 25,60% zelo pomemb 52,00% 51,50% 44,30% 39,90% 42,40% 46,50% 77

odstotki odstotki 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% ZŽS - rad tekmujem - dekleta nepomemben 17,30% 22,60% 21,90% 22,50% 20,50% 21,00% manj pomem 26,60% 21,70% 25,60% 28,20% 30,40% 25,80% pomemben 26,80% 26,10% 30,50% 22,70% 23,10% 26,20% zelo pomemb 29,40% 29,60% 21,90% 26,60% 26,10% 27,00% ZŽS - rad tekmujem - dekleta +fantje 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% nepomemben 14,40% 15,60% 16,00% 15,60% 14,20% 15,30% manj pomem 19,10% 18,60% 21,40% 22,70% 23,10% 20,70% pomemben 24,70% 24,10% 27,70% 27,10% 26,60% 25,90% zelo pomemb 41,80% 41,60% 35,00% 34,60% 36,10% 38,20% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker rad tekmuješ?«, so se učenci in učenke opredelili pozitivno, in sicer učenci v nekoliko večji meri kot učenke. Pozitivna naravnanost se je v primerjavi s preteklim letom nekoliko povečala, bolj pozitivno do tekmovanj pa se opredeljujejo učenci in učenke mlajših starostnih skupin. 78

odstotki ZŽS - koristno preživljanje prostega časa - fantje 7 6 5 4 3 2 nepomemben 7,40% 6,40% 5,80% 6,30% 4,70% 6,20% manj pomem 9,20% 10,60% 12,10% 14,00% 11,70% 11,40% pomemben 26,40% 24,40% 28,70% 30,40% 33,90% 28,30% zelo pomemb 57,00% 58,60% 53,40% 49,40% 49,70% 54,10% 79

Odstotki odstotki ZŽS - koristno preživljanje prostega časa - dekleta 6 5 4 3 2 nepomemben 4,40% 5,00% 6,20% 5,70% 4,60% 5,20% manj pomem 8,50% 12,00% 16,60% 12,80% 15,50% 12,80% pomemben 30,20% 34,00% 29,80% 37,70% 35,30% 33,00% zelo pomemb 56,90% 49,10% 47,40% 43,70% 44,60% 49,00% ZŽS - koristno preživljanje prostega časa - fantje in dekleta 6 5 4 3 2 nepomemben 6,10% 5,80% 6,00% 6,10% 4,70% 5,80% manj pomem 8,90% 11,20% 14,00% 13,50% 13,10% 12,00% pomemben 28,10% 28,70% 29,10% 33,30% 34,50% 30,30% zelo pomemb 56,90% 54,30% 50,90% 47,10% 47,70% 51,90% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker tako koristno preživiš prosti čas?«, se je nekaj več kot polovica učencev in učenk opredelilo, da je to za njih zelo pomembno, medtem, ko samo nekaj več kot 5 odstotkov meni, da je to nepomemben razlog. Tudi v tem primeru velja, da se bolj pozitivno opredeljujejo mlajše starostne skupine, predvsem učenci. V primerjavi s preteklim letom se je pozitivno stališče, pri obeh spolih, povečalo za nekaj manj kot 10 odstotkov. 80

odstotki ZŽS - se srečam z drugimi učenci na šoli - fantje 45,00% 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% nepomemben 19,90% 16,30% 15,80% 15,50% 12,20% 16,10% manj pomem 19,80% 16,90% 20,50% 21,40% 24,10% 20,20% pomemben 24,20% 26,20% 26,50% 28,90% 29,10% 26,80% zelo pomemb 36,10% 40,60% 37,20% 34,20% 34,60% 36,90% 81

odstotki odstotki ZŽS - se srečam z drugimi učenci na šoli - dekleta 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% nepomemben 19,80% 21,80% 15,50% 12,80% 14,90% 17,70% manj pomem 19,80% 21,80% 15,50% 12,80% 14,90% 17,70% pomemben 27,10% 3 30,90% 31,70% 25,10% 29,20% zelo pomemb 29,70% 24,20% 25,80% 31,70% 36,30% 28,50% ZŽS - se srečam z drugimi učenci na šoli dekleta + fantje 4 35,00% 3 25,00% 2 15,00% 5,00% nepomemben 19,90% 18,80% 15,70% 14,50% 13,20% 16,80% manj pomem 21,40% 20,10% 23,50% 22,30% 24,00% 22,10% pomemben 25,50% 27,90% 28,30% 3 27,50% 27,80% zelo pomemb 33,20% 33,20% 32,40% 33,20% 35,30% 33,30% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker se srečaš še z drugimi učenci na šoli?«, se je kot na zelo pomembno opredelilo več kot tretjina učencev, od tega nekaj več učencev kot učenk, med starostnimi skupinami pa ni bistvenih razlik. Druženje z drugimi učenci na šoli je, v letu 2012, za učenke, v primerjavi z letom 2011 bistveno bolj pomembno, saj jih je, kar 30 odstotkov več kot leto poprej, navedlo, da je to zelo pomemben razlog, da se udeležujejo posebnega vadbenega programa. Tudi pri učencih so se povečale še bolj pozitivne opredelitve. Več kot očitno je, da so bolj raznovrstne skupine bolj zanimive, preprosto zato, ker v njih lahko navezujejo nove prijateljske vezi. 82

