D2.3 - Annex 5 Presentations in Slovenian Maribor, 7. oktober 2004 1/18
MORFOLOŠKA ANALIZA ENOSTAVNA TEHNIKA ZA KREATIVNI PROCES Maribor, 7. oktober 2004 2/18
ORODJA MI SMO TUKAJ! FAZE 0 Predispozicija 1 Eksterna analiza 2 Interna analiza 3 Kreativni proces 4 Vrednotenje Usposabljanje za kreativnost veriga vrednosti SWOT analiza Predloga za kreativnost 6 klobukov TEHNIKE Morfološka analiza Provokacija & premik IZOBRAŽEVANJE ANKETE DELAVNICE Maribor, 7. oktober 2004 3/18
NEOMEJENE KOMBINACIJE V V borbi so le normalne in posebne sile, vendar so njihove kombinacije neomejene; nih e e ne more zajeti vse izmed njih neomejene kombinacije SUN TZU = kreativnost Maribor, 7. oktober 2004 4/18
Poreklo in podro je aplikativnosti Odkril jih je leta 1942-43 Fritz Zwicky, ameriški astrofizik Uporabili so jih za vojaške namene reaktivni pogon Dopuš a odkritje možnih rešitev za kompleksne probleme z mnogimi parametri Lahko jo uspešno apliciramo pri: razvoju novih izdelkov storitvah patentih Maribor, 7. oktober 2004 5/18
Reševanje evanje kompleksnih problemov Parameteri: X Y Z Rešitev za vsak parameter: Možni odgovori na kompleksne izzive: m n p m x n x p x neomejene kombinacije Maribor, 7. oktober 2004 6/18
Možni vrstni red 1) Dolo i svoj izziv 2) Izberi ustrezne parametre koraki: 3) Navedi variacije 4) Navedi vse možne rešitve problema 5) Poskusi razli ne kombinacije 6) Pove aj število preu enih rešitev Maribor, 7. oktober 2004 7/18
Primer 1. Cilj: Izboljšanje obstoje ih modelov avtomobilov 2. Analiza avtomobilov in navedba nekaterih njihovih parameterov: izboljševalni elementi opcijska oprema interni procesi trenutne zna ilnosti 3. Pripravi variacije za vsak parameter: - Katere izboljševalne elemente lahko najdemo? - Katero opcijsko opremo lahko ponudimo kupcu? - Katere vrste internih procesov obstajajo v avtomobilu? - Katere trenutne zna ilnosti naredijo avto poseben v njegovi zgodnji življenjski fazi? Maribor, 7. oktober 2004 8/18
Variacije za vsak parameter 4. Raziš i vse možne rešitve problema: IZBOLJŠANJE OBSTOJE IH MODELOV AVTOMOBILOV IZBOLJŠEVALNI ELEMENTI OPCIJSKA OPREMA INTERNI PROCESI TRENUTNE ZNA ILNOSTI 1 Poraba goriva ABS Avtomati ni Mo en motor 2 Okvare Klima Nadzirani 3 Vibracije 4 Hrup 5 Vonj Ogrevani sedeži CD predvajalnik Bluetooth tehnologija Poljubni Neprekinjeni Prekinjajo i Odli ne pnevmatike Brez prahu istost Nov vonj avta Maribor, 7. oktober 2004 9/18
Kombinacija 5. Poskusi razli ne kombinacije (naklju no): IZBOLJŠANJE OBSTOJE IH MODELOV AVTOMOBILOV IMPROVING ELEMENTS OPCIJSKA OPREMA INTERNI PROCESI TRENUTNE ZNA ILNOSTI 1 Poraba goriva ABS Avtomati ni Mo en motor 2 Okvare Klima Nadzirani 3 Vibracije 4 Hrup 5 Vonj Ogrevani sedeži CD predvajalnik Bluetooth tehnologija Poljubni Neprekinjeni Prekinjajo i Odli ne pnevmatike Brez prahu istost Nov vonj avta Maribor, 7. oktober 2004 10/18
Morfološka analiza Naklju na kombinacija: vonj klima nadzorovani notranji procesi nov vonj avta Rezulat:Sistem nadzora vonjav za avtomobile Prednosti: S pritiskom na gumb lahko vozniki izbirajo med vonji jasmina, mete, svežega usnja ali parfumov, ki se dovajajo v kabino skozi klimatski sistem Maribor, 7. oktober 2004 11/18
Aplikacija na Derbijeve izdelke skriti dušilec : želimo najti bolj privla en izgled nastavek scooterja za parkiranje : dodatna oprema za pove anje udobnosti voznika Maribor, 7. oktober 2004 12/18
skriti dušilec Izboljševalni elementi Oprema Interni sistemi Design udobje š it Elektronski avtomatski viden zavore platiš e Pol-avtomatski eleganten motor sedež ro ni mogo en dušilec Zadnje krilo skrit Maribor, 26. maj 2004 13/18
Rezultat IDEJA: Skrijemo dušilec scooterja z vstavitvijo odvodne cevi v rep Maribor, 26. maj 2004 14/18
Moto Scooter Maribor, 26. maj 2004 15/18
Nastavek scooterja za parkiranje Izboljševalni elementi Oprema Interni sistemi Design udobje š it Elektronski avtomatski viden zavore platiš e Polavtomatski eleganten motor sedež ro ni mogo en dušilec Zadnje krilo skrit Maribor, 26. maj 2004 16/18
Rezultat IDEJA: Avtomati ni nastavek za parkiranje z majhnimi kolesi za vzdrževanje ravnotežja scooterja pri ustavitvi Maribor, 26. maj 2004 17/18
Maribor, 26. maj 2004 18/18
PREDLOGA ZA KREATIVNOST STRUKTURIRAN PRISTOP H KREATIVNEMU PROCESU Maribor, 7. 10. 2004 1/55
ORODJA MI SMO TUKAJ! FAZE 0 Predispozicija 1 Eksterno mapiranje 2 Interno mapiranje 3 Kreativni proces 4 Ocena Kreativno usposabljanje Atributi- Vrednostna veriga SWOT analiza Predloga za kreativnost 6 klobukov TEHNIKE Morfološka analiza Provokacija & ukrepanje IZOBRAŽEVANJE VPRAŠALNIKI SKUPINSKO DELO Maribor, 7. 10. 2004 2/55
Avtorji te tehnike Prvi je bila tehnika objavljena leta 2002! Jacob Goldeberg (Hebrew University Jerusalem) delal je za Intel, Motorolo, Mastercard David Mazursky (Hebrew University Jerusalem) svetovno znan strokovnjak za marketing Sorin Solomon (Hebrew University Jerusalem, Racah Institute) fizik Maribor, 7. 10. 2004 3/55
Razmišljaj o tem, o emer so že e razmišljali drugi! Razmišljaj o tem, o emer so že e razmišljali drugi Le e e intenzivno razmišljamo o tem, o emer so že e razmišljali drugi, lahko razumemo pravi pomen tega, o emer so že e razmišljali drugi Martin Heidegger Maribor, 7. 10. 2004 4/55
Kaj so predloge za kreativnost? 4 idejne sheme za strukturiran pristop k procesu inovacij Mnogo novih in uspešnih idej o izdelkih in storitvah lahko pripišemo eni izmed teh predlog Mnogo zelo uspešnih podjetij uporablja ta pristop (npr. Philips, Ford, Kodak, Coca-Cola, Motorola...) Maribor, 7. 10. 2004 5/55
Temeljni principi 1) Univerzalne predloge: v izdelkih in storitvah se odraža razvoj kup evih želja in potreb; 2) Strukturiran pristop: usmerjeno kreativno razmišljanje z uporabo inventivnih shem; 3) Funkcije sledijo obliki: najprej je treba predlagati konfiguracijo novih izdelkov ali storitev, nato razložimo koristi, esteti ne vrednote in druge tržne parametre, da bi oblikovali nove ideje. Maribor, 7. 10. 2004 6/55
Viri informacij za nove izdelke Zunanji viri Notranji viri Potrebe strank Tržiš e Razum Kreativno razmišljanje Ideje za nov izdelek Maribor, 7. 10. 2004 7/55
Dinamika zavedanja o novi ideji Zavedanje o novi ideji I II III as Maribor, 7. 10. 2004 8/55
Trditve in posledica Trditev 1: V podro ju 1 je na trgu nemogo e pridobiti nove in presenetljive ideje, saj se uporabniki teh idej ne zavedajo in ne morejo zagotavljati potrebnih informacij. Trditev 2: Ni koristno iskati idej v podro ju 3, saj le-te ne bodo inovativne in presenetljive. Posledica: Nove in presenetljive ideje ni potrebno iskati na trgu. Maribor, 7. 10. 2004 9/55
Primer 1 Domino s Pizza: vodilni pri dostavi na dom. Njihov uspeh izhaja iz zniževanja cene v primeru, e as dostave prekora i 30 minut. Element inovativnosti: cena pizze ni ve konstantna, ampak je odvisna od dostave (stopenjska funkcija). cena cena as dostave as dostave Novi odnosi med ceno in zna ilnostmi storitve!!! Maribor, 7. 10. 2004 10/55
Primer 2 Wirefree (1999) : zvo niki za mobilni telefon so nadomeš eni z avtomobilskimi zvo niki Prednosti: kakovost zvoka (odvisna je od dimenzij slušalk) naraš a mo no brez kakršnegakoli prirastka stroškov Nadomestitev komponente izdelka z drugim razpoložljivim virom!!! Maribor, 7. 10. 2004 11/55
Predloge za kreativnost 1. lastnost Predloga odvisnosti lastnosti 2. Nadomestitev Predloga nadomestitve 3. Opustitev Predloga opustitve 4. Nadzor Predloga nadzora komponente Maribor, 7. 10. 2004 12/55
1. Predloga odvisnosti lastnosti 1. Lastnost Osnovni princip Osnovni principi 2. Definicije Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 13/55
Primer 1. Lastnost Domino s pizza: zniževanje cene v primeru, e as dostave prekora i 30 minut. Osnovni principi 2. Definicije Nadomestitev 3. Hipoteti ni primer Opustitev 4. Nadzor Cena variira ira s temperaturo Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 14/55
Osnovni principi 1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev Identificirati je treba 2 neodvisni spremenljivki in ustvariti novo odvisnost med njima! Odvisnost oziroma povezavo lahko prikažemo s stopenjsko funkcijo Osnovni principi Definicije Hipoteti ni primer 4. Nadzor y x, y neodvisni spremenljivki x y x y je odvisen od x Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 15/55
1. Lastnost 2. spremenljivke Definicije komponente Spremenljivka: Element, ki ga je mo meriti Osnovni principi Definicije Nadomestitev 3. merila: to na (kvantitativna) kategori na (kvalitativna) Hipoteti ni primer Opustitev 4. Nadzor Primer: Komponente o i noge stola vijaki klobuk Spremenljivke barva, jasnost vida dolžina, barva število, dolžina, debelina številka, barva as Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 16/55
Hipoteti ni primer 1. Lastnost Kako tekmovati z Domino s Pizza? Osnovni principi 2. Domino s pizza: Hipoteti ni konkurent Definicije Nadomestitev 3. Opustitev Element uspešnosti: Znižanje cene, e as dobave prekora i 30 minut Cena kot odvisna spremenljivka Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. Nadzor Posledica: Kupec je manj ob utljiv za zamudo Dodati novo odvisnost za postavo pizze na dom Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 17/55
Spremenljivke za novo odvisnost za ceno 1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev Spremenljivka Dimenzija pizze Število dodatkov Dodatna pija a Temperatura Ali je možno dodati novo odvisnost z uporabo te spremenljivke? ne ne ne da Motiv Cena pizze je že sedaj odvisna od njene velikost Cena pizze je že sedaj odvisna od števila dodatkov To je komponenta in ne spremenljivka Zelo pomembna in merljiva spremenljivka Osnovni principi Definicije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. Nadzor Pretekla naro ila morda Zanimiva spremenljivka, vendar pogosto že obstaja odvisnost med ceno in navadami kupca Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 18/55
Ali je tvoja pizza še e vedno vro a a in okusna??? 1. Lastnost Polna cena pizze le, e ima še vedno dolo eno temperaturo Osnovni principi 2. Definicije Nadomestitev cena cena 3. Hipoteti ni primer Opustitev temperatura temperatura Matrika za napovedovanje 4. Nadzor Sporo ilo tržnega oddelka: Okus pizze je odvisen od temperature in ne od asa dostave Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 19/55
Iskanje novih odvisnosti 1. Lastnost 2. Nadomestitev Kako lahko najdemo spremenljivke odvisnosti lastnosti? Kako lahko ocenimo uresni ljivost in dobi konosnost nove ideje? Osnovni principi Definicije 3. Opustitev 4. Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Nadzor z uporabo MATRIKE NAPOVEDOVANJA Maribor, 7. 10. 2004 20/55 Primer aplikacije
1. Lastnost 2. Kako lahko identificiramo pomembne spremenljivke in poiš emo nove odvisnosti? Notranje: pod nadzorom proizvajalca (cena pizze, temperatura pizze, barva avta ) Osnovni principi Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Klasifikacija spremenljivk Zunanje: v povezavi z izdelkom, vendar brez nadzora proizvajalca (temperatura okolice ) Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 21/55
Matrika napovedovanja 1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Notranje spremenljivke Zunanje spremenljivke Notranje spremenljivke x 1 0 0 1 0 x 1 1 0 1 1 x 1 1 0 1 1 x 1 1 0 1 0 x 0 1 0 1 1 0 1 1 1 0 0 1 0 1 1 1 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 = že obstoje a odvisnost X = nemogo a odvisnost 0 = neobstoje a odvisnost Maribor, 7. 10. 2004 22/55