Naslov osi 7 6 5 4 3 2 Moje počutje je po vadbi boljše, kot če ne bi vadil - fantje nič 6,10% 5,30% 4,10% 4,70% 4,10% 4,90% malo 6,10% 5,30% 4,10% 4,70% 4,10% 4,90% veliko 26,10% 25,70% 34,60% 37,20% 33,90% 31,10% zelo veliko 58,70% 60,30% 49,30% 45,40% 48,50% 53,10% 83

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Moje počutje po vadbi je boljše, kot če ne bi vadila - dekleta nič 5,60% 4,40% 2,50% 2,50% 4,00% 3,90% malo 7,50% 11,10% 15,40% 15,80% 11,30% 12,00% veliko 30,80% 33,90% 34,50% 39,80% 41,40% 35,30% zelo veliko 56,00% 50,60% 47,60% 42,00% 43,40% 48,80% Moje počutje je po vadbi boljše, kot če ne bi vadil - fantje in dekleta 7 6 5 4 3 2 nič 5,90% 4,90% 3,40% 3,80% 4,00% 4,50% malo 8,30% 9,70% 13,40% 14,00% 12,60% 11,40% veliko 28,20% 29,40% 34,60% 38,20% 36,80% 32,90% zelo veliko 57,50% 57,50% 56,00% 48,60% 44,00% 46,50% Na vprašanje:»ali si vključen v programu»zdrav življenjski slog«, ker se po vadbi v tem programu počutiš bolje, kot če ne bi vadil?«, so učenci in učenke v polovici primerov izrazili prepričanje, da je to zelo velik razlog, da se na ta način ukvarjajo s športno dejavnostjo. Pri fantih je opredelitev bolj pozitivna kot pri dekletih, pa tudi mlajše starostne skupine učencev in učenk, imajo bolj pozitivno stališče. Dobro počutje je očitno zelo pomemben vzrok za redno obiskovanje vadbenega procesa, kar potrjuje, da so programi dobro načrtovani in predvsem zelo dobro realizirani, to pa je zelo vzpodbudno za nadaljevanje projekta. 84

odstotki Koliko novega znanja si osvojil - fantje 7 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 5,40% 5,70% 6,30% 5,70% 8,60% 6,20% malo 8,30% 9,70% 13,40% 14,00% 12,60% 11,40% veliko 28,20% 29,40% 34,60% 38,20% 36,80% 32,90% zelo veliko 57,50% 57,50% 56,00% 48,60% 44,00% 46,50% 85

odstotki odstotki Koliko novega znanja si osvojila - dekleta 7 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 4,20% 3,30% 2,70% 3,80% 4,00% 3,50% malo 10,30% 13,60% 14,40% 15,30% 12,20% 13,10% veliko 27,00% 34,10% 42,40% 42,20% 44,90% 37,00% zelo veliko 58,60% 49,10% 40,50% 38,70% 38,90% 46,30% Koliko novega znanja si osvojil - fantje +dekleta 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 4,90% 4,60% 4,80% 5,00% 6,80% 5,10% malo 11,70% 12,50% 15,50% 17,30% 15,20% 14,20% veliko 26,40% 32,50% 39,40% 39,70% 39,00% 34,90% zelo veliko 57,00% 50,40% 40,30% 38,00% 39,00% 45,80% Na vprašanje:»ali si vključen v programu»zdrav življenjski slog«, ker si se v tem programu kaj naučil?«, se je skoraj polovica učencev in učenk opredelila, da so se naučili zelo veliko in samo 5 odstotkov se jih je opredelilo negativno, od tega nekaj več fantov kot deklet. Predvsem pa so bistveno bolj pozitivno naravnani učenci mlajših starostnih skupin. Ker je bilo to vprašanje postavljeno kot kontrolno, lahko potrdimo, da je podatek zelo zanesljiv, saj smo dobili praktično identične rezultate. 86

Odstotki Si zaradi vadbe bolj sposoben - zmogljivfantje 7 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 6,10% 5,20% 4,90% 6,60% 6,40% 5,70% malo 10,50% 13,10% 13,10% 13,50% 12,90% 12,60% veliko 24,40% 28,30% 35,00% 4 37,10% 32,50% zelo veliko 59,00% 53,40% 47,10% 39,90% 43,60% 49,20% 87

Odstotki Odstotki Si zaradi vadbe bolj sposobna - zmogljiva - dekleta 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 2,40% 3,10% 4,10% 4,40% 3,30% 3,40% malo 12,70% 14,80% 17,30% 18,00% 18,80% 15,90% veliko 31,40% 35,20% 38,10% 35,00% 39,50% 35,50% zelo veliko 53,50% 46,90% 40,50% 42,60% 38,50% 45,20% Si zaradi vadbe bolj sposoben - zmogljiv - fantje + dekleta 6 5 4 3 2 nič ne pomeni 4,40% 4,30% 4,50% 5,70% 5,20% 4,70% malo 11,50% 13,90% 14,80% 15,30% 15,20% 14,00% veliko 27,50% 31,40% 36,30% 38,00% 38,00% 33,80% zelo veliko 56,50% 50,50% 44,30% 41,00% 41,70% 47,50% Na vprašanje:»ali si vključen v program»zdrav življenjski slog«, ker se ti zdi, da si zaradi vadbe v tem programu bolj sposoben zmogljiv?«, se je skoraj polovica učencev in učenk opredelila, da so zelo veliko pridobili, le 5 odstotkov jih meni, da to ni pomembno. Fantje se bolj pozitivno opredeljujejo do sprememb v zmogljivosti, enako, le v večji meri, mislijo tudi mlajši učenci in učenke, ki se jih več kot polovica opredeljuje, da so zelo veliko pridobili na zmogljivosti. Učenci in učenke, v letu 2012, menijo, da so bolj napredovali v gibalnih sposobnostih, kot v letu 2011. 88

odstotki 10 9 8 7 6 5 4 3 2 Imaš kronične bolezni -fantje da 15,80% 14,60% 12,20% 9,90% 10,30% 12,80% ne 84,20% 85,40% 87,80% 90,10% 89,70% 87,20% 89

odstotki odstotki Imaš kronične bolezni - dekleta 10 9 8 7 6 5 4 3 2 da 12,80% 13,00% 13,30% 17,40% 15,60% 14,10% ne 87,20% 87,00% 86,70% 82,60% 84,40% 85,90% 10 9 8 7 6 5 4 3 2 Imaš kronične bolezni - fantje + dekleta da 14,40% 13,90% 12,70% 12,90% 12,30% 13,30% ne 85,60% 86,10% 87,30% 87,10% 87,70% 86,70% Na vprašanje:»ali imaš, katero od dolgotrajnih bolezni, oviranosti ali drugih bolezenskih stanj?«, je 12,8 odstotkov fantov in 14,1 odstotkov deklet odgovorilo pritrdilno. Pri fantih število kroničnih bolezni upada s starostjo, pri dekletih pa je stanje obratno. Primerjalno med letoma 2011 in 2012 pa ugotavljamo, da je kroničnih bolezni za spoznanje manj v letu 2012. Kakšen je vpliv načrtovane športne vadbe pa na osnovi teh podatkov ni mogoče ugotoviti in bo potrebno počakati na analizo tretjega zaporednega leta izvajanja. Izpostaviti pa moramo, da verjetnost vpliva obstaja, ker se je v letu 2012, v program dodatno vključil določen delež otrok z nižjo ravnjo gibalnih sposobnosti. 90

odstotki Kako ocenjuješ svoje zdravje - fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 0,30% 1,20% 0,60% 0,60% 0,40% 0,70% kar dobro 1,50% 2,10% 1,20% 2,40% 1,70% 1,80% dobro 7,90% 8,80% 9,90% 12,80% 9,20% 9,60% zelo dobro 26,90% 27,20% 33,50% 33,00% 35,40% 30,80% odlično 63,30% 60,70% 54,80% 51,30% 53,20% 57,10% 91