Degenerirana matrika Polna matrika 1. Lastnost A B C D X 0 0 0 0 A B C D X 1 1 1 1 Osnovni principi Y 0 0 0 0 Y 1 1 1 1 2. Definicije Nadomestitev W 0 0 0 0 W 1 1 1 1 3. Opustitev 4. Nadzor Z 0 0 0 0 Potencialno velik vir novih izdelkov Z 1 1 1 1 Obilica že obstoje ih izdelkov z odvisnimi lastnostmi Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 23/55
Strategija stolpcev in vrstic 1. Lastnost A B C D Osnovni principi X 0 0 0 0 2. Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Y 0 0 1 0 W 0 0 0 0 Z 0 0 0 0 Ko najdemo 1 v matriki, sledimo vrstici in stolpcu in iš emo nove odvisnosti. Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 24/55
1. Lastnost Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev Primer aplikacije: DERBI Definicije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 25/55
MATRIKA NOTRANJIH/ZUNANJIH SPREMENLJIVK Notranje spremenljivke 1. Lastnost Dim.- teža Mo Cena Design Kolesa Barva Sis. dov. Okr asi Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev N O T R A N J Cena x 0 0 1 1 0 1 1 Design 0 X 1 1 0 0 0 0 Dimenzija koles 0 1 X 1 0 0 0 0 Dimenzije/teža 1 1 1 X 1 0 1 0 Mo 1 0 0 1 X 0 0 0 Barva 0 0 0 0 0 X 0 1 Sistem dovoda 1 0 0 1 0 0 X 0 Definicije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. E Okrasi 1 0 0 0 0 1 0 X Nadzor ZU- NAN- JE Zunanja temp. 0 0 0 0 0 0 0 0 Vidljivost 0 0 0 0 0 0 0 0 Starost voznika 0 0 0 0 0 1 0 1 Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 26/55
VIDLJIVOST 1. Lastnost Osnovni principi SPREMENLJIVKA ALI JE MOŽNO DODATI NOVO ODVISNOST Z UPORABO TE SPREMENLJIVKE? 2. Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Barva Dimenzija koles DA DA MOTIVACIJA Varnejša vožnja v slabem vremenu Ni zanimiva spremenljivka Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 27/55
MATRIKA NOTRANJIH/ZUNANJIH SPREMENLJIVK Notranje spremenljivke 1. Lastnost dim. - teža mo Cena Design Kolesa Barva Sis. dov. Okr asi Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev N O T R A N J Cena x 0 0 1 1 0 1 1 Design 0 X 1 1 0 0 0 0 Dimenzija koles 0 1 X 1 0 0 0 0 Dimenzije/teža 1 1 1 X 1 0 1 0 Mo 1 0 0 1 X 0 0 0 Barva 0 0 0 0 0 X 0 1 Sistem dovoda 1 0 0 1 0 0 X 0 Definicije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. E Okrasi 1 0 0 0 0 1 0 X Nadzor ZU- NAN- JE Zunanja temp. 0 0 0 0 0 0 0 0 Vidljivost 0 0 0 0 0 0 0 0 Starost voznika 0 0 0 0 0 1 0 1 Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 28/55
ZUNANJA TEMPERATURA 1. Lastnost Osnovni principi SPREMENLJIVKA ALI JE MOŽNO DODATI NOVO ODVISNOST Z UPORABO TE SPREMENLJIVKE? 2. Definicije Nadomestitev 3. Opustitev DESIGN DA MOTIVACIJA Narediti potovanje bolj udobno Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. Nadzor SISTEM DOVODA DA Zmanjšanje emisije v poletnem asu Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 29/55
MATRIKA NOTRANJIH/ZUNANJIH SPREMENLJIVK Notranje spremenljivke 1. Lastnost dim. - teža mo Cena Design Kolesa Barva Sis. dov. Okr asi Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev N O T R A N J Cena x 0 0 1 1 0 1 1 Design 0 X 1 1 0 0 0 0 Dimenzija koles 0 1 X 1 0 0 0 0 Dimenzije/teža 1 1 1 X 1 0 1 0 Mo 1 0 0 1 X 0 0 0 Barva 0 0 0 0 0 X 0 1 Sistem dovoda 1 0 0 1 0 0 X 0 Definicije Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje 4. E Okrasi 1 0 0 0 0 1 0 X Nadzor ZU- NAN- JE Zunanja temp. 0 0 0 0 0 0 0 0 Vidljivost 0 0 0 0 0 0 0 0 Starost voznika 0 0 0 0 0 1 0 1 Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 30/55
1. Lastnost CENA Osnovni principi SPREMENLJIVKA ALI JE MOŽNO DODATI NOVO ODVISNOST Z UPORABO TE SPREMENLJIVKE? 2. Definicije Nadomestitev MOTIVACIJA 3. Opustitev Mo NE Cena je že odvisna od mo i in motorja Hipoteti ni primer 4. Nadzor Starost voznika DA Skušamo forsirati prodajo tega izdelka med mlajšimi vozniki Matrika za napovedovanje Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 31/55
Nekateri predlogi 1. Lastnost BARVA/VIDLJIVOST ideja je uporabiti uporabiti posebno prevleko ali posebna svetilna telesa, da bi izboljšali vidljivost scooterja pri slabi vidljivosti v okolju Osnovni principi DESIGN/ZUNANJA TEMPERATURA možnost dodajanja mobilnega pokrivala, ki pride iz okvirja motorja in varuje voznika v primeru slabega vremena 2. Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor CENA/STAROST želimo povezati ceno scooterja s starostjo voznika, da bi privabili mlajšo tržno skupino. cena Hipoteti ni primer Matrika za napovedovanje Primer aplikacije 16 starost Maribor, 7. 10. 2004 32/55
2. Predloga nadomestitve 1. Lastnost Osnovni princip Osnovni principi 2. Definicije Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Operativni predpisi Študija primera Primer aplikacije Operativni predpisi Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 33/55
2. Predloga nadomestitve 1. Lastnost 2. Nadomestitev Nadomestitev vira ali komponente iz sistema ali njegove bližnje soseš ine, da bi zadovoljili dolo eno funkcijo. Zna ilnosti novih komponent: Osnovni principi Definicije 3. lokalna razpoložljivost Operativni predpisi Opustitev izpolnjuje zahtevano funkcijo Študija primera 4. Nadzor razmišljati o tem, o emer so že razmišljali drugi Maribor, 7. 10. 2004 34/55 Primer aplikacije
Definicije 1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Komponenta: avtonomen del ali podsistem (stati ni objekt) Notranja komponenta: znotraj izdelka, pod nadzorom Zunanja komponenta: v tesni povezavi z izdelkom, ni pod nadzorom Povezava med dvema komponentama: 1) Komponenta, ki nadzoruje 2) Nadzorovana komponenta Konfiguracija izdelka: vse povezave izdelka Osnovni principi Definicije Operativni predpisi Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 35/55