odstotki odstotki Kako ocenjuješ svoje zdravje -dekleta 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 0,20% 0,80% 0,90% 0,70% 0,50% kar dobro 1,60% 1,50% 1,90% 2,80% 1,70% 1,90% dobro 9,20% 12,90% 12,90% 14,70% 15,30% 12,70% zelo dobro 31,60% 3 37,30% 36,20% 35,30% 33,60% odlično 57,30% 54,80% 47,00% 46,30% 47,10% 51,30% 7 6 5 4 3 2 Kako ocenjuješ svoje zdravje - dekleta+fantje zelo slabo 0,30% 1,00% 0,70% 0,30% 0,50% 0,60% kar dobro 1,60% 1,80% 1,50% 2,60% 1,70% 1,80% dobro 8,50% 10,60% 11,10% 13,50% 11,60% 10,90% zelo dobro 29,10% 28,50% 35,10% 34,20% 35,30% 32,00% odlično 60,60% 58,10% 51,60% 49,30% 50,90% 54,60% Pri vprašanju:»kako ocenjuješ svoje zdravje?«, se je pri učencih in učenkah,v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, zgodil preobrat. Ocena zdravja z odlično se je iz leta 2011 na 2012, bistveno povečala in to pri fantih iz 41,5 odstotkov na 57 odstotkov, pri dekletih pa iz 36,3 na 51,3 odstotkov, kar pomeni, da se je povečala za skoraj 40 odstotnih točk. Ocena odličnega zdravja se je najbolj povečala pri najstarejših učenkah, pa tudi sicer velja, da so pozitivne spremembe pri starejših večje. 92

odstotki 7 6 5 4 3 2 Ali se počutiš fit - dobro - fantje zelo slabo 2,30% 1,40% 2,20% 2,40% 0,80% 1,80% kar dobro 2,30% 2,80% 3,20% 4,30% 5,20% 3,40% dobro 8,80% 11,10% 12,50% 16,60% 14,90% 12,50% zelo dobro 21,00% 22,50% 28,90% 26,20% 27,70% 25,10% odlično 65,60% 62,30% 53,20% 50,50% 51,40% 57,10% 93

odstotek odstotek Ali se počutiš fit - dobro - dekleta 6 5 4 3 2 zelo slabo 1,20% 1,40% 1,50% 2,20% 2,60% 1,70% kar dobro 1,40% 4,60% 6,50% 4,70% 5,60% 4,40% dobro 12,90% 12,20% 15,20% 17,40% 17,50% 14,50% zelo dobro 27,80% 26,80% 30,20% 35,00% 40,10% 30,80% odlično 56,70% 54,90% 46,70% 40,80% 34,10% 48,50% Ali se počutiš fit - dobro - dekleta+fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 1,80% 1,40% 1,90% 2,30% 1,50% 1,80% kar dobro 1,90% 3,60% 4,60% 4,50% 5,40% 3,90% dobro 10,60% 11,60% 13,60% 16,90% 15,90% 13,40% zelo dobro 24,10% 24,40% 29,50% 29,70% 32,50% 27,50% odlično 61,50% 59,00% 50,50% 46,60% 44,70% 53,50% Pri vprašanju:»ali si se počutil»fit«in dobro?«, pri fantih odlična ocena presega 57 odstotkov, pri dekletih pa nekaj manj kot polovico oz. 48,5 odstotkov. Ocene so v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, za nekaj več kot 20 odstotnih točk višje. Pri starejših učencih in učenkah so ocene praviloma nižje, čeprav so se v zadnjem letu povečale bolj kot pri mlajših učencih. Dobro počutje nedvomno odraža dobro izpeljano vadbo in vzpodbude, ki nastajajo za samoorganizirano vadbo in vadbo v okviru društev. 94

odstotki 7 6 5 4 3 2 Ali se počutiš poln energije - fantje zelo slabo 2,90% 2,30% 2,50% 1,60% 1,10% 2,10% kar dobro 3,70% 2,80% 3,10% 4,00% 3,40% 3,30% dobro 6,60% 9,90% 12,30% 13,60% 14,50% 11,20% zelo dobro 21,00% 22,30% 25,70% 29,90% 32,60% 25,80% odlično 65,80% 62,60% 56,40% 50,90% 48,50% 57,60% 95