1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor Operativni predpisi 1. Navedba notranjih komponent 2. Navedba zunanjih komponent 3. Gradnja konfiguracije izdelka 4. Izpostavitev bistvenih komponent in njihovih funkcij 5. Izbira klju ne komponente in njena odstranitev iz konfiguracije brez odvzema njene funkcije 6. Navedba zunanjih komponent, ki so fizi no ali funkcionalno podobne izklju eni komponenti 7. Povezava vsake zunanje komponente z manjkajo o funkcijo komponente: nova konfiguracija 8. Iskanje novih tržnih prednosti Osnovni principi Definicije Operativni predpisi Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 36/55
Študija primera: stol (1/4) 1. Lastnost 1. Notranje komponente: noge, sedež, hrbet 2. Zunanje komponente: tla, stena, uporabnik Osnovni principi 2. lov. Definicije fizi ni model telo 6 5 Nadomestitev 3. Konfiguracija stola: 3. sedež 4 hrbet Operativni predpisi Opustitev 4. 2 1 noge Študija primera Nadzor 4. Bistvene komponente 3 Primer aplikacije tla Maribor, 7. 10. 2004 37/55
Študija primera: stol (2/4) 1. Lastnost 5. Intristi na odstranitev komponente (brez odstranitve njene funkcije) Osnovni principi 2. Nadomestitev 6 lov. telo 5 Definicije 3. Sedež 4 Hrbet Operativni predpisi Opustitev 4. 1? Študija primera Nadzor Fizi ni model Vmesna konfiguracija stola Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 38/55
1. Lastnost 6. Oblikovanje komponente, podobne manjkajo i komponenti Kriteriji: Študija primera: stol (3/4) Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev Zunanja V povezavi z izdelkov Fizi no ali funkcionalno podobno manjkajo i komponenti??? Definicije Operativni predpisi Študija primera 4. Nadzor Možne rešitve: stena, miza, preproga, uporabnik, tla Primer aplikacije Nadomeš ena komponenta: miza (podobnost v designu in funkcionalnosti) Maribor, 7. 10. 2004 39/55
1. Lastnost Študija primera: stol (4/4) 7. Konfiguracija novega izdelka 6 lov. telo 5 Osnovni principi 2. sedež 4 hrbet Definicije Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor 1 miza (a) Nova konfiguracija stola (b) Fizi ni model 8. Nove prednosti: - Otroci lahko sedijo na primerni višini glede na mizo - Lažji transport in iš enje Operativni predpisi Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 40/55
Primer aplikacije: : DERBI (1/2) 1. Lastnost 2. Nadomestitev CORE J E D R O ALIMENTAZIONE DOVODNI SISTEM ORIGINALNA KONFIGURACIJA SCOOTERJA Osnovni principi Definicije 3. Opustitev MOTORE OKVIR TELAIO ORIGINALNA CARENA ORIGINALE LUPINA Operativni predpisi Študija primera 4. Nadzor KOLESA RUOTE Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 41/55
Primer aplikacije: : DERBI (2/2)( 1. Lastnost J E D R O NOVA KONFIGURACIJA SCOOTERJA Osnovni principi 2. DOVODNI SISTEM ZAMENLJIVA STRANICA Definicije Nadomestitev 3. MOTOR OKVIR ZAMENLJIV Š IT UPORABNIKI SCOOTERJA Operativni predpisi Opustitev KOLESA ZAMENLJIV Študija primera 4. Nadzor Fiksna komponenta originalna lupina je bila nadomeš ena z nizom zamenljivih delov. Te lahko zamenjamo v odvisnosti od uporabnikov scooterja. Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 42/55
3. Predloga opustitve 1. Lastnost Osnovni principi Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev Operativni predpisi Operativni predpisi 4. Nadzor Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 43/55
3. Predloga opustitve 1. Lastnost To je varianta prejšnje predloge. Osnovni principi 2. Nadomestitev Z njo odstranimo bistveno (notranjo) komponento skupaj z njenimi funkcijami iz prejšnje konfiguracije 3. Opustitev Operativni predpisi 4. Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 44/55
Operativni predpisi 1. Lastnost 2. Nadomestitev 3. Opustitev 1. Navedba notranjih komponent 2. Navedba zunanjih komponent 3. Gradnja konfiguracije izdelka 4. Izpostavitev bistvenih komponent in njihovih funkcij 5. Izbira klju ne komponente in njena odstranitev iz konfiguracije skupaj z odvzemom njene funkcije 6. Iskanje novih tržnih prednosti Osnovni principi Operativni predpisi 4. Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 45/55
Študija primera: stol 1. Lastnost lov. telo Osnovni principi 2. Sedež Hrbet Nadomestitev 3. (a) Nova konfiguracija stola (b) Fizi na konfiguracija novega stola Operativni predpisi Opustitev Funkciji nog stola ni zadoš eno, stol je na tleh. 4. Nadzor Nove prednosti: visoka stabilnost (zelo uporabno na plaži) Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 46/55
Predloga opustitve vs. unbundling 1. Lastnost 2. Nadomestitev Unbundling Opustitev kakovosti storitev in u inkovitosti Zmanjšanje števila komponent izdelka Nižje cene 3. Opustitev 4. Nadzor Primer: Procter & Gamble milo Opustitev kvantitativne zna ilnosti Zra ni mehur ki v milu Prednosti: Nižja gostota Plavajo e milo OPUSTITEV Primer: pohištvo Razgradnja storitve (montaža) Prednost: nižja cena RAZGRADNJA Maribor, 7. 10. 2004 47/55
4. Predloga nadzora komponente 1. Lastnost Osnovni principi Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev Operativni predpisi Operativni predpisi 4. Nadzor Študija primera Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 48/55
4. Predloga nadzora komponente 1. Lastnost 2. Nadomestitev Vzpostavlja novo povezavo med notranjimi in zunanjimi komponentami, da bi odstranili neželene povezave in ustvarili nove prednosti Osnovni principi 3. Opustitev Operativni predpisi 4. Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 49/55