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Ali se počutiš polna energije - dekleta zelo slabo 1,60% 1,60% 2,50% 3,10% 2,00% 2,10% kar dobro 2,00% 3,30% 5,70% 6,40% 7,60% 4,60% dobro 11,50% 14,70% 15,80% 15,30% 16,20% 14,60% zelo dobro 28,30% 28,40% 29,50% 33,70% 35,10% 30,30% odlično 56,60% 52,00% 46,40% 41,50% 39,10% 48,40% 7 6 5 4 3 2 Ali se počuteš polna energije - dekleta+fantje zelo slabo 2,30% 2,00% 2,50% 2,20% 1,40% 2,10% kar dobro 3,00% 3,10% 4,20% 4,90% 5,00% 3,90% dobro 8,80% 12,10% 13,80% 14,30% 15,20% 12,60% zelo dobro 24,30% 25,00% 27,30% 31,40% 33,50% 27,70% odlično 61,60% 57,90% 52,30% 47,20% 44,90% 53,70% Pri vprašanju:»ali si se počutil poln energije?«, so ocene fantov in deklet skoraj identične prejšnjemu vprašanju:»ali si se počutil»fit«in dobro?«. Tudi napredek je primerljiv, a s to razliko, da so pozitivne spremembe pri fantih še bistveno večje, kot pri prejšnjem vprašanju, saj so se povečale za 30 odstotnih točk, kar je pričakovano, ker fantje šport v večji meri gledajo skozi dodatno pridobljeno energijo, ki jim očitno zelo veliko pomeni pri vzpostavljanju medosebnih odnosov, pri dekletih so pač motivi nekoliko drugačni bolj usmerjeni v estetiko in socialne vloge. 96

odstotki Ali se počutiš žalosten - fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 61,90% 59,40% 51,30% 48,80% 54,20% 55,40% kar dobro 11,70% 12,70% 21,10% 25,30% 24,70% 18,50% dobro 8,20% 9,40% 8,90% 10,10% 11,50% 9,50% zelo dobro 4,40% 7,00% 8,20% 8,50% 4,40% 6,60% odlično 13,80% 11,50% 10,40% 7,20% 5,20% 97

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Ali se počutiš žalostna - dekleta zelo slabo 55,80% 54,30% 46,10% 36,50% 39,40% 48,10% kar dobro 18,70% 19,20% 22,50% 29,00% 25,20% 22,20% dobro 9,60% 10,50% 13,40% 19,10% 18,20% 13,30% zelo dobro 6,90% 8,10% 7,70% 8,60% 8,60% 7,90% odlično 9,00% 7,90% 10,20% 6,90% 8,60% 8,60% 7 6 5 4 3 2 Ali se počuteš žalosten - fantje+dekleta zelo slabo 59,20% 57,10% 49,20% 43,90% 48,50% 52,30% kar dobro 14,90% 15,60% 21,70% 26,80% 24,90% 2 dobro 8,80% 9,90% 10,80% 13,70% 14,10% 11,10% zelo dobro 5,50% 7,50% 8,00% 8,50% 6,00% 7,20% odlično 11,60% 9,90% 10,30% 7,10% 6,50% 9,40% Pri vprašanju:»ali si se počutil žalosten?«, je tako ocenilo svoje stanje 55 odstotkov fantov in 48 odstotkov deklet, kar predstavlja, v letu 2012, 10 odstotnih točk manj kot v letu 2011. Rezultat je pričakovan, če upoštevamo nekatera prejšnja vprašanja, ki so opredeljevala pozitivne osebnostne lastnosti. Žalostni se v večjem številu počutijo mlajši učenci, ki postopoma osvajajo določene socialne vloge. Število žalostnih učencev je relativno veliko, vzpodbudno pa je, da se z vključevanjem v organizirano športno vadbo število le teh zmanjšuje. 98

odstotek 7 6 5 4 3 2 Ali se počutiš osamljen - fantje zelo slabo 61,50% 58,40% 54,60% 54,50% 59,50% 57,60% kar dobro 9,90% 11,60% 15,60% 19,10% 18,40% 14,50% dobro 5,90% 9,30% 9,30% 10,50% 9,90% 8,90% zelo dobro 6,40% 7,10% 8,40% 8,50% 6,80% 7,40% odlično 16,40% 13,60% 12,20% 7,40% 5,50% 11,50% 99