Operativni predpisi 1. Lastnost Osnovni principi 2. Nadomestitev 3. Opustitev 4. Nadzor 1. Navedba notranjih komponent 2. Gradnja konfiguracije izdelka 3. Navedba zunanjih komponent in iskanje neželenih povezav s konfiguracijo izdelka 4. Odstranitev neželenih povezav z oblikovanjem nove povezave med zunanjimi in notranjimi komponentami Operativni predpisi Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 50/55
Primer 1: zaslon ekrana 1. Lastnost Osnovni principi 2. uporabnik uporabnik Nadomestitev radiacija radiacija 3. Operativni predpisi Opustitev 4. zaslon (a) Zaslon brez radiacije (b) Nadzor Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 51/55
Primer 2: anti-uva šampon (1/3) 1. Lastnost Konfiguracija izdelka Osnovni principi 2. umazanija lasje Nadomestitev 3. Opustitev šampon (a) Operativni predpisi 4. Katera zunanja komponenta je povezana s šamponom? Nadzor glava, lasje, voda, son ni žarki Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 52/55
Primer 2: anti-uva šampon (2/3) 1. Lastnost Za kakšen problem gre? (neželena povezava) Son ni žarki Osnovni principi 2. umazanija lasje Nadomestitev 3. Opustitev Son ni ni žarki škodujejo lasem! šampon (b) Operativni predpisi 4. Nadzor Treba je najti novo fizi no povezavo med notranjimi komponentami in son nimi žarki, da bi odstranili neželeno povezavo Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 53/55
Primer 2: anti-uva šampon (3/3) 1. Lastnost Rešitev: šampon s substancami, ki filtrirajo son ne žarke Osnovni principi 2. umazanija lasje Nadomestitev 3. Opustitev anti-uva šampon (c) Son ni žarki Operativni predpisi 4. Nadzor Nova prednost: šampon varuje vaše lase! Nujno je treba vklju iti novo komponento, e notranje ne rešijo problema!!! Primer aplikacije Maribor, 7. 10. 2004 54/55
Ve informacij: Doc. dr. Krsto Pandža (02 220 76 34) Mag. Iztok Pal i (02 220 76 36) Laboratorij za na rtovanje proizvodnih sistemov LANPS (J2-327) Maribor, 7. 10. 2004 55/55
Creative process for enterprise innovation Dr. Krsto Pandža Fakulteta za strojništvo tvo Univerza v Mariboru
Program Nova KBM Za etek Konec Vsebina 8:00 8:15 Kratka predstavitev projekta 8:15 9:15 Kreativnost in kreativne tehnike 9:15 9:30 Predstavitev tehnike Morfološka analiza 9:30 9:40 Odmor 9:40 10:10 Predstavitev tehnike Provokacija & premik 10:10 11:00 Delavnica tehnike Provokacija & premik 11:00 11:30 Odmor
Program Nova KBM Za etek Konec Vsebina 11:30 12:15 Predstavitev tehnike predloga za kreativnost 12:15 13:15 Delavnica tehnike predloga za kreativnost 13:15 13:45 Predstavitev tehnike Šest razmišljajo ih klobukov 13:45 14:45 Delavnica tehnike Šest razmišljajo ih klobukov 14:45 15:15 Razprava 15:15 16.00 Anketa
Organizacijska kreativnost Maribor, 7. Oktober 2004 1/33
Vsebina Individualna in organizacijska kreativnost Dihotomije organizacijske kreativnosti Predlagane metodologije in uporaba Maribor, 7. Oktober 2004 2/33
Individualna in organizacijska kreativnost Dihotomije organizacijske kreativnosti Predlagane metodologije in uporaba Maribor, 7. Oktober 2004 3/33
INDIVIDUALNA KREATIVNOST IN NJENI DRUŽBENI VIDIKI Ali bo ideja zanimiva tudi stalim v skupini? VIDIK: skupina ( lani skupine) Ali bo uprava pripravljena financirati raziskovalni projekt? VIDIK: podjetje (organizacija) Maribor, 7. Oktober 2004 4/33
INDIVIDUALNA KREATIVNOST IN NJENI DRUŽBENI VIDIKI Al je izdelek v skladu s standardi? VIDIK: institucije (eksperti) Se bo prodajal? VIDIK: trg (kupci, dobavitelji, konkurenti ) Maribor, 7. Oktober 2004 5/33
Dolgoro ni kreativni projekti Razvoj Boeinga 777. Projekt je trajal 5 let in je stal $100 milijonov. ez štiri milijone komponent. 250 samostojnih, vendar zelo povezanih razvojnih skupin. Maribor, 7. Oktober 2004 6/33
INDIVIDUALNA KREATIVNOST Kreativnost je sposobnost razmišljati izven ustaljenih shem, dosegati nove in koristne rešitve, osredoto ene na reševanje problemov ali izkoriš anje priložnosti. Bertone, 1993 Maribor, 7. Oktober 2004 7/33
DEFINICIJE Kreativnost predstavlja subjektivno in z obravnavanim podro jem pogojeno oceno o novosti in vrednosti zamisli posameznika. Kreativnost predstavlja ustvarjanje novih in koristnih zamisli, ki ustrezajo dani situaciji. Maribor, 7. Oktober 2004 8/33
DEFINICIJE Kreativnost je proces v katerem posamezniki izvajajo kreativne aktivnosti, ne glede na novost in koristnost kon ne zamisli. Kreativnost je proces zaznavanja problemov, ugibanja, oblikovanja domnev, komuniciranja idej in spodbijanja ustaljenih norm. Maribor, 7. Oktober 2004 9/33
Model organizacijske kreativnosti (Woodman et al., 1993, AMR) Zunanje okolje VK Individualna kreativnost VK Skupinska kreativnost VK Organizacijska kreativnost Preteklost VK vpliv konteksta Maribor, 7. Oktober 2004 10/33
INDIVIDUALNA KREATIVNOST C i = f(p, KO, CS, O, Z, NM, SV, VK) P..preteklost KO..kreativno obnašanje CS.. kognitivni slog O..osebnost K..znanje NM..notranja motiviranost SV..socialni vplivi VK..vpliv konteksta Maribor, 7. Oktober 2004 11/33
KREATIVNOST V SKUPINI C S =f(c i, S SEST, S ZNA, G PROC, VK) S SEST..sestava skupne S ZNA..zna ilnosti skupine S PROC..procesi v skupini Maribor, 7. Oktober 2004 12/33
ORGANIZACIJSKA KREATIVNOST C o =f(c S, VK) Vzpodbujati tveganje Vzpodbujati sodelovanje Notranja motiviranost in sistem nagrajevanja Vzpodbujati pretok informacij Slack resources Organizacijska struktura Sposobnost absorbcije Maribor, 7. Oktober 2004 13/33
Matrika asovni pritisk / kreativnost Nizek asovni pritisk Visok Visoka Verjetnost za kreativno aktivnost Nizka ekspedicija, eksperimentiranje z novimi idejami, sodelovanje v skupini in s posamezniki. ni vzpodbude s strani menedžmenta dosti sestankov v skupini namesto s posamezniki delo s poslanstvom, osredoto enost na eno aktivnost, ob utek pomembnosti, osredoto enost na raziskovanje in probleme cilji niso jasni razdrobljeno delo brez ob utka, da je delo pomembno spremembe v zadnji minuti Maribor, 7. Oktober 2004 14/33