odstotek odstotek 7 6 5 4 3 2 Ali se počutiš osamljena - dekleta zelo slabo 58,50% 55,40% 53,30% 45,70% 50,30% 53,40% kar dobro 13,40% 15,90% 17,40% 24,20% 22,30% 17,90% dobro 9,00% 10,30% 10,90% 12,90% 12,70% 10,90% zelo dobro 7,30% 7,90% 6,70% 9,40% 6,70% 7,60% odlično 11,80% 10,60% 11,70% 7,70% 8,00% 10,30% Ali se počutiš osamljena - dekleta+fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 60,10% 57,10% 54,10% 51,00% 55,90% 55,80% kar dobro 11,50% 13,50% 16,30% 21,20% 19,90% 15,90% dobro 7,30% 9,70% 9,90% 11,50% 11,00% 9,70% zelo dobro 6,80% 7,40% 7,70% 8,80% 6,70% 7,50% odlično 14,30% 12,30% 12,00% 7,50% 6,50% 11,00% Na vprašanju:»ali si se počutil osamljen?«, se je 57,6 učencev in 53,4 odstotkov učenk opredelilo, da so zelo osamljeni, kar je za 10 odstotnih točk manj kot v letu 2011. Osamljenost je očitno bistveno večji problem, kot si ga predstavljamo starejši, saj je kljub številnim možnostim, ki jih imajo mladi, njihov problem vključevanja v družbo zelo težaven. Če povežemo podatke, da se skupina učencev, v letu 2012, manj časa ukvarja z računalnikom, da manj presedi za televizorjem in manj telefonira, da se očitno več ukvarja s športom, potem je logično, da ima šport pomemben vpliv na manjšanje občutka osamljenosti. 100

odstotki 7 6 5 4 3 2 Ali si imel dovolj časa zase - fantje zelo slabo 3,80% 5,00% 3,70% 3,80% 2,30% 3,80% kar dobro 4,00% 5,70% 5,10% 5,80% 7,30% 5,50% dobro 13,00% 12,80% 17,30% 20,20% 19,20% 16,10% zelo dobro 18,30% 22,10% 24,20% 31,40% 28,90% 24,50% odlično 60,80% 54,50% 49,70% 38,80% 42,30% 5 101

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Ali si imela dovolj časa zase - dekleta zelo slabo 3,10% 2,40% 3,70% 3,30% 4,00% 3,20% kar dobro 3,70% 6,50% 6,20% 5,80% 5,30% 5,60% dobro 13,50% 16,10% 22,00% 22,90% 23,90% 18,90% zelo dobro 24,30% 27,60% 27,40% 33,70% 34,60% 28,80% odlično 55,40% 47,40% 40,70% 34,30% 32,20% 43,60% 7 6 5 4 3 2 Ali si imel dovolj časa zase - fantjedekleta zelo slabo 3,50% 3,80% 3,70% 3,60% 3,00% 3,60% kar dobro 3,90% 6,10% 5,60% 5,80% 6,50% 5,50% dobro 13,20% 14,30% 19,20% 21,30% 21,10% 17,30% zelo dobro 21,00% 24,60% 25,50% 32,30% 31,10% 26,30% odlično 58,40% 51,30% 46,00% 37,00% 38,40% 47,30% Na vprašanju:»ali si imel dovolj časa zase?«, se je z odličnim občutkov opredelilo 50 odstotkov fantov in 43,6 odstotkov deklet, kar je za skoraj 15 odstotnih točk več, v letu 2012, v primerjavi z letom 2011. Čas, ki ga porabijo mladi zase je bolj problematičen pri mlajših starostnih skupinah, še posebej pri fantih. Zanimiva je ugotovite, ki je sicer pričakovana, glede na obstoječe študije, da otroci in mladostniki zaradi specifične organiziranosti športa, lahko racionalizirajo porabo svojega časa, kar se kaže tako, da porabljajo svoj prosti čas za športno dejavnost in hkrati povečujejo razpoložljivi prosti čas, ker so preprosto bolje organizirani, kar pa dejansko od njih zahteva športna vadba. 102

odstotki Ali si v svojem prostem času počel stvari, ki si jih želel početi -fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 5,00% 3,20% 4,10% 4,50% 2,90% 3,90% kar dobro 4,80% 4,50% 4,30% 4,70% 4,60% 4,50% dobro 12,80% 13,00% 14,70% 16,40% 18,00% 14,70% zelo dobro 16,20% 21,80% 25,50% 24,80% 27,00% 22,90% odlično 61,20% 57,50% 51,50% 49,60% 47,50% 53,90% 103