KREATIVNOST ORGANIZACIJE (1/2) je rezultat razmer v katerih se nahaja organizacija (podjetje). Ni dolo ena s kreativnostjo posameznika Ni zgolj vsota kreativnosti posameznikov Se nahaja v kontekstu, ki povzro a sinergije Vicari, 1998 Maribor, 7. Oktober 2004 15/33
KREATIVNOST ORGANIZACIJE (2/2) Tipi kreativnosti Kreativnost organizacije Nizka Visoka Organizacije, ki temeljijo na sistematiziranem in u inkovitem procesu stalnega izboljševanja Nizka stopnja inovativnosti, predvsem posnemanje Uspešne organizacije Visoka stopnja inovativnosti Malo inovacij, slu ajne radikalne inovacije, ki temeljijo na podjetniškem duhu posameznika Nizka Visoka Individualna kreativnost Fonte: Vicari, 1998 Maribor, 7. Oktober 2004 16/33
KREATIVNOST IN INOVACIJE Kreativnost je okolje v katerem lahko uspeva inovativnost Inovativnost je rezultat, kreativnost je pogoj Kreativnost Inovacijski proces Inovacija Maribor, 7. Oktober 2004 17/33
Metafora CREATIVNE TEHNIKE sejanje ORGANIZACIJSKA KREATIVNOST rodovitna zemlja Kako obogatiti podjetje, da postane kreativno? Maribor, 7. Oktober 2004 18/33
Individual and Organizational Creativity Dihotomije in sobivanje v okviru kreativnosti Proposed methodology and application Maribor, 7. Oktober 2004 19/33
Kreativno obnašanje nasproti navadam Rezultati kreativnih aktivnosti so manj zanesljivi, asovno oddaljeni in razli ni od rutinskih aktivnosti. (March, OS, 1991) Maribor, 7. Oktober 2004 20/33
Od dihotomije do sobivanja Identiteta podjetij mora biti reinterpretirana z namenom okrepiti sposobnosti za njihov evolucijski razvoj in ne zgolj sposobnost za u inkoviti izvajanje. R.N. Foster, S. Kaplan, 2001 Podjetje ne more delovati v anarhi nem okolju. Biti mora organizirano, poslovni procesi rutinirani, aktivnosti na rtovane Podjetja so po svoji naravi negostoljubna okolja za inovativnost. T. Levitt, 2002 ORGANIZACIJA RED KREATIVNOST KAOS sobivanje Maribor, 7. Oktober 2004 21/33
Organizacijske dihtonomije Kontinuiteta Izvajanje Konvergenca Kontrola ALI ALI ALI ALI Diskontinuiteta Ustvarjanje Divergenca Svoboda, samostojnost Od ALI kulture k IN kulturi Maribor, 7. Oktober 2004 22/33
DIHTONOMIJA in SOBIVANJE (1/4) kontinuiteta (rutine, pretekli uspeh, reaktivnost, ) Minimizirati tveganja in uporabo virov, kultura nenaklonjena tveganju, slaba sposobnost inoviranja, možnost izpuš anja strateških priložnosti diskontinuiteta (radikalne inovacije, nove in nastajajo e tehnologije, novi trgi, proaktivnost ) Nezanesljivost, neobstoj pristopov, ustvarjanje novih konkuren nih prednosti Ustvarjaj prihodnost in organiziraj sedanjost glede na oblikovano vizijo Maribor, 7. Oktober 2004 23/33
DIHTONOMIJA in SOBIVANJE (2/4) Izvajanje (uporaba preizkušenih rešitev in pristopov, izkoriš anje pridobljenega znanja, ) U inkovitost, konsolidacija, popolni nadzor Ustvarjanje (domišljija, transformacija realnosti, preizkušanje novih pristopov, ) Poudarek na akciji namesto na analizi (try&learn) U enje z izkoriš anjem in z raziskovanjem Maribor, 7. Oktober 2004 24/33
DIHTONOMIJA in SOBIVANJE (3/4) konvergenca ( dedukcija, oblikovanje modelov, analiti no razmišljanje, ) Merljivost, ustrezno za racionalne in dobro definirane probleme Divergenca (spreminjanje glediš, nenavadne asociacije, kriti nost, ) Vzro a odvisnost, originalne vizije KREATIVNOST Eksperimentiranje Divergenca Opazovanje Konvergenca Refleksija Konfrontacija Odlo anje R.N. Foster, S. Kaplan, 2001 Maribor, 7. Oktober 2004 25/33
DIHTONOMIJA in SOBIVANJE (4/4) kontrola (spoštovanje rutin in procedur, ) Svobodno delovanje (možnost za prevzemanje tveganja in delanja napak, ) Brez prevzemanja tveganja, ovire za radikalno inovativnost Samostojnost, odgovornost, lkoordinacija Usmerjaj, ne delegiraj nalog Maribor, 7. Oktober 2004 26/33
Individual and Organizational Creativity Dichotomies and organizational coexistence within creativity Predlagane metodologije in pristopi Maribor, 7. Oktober 2004 27/33
Izvajanje Kako lahko opisane koncepte prenesemo v prakso? Ali obstaja univerzalni pristop za podporo organizacijske kreativnosti? Ali je mogo e pristopiti k problematiki s strukturiranim pristopom? Maribor, 7. Oktober 2004 28/33
Predlagane metodologije Predlagane metodoloije izhajajo iz poglobljene primerjalne analize 16 analiziranih metodologij Ve kot 100 analiziranih tehnik Oblikovana ena metodologija sestavljena iz 5 faz 6 izbranih tehnik Maribor, 7. Oktober 2004 29/33
Metodološke faze 0- Predpogoj Ustvarjanje okolja, ki omogo a razvoj kreativnosti, oblikovanje strateške identitete, alokacija virov, spoznavanje s skupinskim delom in tehnikami 1- Eksterna analiza 2- Interna analiza 3- Kreativni proces 4- Vrednotenje Ugotavljanje zahtev kupcev in ustvarjanje novih vrednost, spremljanje strategij konkurentov Izkoriš anje internih virov za nastanek novih poslovnih konceptov; interne ankete Ustvarjanje idej Vrednotenje in selekcija idej glede na, v podjetju, postavljene kriterije Maribor, 7. Oktober 2004 30/33
Orodja faze 0 Predpogoj 1 Eksterna analiza 2 Interna analiza 3 Kreativni proces 4 Vrednotenje Usposabljanje za kreativnost Vrednostna veriga SWOT Analiza Predloga za kreativnost Šest klobukov tehnike Morfološka analiza Provokacija & premik IZOBRAŽEVANJE VPRAŠALNIKI DELAVNICE Maribor, 7. Oktober 2004 31/33
Uporaba: razvoj izdelkov Organizacijska kreativnost za razvoj novih izdelkov Razvoj koncepta Na rtovanje razvoja Konstrukcija izdelka Industrijski inženiring Razvoj tehnologije Industrializacija Zagon proizvodnje Razvoj Proizvodnja Dobavitelji Nabava Prodaja Proizvodnja Marketing Kupci Maribor, 7. Oktober 2004 32/33
CONTACTS: Krsto Pandža: krsto.pandza@uni-mb.si Iztok Pal i : iztok.palcic@uni-mb.si Marjan Leber: marjan.leber@uni-mb.si Maribor, 7. Oktober 2004 33/33
PROVOKACIJA & PREMIK DIVERGENTNA NA TEHNIKA ZA SPODBUJANJE KREATIVNEGA PROCESA 1/31
Orodja TUKAJ SMO! tehnike faze 0 Predpogoj Usposabljanje za kreativnost 1 Eksterne analize Veriga vrednosti 2 Interne analize SWOT analize 3 Creativni proces Podloga za kreativnost Morfološka analiza 4 Vrednotenje Šest klobukov Provokacija & premik IZOBRAŽEVANJE ANKETE DELAVNICE 2/31
LATERAL THINKING «seeking to solve problems by unorthodox or apparently illogical methods» Oxford English dictonary formalized in the 60s by E. De Bono, a Maltese psychologist non-linear, non-sequential and illogic it adopts specific techniques to go beyond the conceptual models of human thinking RESULT: Ability to generate new ideas and concepts 3/31
VERTICAL THINKING A position is assumed and building starts from there Each step is logically derived from the previous one (sequential logic) Vertical thinking The same hole is digged more in depth Lateral thinking Digging is carried out in different points 4/31
PROVOKACIJA OKACIJA & PREMIK Autor: E. De Bono Provokacija: pozabi na ustaljena sklepanja in uporabi navidez nelogi no misel Primer: restavracije ne dovolijo strankam pla ati Premik: nova ideja nastane tako, da sprejmeš provokacijo Primer: ni nujno, da pla aš takoj (Diners Club) 5/31
PO: provokativni operator PO predlaga HiPOteza POdmena Možnost POssibility POezija 6/31
Tehnike pristopa Provokacija & Premik Provokacija Premik 1. Metoda pobega 2. Metoda odsko ne deske 2.a Popoln preobrat 2.b Prevra anje 2.c Pretiravanje 2.d Dobronamerna iluzija 1. Izluš iti princip 2. Osredoto enje na razlike 3. Istant by instant 4. Pozitiven vidik 7/31
TEHNIKE PROVOKACIJE 8/31
1. Metoda pobega Koraki: 1) Podroben opis ne esa samoumevnega 2) Pobeg iz resni nosti z njenim zanikanjem Koristna za preizkušanje metod, procedur in stabilnih sistemov Pretrese obstoje e procedure, zahteva temeljitejše razmišljanje in druga no obravnavanje 9/31
1. Metoda pobega Primeri: Pr. 1 : Skuter je množi ni izdelek Po: Skuter je individualiziran izdelek Pr. 2 : Okvir menjamo samo, e je res potrebno Po: Menjaj okvir za zabavo Pr. 3 : V trgovini kupiš že gotov skuter Po: Ustvari svoj skuter 10/31
2. Metoda odsko ne deske Odsko ne deske: a. Popolen preobrat b. Prevra anje c. Pretiravanje d. Domišljijska iluzija Odsko na deska je prakti no orodje za pripravo provokacije 11/31
2.a. Popoln preobrat Opazuješ obi ajen na in dela in ga preoblikuješ tako, da izvedeš popoln preobrat. Pr. 1 : Barva se nanaša na skuter s sprejem Po: Skuter se potopi v barvo Pr. 2 : Iš em klju e Po: Klju i iš ejo mene 12/31
2.b Prevra anje anje Prevra anje dosežemo z zamenjavo obi ajnega zaporedja (razmerij, asovnih sekvenc ) Pr.1 : Pr.2 : Zapreš kuverto, nalepiš znamko in jo pošlješ Po: Pošlješ pismo, zapreš kuverto in nalepiš znamko Za pot napolnim skuter Po: Med potjo napolnim tudi sebe 13/31
2.c Pretiravanje Zahteva merila in dimenzije: število, frekvene, velikost, temperatura, trajanje Pretiravanje pomeni predlagati merilo, ki pomembno odstopa od obi ajnega. Pr. 1 : Policaj ima dve o esi Po: Policaj ima šest o i Pr. 2 : Skuterji so izdelani v nekaj barvnih variantah Po: Skuterji so brezbarvni 14/31
2.d Domišljijska iluzija Dosežemo jo z izražanjem domišljijskim hrepenenjem, ki ga je nemogo e realizirati. Pr.1: Letala vzletajo ob to no dolo enem asu Po: Letalo po aka potnika, ki se znajde v prometni gne i 15/31
2.d Domišljijska iluzija Primeri: Pr. 2 : Okvir skuterja se lahko hitro poškoduje Po: Moj skuter je vedno popolnoma nov Ex. 3 : Potovanje s skuterjem ni vedno zelo udobno Po: Potovanje s skuterjem je udobno kot z avtom Ex. 4 : Vozim skuter Po: Skuter vozi sam 16/31
TEHNIKE PREMIKA 17/31
Tehnike premika Omogo ajo, da prosto razmišljanje po provokativni izjavi z namenom najti koristen zamisel. 1. Izluš iti princip 2. Osredoto enje na razlike 3. Korak za korakom 4. Pozitiven vidik 18/31
1. Izluš iti princip Iz provokacije je potrebno izpeljati princip. Pr. 1: najti nov na in komuniciranja za oglaševalske agencije Provokacija: Premik: Po: vrnimo se v ase mestnega glasnika Mestni glasnik je med ljudmi Mestni glasnik preoblikuje sporo ilo glede na poslušalstvo Mestnega glasnika je nemogo e izklju iti Rešitev: Brezpla na uporaba javnih telefonov pri emer je pogovor prekinjan z oglaševalskimi sporo ili. 19/31
1. Izluš iti princip Pr. 2: DERBI Provokacija: Po: Skuter se upravlja sam Premik: Lu i se prižgejo samodejno ob zagonu in ko pade mrak Voznik se osredoto i samo na vožnjo Rešitev: Skuter samodejno izvaja vse dodatne funkcije. Voznik uporablja zgolj krmilo, zavore in dodaja ter odvzema plin. 20/31
2. Osredoto enje enje na razlike Provokacija se primerja s starim na inom delovanje, naštevajo se razlike o katerih se razpravlja. 21/31
2. Osredoto enje enje na razlike Pr. 1: Poiskati novo zamisel o znamkah Provokacija: Premik: Po: Znamke naj bodo dolge in tanke. Znamke lahko uporabljamo, da zapremo kuverto Lahko bi jih prodajali kot zvitek lepilnega traku Dolžina traku bi lahko bila v razmerju z vrednostjo znamke Rešitev: Razdeliti znamke v zvitkih na pošti, namesto tiskanja vrednosti na znamke 22/31
2. Osredoto iti se na razlike Pr. 2: DERBI Provokacija: Premik: Po: Potovanje s skuterjem je udobno kot z avtom Skuter bi lahko imel gretje Prostor za sedenje bi lahko bil širši Položaj je bolj pravilen zaradi udobnega sedeža Rešitev: Velike odlagalna površina primerna za prevoz razli nih stvari (leptop, steklenica, ). Mobilni naslon, ki ga lahko uporabljate kot nahrbtnik. Prilagodljiv sedež. 23/31