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Ali si v svojem prostem času počela stvari, ki si jih želela početi -dekleta zelo slabo 2,40% 2,70% 2,30% 2,50% 3,30% 2,60% kar dobro 4,40% 6,00% 4,80% 7,80% 5,00% 5,60% dobro 12,10% 14,80% 19,60% 20,10% 17,60% 16,50% zelo dobro 25,10% 24,30% 24,60% 27,90% 31,90% 26,10% odlično 56,00% 52,10% 48,60% 41,80% 42,20% 49,30% Ali si v svojem prostem času počel stvari, ki si jih želel početi -fantje +dekleta 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 3,80% 3,00% 3,40% 3,70% 3,10% 3,40% kar dobro 4,70% 5,20% 4,50% 5,90% 4,70% 5,00% dobro 12,50% 13,80% 16,70% 17,80% 17,80% 15,40% zelo dobro 20,20% 22,90% 25,20% 26,00% 28,90% 24,20% odlično 58,80% 55,10% 50,30% 46,60% 45,40% 52,00% Na vprašanju:»ali si v prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?«, se je z oceno odlično, v letu 2012, opredelilo 53,9 odstotkov fantov in 49,30 odstotkov deklet, kar je okrog 10 odstotnih točk več kot v letu 2011. Želja, da v prostem času otroci in mladina delajo stvari, ki jih želijo, se bolj uresničuje v višjih starostnih skupinah in pri fantih. Očitno fantje in dekleta pri športu pridobivajo na samozavesti in tako tudi znajo uveljaviti svoja hotenja, hkrati pa pridobijo tudi spoznanja o koristni izrabi prostega časa in si zato lahko v večji meri bolje oblikujejo svoj prosti čas. 104

odstotki Ali si se zabaval s svojimi prijatelji -fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 3,80% 3,00% 3,40% 3,70% 3,10% 3,40% kar dobro 3,30% 4,60% 4,60% 2,90% 2,10% 3,70% dobro 8,70% 11,10% 12,00% 12,50% 13,80% 11,50% zelo dobro 19,10% 17,60% 22,50% 26,00% 28,70% 22,20% odlično 64,90% 63,50% 57,10% 54,80% 53,80% 59,30% 105

odstotki odstotki Ali si se zabavala s svojimi prijatelji cami - dekleta 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 3,30% 3,50% 2,10% 2,20% 2,30% 2,80% kar dobro 3,50% 4,50% 2,90% 4,40% 3,30% 3,80% dobro 11,60% 10,80% 12,50% 15,20% 13,70% 12,40% zelo dobro 21,70% 23,00% 24,80% 25,60% 26,80% 24,00% odlično 6 58,20% 57,60% 52,60% 53,80% 57,00% 7 6 5 4 3 2 Ali si se zabaval s svojimi prijatelji - fantje+dekleta zelo slabo 3,70% 3,30% 3,10% 3,20% 1,90% 3,10% kar dobro 3,40% 4,50% 3,90% 3,50% 2,60% 3,70% dobro 11,00% 12,20% 13,60% 13,80% 11,90% zelo dobro 20,30% 2 23,40% 25,80% 27,90% 23,00% odlično 62,70% 61,20% 57,30% 53,90% 53,80% 58,30% Na vprašanju:»ali si se zabaval s svojimi prijatelji?«, se je z oceno odlično opredelilo 59,3 odstotkov fantov in 57 odstotkov deklet, kar je za skoraj 10 odstotnih točk več v letu 2012, kot v letu 2011. Pozitiven trend je bolj prisoten pri fantih kot pri dekletih. Zabava s prijatelji je očitno izjemno pomembna vrednota za mlade, ki je bolj izražena pri mlajših starostnih skupinah deklet in fantov. Zelo verjetno je, da se med zabavo s prijatelji uvršča tudi športna vadba v okviru programa»zdrav življenjski slog«, kar je zelo pomembno je to, da se hkrati zabavamo in zagotavljamo več znanja, boljšo zmogljivost, boljše zdravje in predvsem vstopamo v zelo različne medosebne odnose ter na ta način sprejemamo tudi različne socialne vloge. 106

odsstotki 7 6 5 4 3 2 Ali se v šoli dobro počutiš - fantje zelo slabo 6,50% 6,40% 7,00% 9,90% 8,40% 7,50% kar dobro 5,00% 5,40% 6,10% 7,70% 8,60% 6,40% dobro 10,60% 13,20% 17,30% 18,10% 20,30% 15,60% zelo dobro 17,30% 23,70% 28,70% 28,70% 28,90% 25,30% odlično 60,60% 51,30% 40,80% 35,70% 33,80% 45,30% 107