Adjustable seat 24/31
3. Korak za korakom Posledica provokacije se opazuje korak za korakom, kot da bi opazovali v po asnem posnetku. 25/31
3. Korak za korakom Pr. 1: Iskanje nove ideje za vzmetenje Provokacija: Premik: Po: avti imajo kvadratna kolesa Kolesa se dvigujejo dokler ne dosežejo roba Avto treš i Rešitev: Vozilo v realnem asu prepozna podlago in na in vožnje ter prilagodi zna ilnosti vzmetenja (aktivno vzmetenje) 26/31
3. Korak za korakom Pr. 2: DERBI Provokacija: Premik: Po: Skuter se nikoli ne poškoduje, e pade Skuter pade Skuter pride v kontakt s podlago Okvir skuterja ne pride v kontakt s podlago Rešitev: Izdelava pokrova iz pleksi stekla, ki varuje okvir in barvo. 27/31
28/31
4. Pozitiven vidik Izbere se pozitiven vidik provokacije in se poskuša uresni iti. 29/31
4. Pozitiven vidik Pr. 1: DERBI Provokacija: Premik: Po: Klju i iš ejo mene Ne zgubljam asa z iskanjem klju ev Na potrebujem izvesti dodatne aktivnosti (vstavljanje klju a), ko zaženem skuter Rešitev: Skuter prepozna daljinski klju in se zažene, ko se mu lastnik približa 30/31
KONTAKTI: Krsto Pandža: krsto.pandza@uni-mb.si Iztok Pal i : iztok.palcic@uni-mb.si 31/31
ŠEST RAZMIŠLJUJO LJUJO IH KLOBUKOV TEHNIKA ZA VREDNOTENJE 1/31
Orodja TUKAJ SMO! tehnike faze 0 Predpogoj Usposabljanje za kreativnost 1 Eksterna analiza Veriga vrednosti 2 Interna analiza Analiza SWOT 3 Kreativni proces Predloga za kreativnost Morfološka analiza 4 Vrednotenje Šest klobukov Provokacija & premik IZORAŽEVANJE ANKETE DELAVNICA 2/31
Ali si ista oseba, e e nosiš razli en klobuk??? Avtor tehnike: E. De Bono (1985) 3/31
Kako razmišljamo Razli ni na ini razmišljanja: podatki logika ustva hrepenenje kreativnost So asno razmišljamo na razli ne na ine,ker ustvari zmešnjavo. Npr.: iš emo logi no opravi ilo za emocije 4/31
Šest klobukov = Šest na inov razmišljanja Cilj: raz istiti kako razmišljamo Tehnika šest klobukov nam omogo a, da lo imo razli ne na ine razmišljanja in jih nato kombiniramo Kot pri tiskanju barv + = 5/31
Je enostavno potrebuješ samo šest klobukov! Racionalnost Organiziranost iranost Optimizem Pesimizem Kreativnost ustvenost 6/31
Zakaj šest klobukov? Igrati igro ( e si oble en kot klovn, se lahko obnašaš kot klovn!) Biti zaš iten (odkrito lahko kažeš svoja USTVA!) Obravnavati vsak vidik problema Spremeniti svoje zna ilnosti (nehaš biti pesimist!) 7/31
Osnovna pravila 1) BELA: BREZBARVNOST neutralnost, podatki, številke, dejstva 2) RDE A: STRAST! ustva, senzacionalnost, slutnje, intuicija 3) RNA: kot GRMENJE! negativnost, tveganja, problemi 4) RUMENA: prihaja SONCE! pozitivni vidiki, konstruktivnost, priložnosti 5) ZELENA: like TRAVA rodovitnost idej, nove ideje, kreativnost 6) MODRA: kot NEBO nad nami nadzor, usmerjanje, na rtovanje 8/31
Osnovna pravila Nadenite si bel/rde / rn/rumen/ zelen/moder klobuk Ni ve opozarjanja in o itanja 9/31
BEL KLOBUK kotra RA UNALNIK!! podatki števila resni nost kaj pravijo drugi 10/31
BEL KLOBUK Nadeni si bel klobuk BREZ interpretacij BREZ mnenj Natan na vprašanja 2 nivoja podatkov: poznana dejstva dejstva v katera verjamemo 11/31
RDE KLOBUK kotstrast!! Ali vidiš rde e? ustva & senzacionalnost Slutnje Intuicija 12/31
Nadeni si rde klobuk Odzivanje & skrbi BREZ opravi evanja BREZ razlaganja Verjetna senzacionalnost RDE KLOBUK Dve kategoriji: 1) Negativna ustva (strah, odpor, sumni avost) 2) slutnje, impresije, estetika 13/31
RN KLOBUK kot GRMENJE!! Kriti no razmišljanje Negativne ocene Zakaj ideja ni dobra? 14/31
Nadeni si rn klobuk RN klobuk kriti nost pesimizem KORAKI: 1) Je domneva utemeljena in verjetna? 2) So posledice ustrezne? 3) Je posledica potrebna? 4) Ali je mogo e najti druge rešitve (sklepe)? 15/31
RUMEN klobuk kot SONCE!! Odli nost Optimizem Koristi, vrednote Priložnosti Pozitivna in logi na presoja (ne ustvene) 16/31
Nadeni si rumen klobuk RUMEN KLOBUK prednosti (pridobitve & koristi) konstruktivnost usmerjenost na pozitiven rezultat (u inkovitost & verjetnost) konkretni in natan ni nasveti predvidevanja prihodnosti 17/31
ZELEN KLOBUK kot TRAVA!! Plodnost, ustvarjalnost Nove ideje Provokacija, premik Naklju ni predlogi 18/31
ZELENI KLOBUK Nadeni si zelen klobuk NOVE zamisli, koncepti, dojemanja NOVI pristopi k problemu spremembe alternative & možnosti humor razmišljati o neznanem 19/31
MODER KLOBUK kot NEBO!! racionalnost & nadzor Dirigent Razmišljanja o razmišljanjih Na rt rt, organizacija 20/31
MODER KLOBUK Nadenite si moder klobuk inštrukcije za razmišljanje organizacija razmišljanja nadzor & upoštevanje pravil pravilna vprašanja definicija problema definiranje ciljev raziskovalna vprašanja povzetki, zaklju ki, podatki, 21/31
Primer izdelka v podjetju DERBI IDEJA: Izpušno cev z dušilcem integriramo v zadnji del skuterja. Vrednotenje z metodo šestih klobukov 22/31
Motorbike Scooter 23/31
BELI KLOBUK Ideja predstavlja integracijo izpušne cevi v zadnji del skuterja, kot je to že primer pri motorju 24/31
RUMEN klobuk Estetsko izboljšanje Ve varnosti, zaradi prepre itve opeklin 25/31
RN klobuk Težko vzdrževanje izpušne cevi Manj prostora za prtljago pod sedežem Potrebna je mo na izolacija med izpušno cevjo in plastiko 26/31
ZELEN klobuk Razviti bolj kompaktno izpušno cev 27/31
RDE klobuk - mo - agresivnost - biti v središ u pozornosti - želja po novi obliki skuterja - 28/31
MODER klobuk V splošnem se zdi ideja dobra: - Izgleda, da ni ve jih tehni nih problemov - Vzbuja predvsem pozitivne odzive - Problemi, ki jih predstavi rn klobuk niso nepremostljivi 29/31
KONTAKTI: Krsto Pandža: krsto.pandza@uni-mb.si Iztok Pal i : iztok.palcic@uni-mb.si iztok 30/31