odstotki odstotki 6 5 4 3 2 Ali se v šoli dobro počutiš - dekleta zelo slabo 2,80% 2,70% 4,80% 6,40% 5,00% 4,00% kar dobro 3,80% 4,70% 8,50% 8,30% 8,60% 6,40% dobro 10,30% 14,80% 17,70% 22,20% 18,20% 16,10% zelo dobro 27,30% 25,60% 31,20% 33,10% 36,40% 29,80% odlično 55,70% 52,20% 37,80% 3 31,80% 43,70% 7 6 5 4 3 2 Ali se v šoli dobro počutiš - fantje+dekleta zelo slabo 4,80% 4,70% 6,10% 8,50% 7,10% 6,00% kar dobro 4,50% 5,10% 7,10% 8,00% 8,60% 6,40% dobro 10,50% 13,90% 17,50% 19,70% 19,50% 15,80% zelo dobro 21,80% 24,60% 29,70% 30,40% 31,80% 27,20% odlično 58,40% 51,70% 39,60% 33,40% 33,00% 44,60% Na vprašanju:»ali se v šoli dobro počutiš?«, se je opredelilo z najvišjo oceno, v letu 2012, nekaj več kot 45 odstotkov fantov in 43,7 odstotkov deklet. V primerjavi z letom 2011, se je v letu 2012, povečala ocena pri fantih za skoraj 30 odstotnih točk, pri dekletih pa za nekaj več kot 10 odstotnih točk. Z dobrim počutjem v šoli so bistveno bolj zadovoljni učenci mlajših starostnih skupin. Zadovoljstvo z dobrim počutjem v šoli se je še posebej povečalo pri mlajših starostnih skupinah. Dobro počutje v šoli ima seveda pomemben vpliv na celotni vzgojno-izobraževalni sistem, ki lahko z dobrim počutjem otrok, zaradi pozitivne motivacije, doseže bistveno boljši učinek. 108

odstotki Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran - fantje 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 4,00% 3,60% 5,10% 6,10% 7,50% 5,10% kar dobro 4,70% 5,70% 5,30% 9,50% 7,50% 6,40% dobro 13,50% 15,00% 20,40% 21,00% 23,10% 18,20% zelo dobro 19,20% 25,30% 26,30% 29,90% 26,60% 25,40% odlično 58,70% 50,40% 42,90% 33,50% 35,20% 45,00% 109

odstotki odtotki Ali si bila pri pouku oziroma učenju lahko zbrana - dekleta 7 6 5 4 3 2 zelo slabo 1,60% 2,50% 3,30% 5,50% 7,30% 3,60% kar dobro 3,80% 5,00% 7,90% 8,20% 7,90% 6,30% dobro 10,50% 14,50% 19,10% 25,20% 19,10% 16,90% zelo dobro 25,90% 24,70% 27,60% 27,10% 36,60% 27,50% odlično 58,20% 53,30% 42,10% 34,00% 29,00% 45,70% 7 6 5 4 3 2 Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran -fantje+dekleta zelo slabo 2,90% 3,10% 4,40% 5,90% 7,40% 4,40% kar dobro 4,30% 5,40% 6,40% 9,00% 7,70% 6,30% dobro 12,10% 14,80% 19,90% 22,60% 21,50% 17,70% zelo dobro 22,20% 25,00% 26,80% 28,80% 30,50% 26,30% odlično 58,40% 51,70% 42,60% 33,70% 32,80% 45,30% Na vprašanje:»ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran?«, se je z odlično oceno, v letu 2012, opredelilo 45 odstotkov učencev in učenk, kar predstavlja pri fantih 20 odstotnih točk več, pri dekletih pa nekoliko manj. Do najbolj pozitivnih sprememb je prišlo pri učencih in učenkah starih 14 let, pri katerih se je rezultat izboljšal, kar za 40 odstotnih točk. Mogoče je predpostavljati, da se je zbranost bistveno povečala, kar pa logično pomeni, da je se je napetost oziroma stresnost dela v šoli pomembno zmanjšala in ni dvoma, da sodelovanje v programu»zdrav življenjski slog«, pomembno prispeva tudi k boljšim razmeram za delo v šoli. Smiselno bi bilo, v kakšnem drugem projektu proučiti ali se je izboljšal tudi učni uspeh tistih, ki so vključeni v program»zdrav življenjski slog«. Glede na dobljene rezultate v tej študiji, bi boljši učni uspeh učencev in učenk tudi pričakovali. 110

111

Iz zgoraj prikazanih grafikonov izhaja, da je povprečna gibalna zmogljivost, XT (XT je standardizirana povprečna vrednost vseh gibalnih sposobnosti), pomembno povezana z nekaterimi okoljskimi dejavniki in s standardiziranim vprašalnikom za oceno zdravja (standardiziran na ravni EU). 112