UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Anja Korošec Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo VOKALNO USTVARJANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU Mentorica: red. prof. dr. Olga Denac Kandidatka: Anja Korošec Maribor, 2016

Lektor-ica: Katarina Perger, uni. dipl. prof. slov. in bibl. Prevajalec-ka: Anja Bohinc, uni. dipl. prof. angl.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem moji mentorici, redni profesorici dr. Olgi Denac, za vso strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala za vse vzpodbudne besede, ideje ter nasvete. Posebej bi se rada zahvalila mojima staršema, mami Ireni in očetu Marjanu, za vso finančno in moralno pomoč v času študija. Hvala, ker sta me bodrila do konca. Ko sem že skoraj obupala, so ob meni stali sestra Rajka, moj partner Uroš ter moja dva sončka Aljaž in Klara, brez katerih mi ne bi uspelo izpeljati tega do konca. Na koncu se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki ste mi na kakršen koli način pomagali, da mi je uspelo. Hvala vsem.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisana Anja Korošec, roj. 1. 7. 1983, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vokalno ustvarjanje predšolskih otrok v vrtcu pri mentorici red. prof. dr. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor, Julij 2016

POVZETEK Z umetnostjo in glasbo se otroci srečajo že ob rojstvu, ko jim starši pojejo, pripevajo, jih tolažijo in uspavajo, hkrati pa razvijajo njihov odnos do glasbe ter s tem spodbujajo in razvijajo njihovo glasbeno ustvarjalnost. V vrtcu je glasba posredovana skozi raznolike dejavnosti (ples, poslušanje glasbe, učenje pesmi, glasbene pravljice, plesne igre, igranje na inštrument, izmišljarije), preko katerih otroci razvijejo glasbene sposobnosti in aktivnosti, kot so: spomin, pomnenje, motorika Željo po odkrivanju novih idej prepoznamo, ko otrok pri različnih dejavnostih sam od sebe poskuša sestaviti novo pesem (izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo). Namen diplomskega dela je bil preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja predšolskih otrok v obdobju treh mesecev v dveh starostnih obdobjih, in sicer otrok, starih od 2 do 3 leta, in otrok, starih od 3 do 4 leta. Ugotovili smo, da so otroci v starostnem obdobju 3 4 let bolj aktivni in inovativni pri vokalnem ustvarjanju izmišljarij. KLJUČNE BESEDE: Umetnost, glasba, glasbena ustvarjalnost, izmišljarije, otroci, vrtec.

ABSTRACT Children encounter art and music already at birth, when their parents sing or chant to them, comfort them and put them to sleep, developing their relationship to music and thereby encouraging and developing their musical creativity. In preschool, music is communicated through a variety of activities (dancing; listening to music; learning songs, musical fairy tales; playing dance games; playing an instrument; making songs up), through which children develop musical skills and activities such as: recollection, memorization, motoric skills... We recognize the desire to explore new ideas when a child, during different activities, tries to compose a new song by him/herself (making up a melody and lyrics, making up a melody to a given text, making up lyrics to the given melody). The purpose of the thesis was to examine the quantity and quality of vocal creation in preschool children over a period of three months, in two age groups, namely children aged 2-3 years and children aged 3-4 years. We have found that children in the age group of 3-4 years are more active and innovative in vocal creation of made-up songs. KEYWORDS: Art, music, musical creativity, made-up songs, children, preschool.

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 TEORETIČNI DEL... 2 2.1 Umetnost... 2 2.2 Kurikulum za vrtce... 3 2.2.1 Načela kurikuluma za področje glasbene vzgoje... 4 2.2.2 Naloge in cilji predšolske glasbene vzgoje... 6 2.3 Glasba... 8 2.4 Ustvarjalnost... 9 2.4.1 Kako razvijati ustvarjalnost... 11 2.4.2 Ustvarjanje v glasbi... 11 2.4.3 Ustvarjalnost predšolskega otroka... 12 2.5 Vzgojitelj in otrokova ustvarjalnost... 13 2.6 Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti v družini... 14 2.7 Okolje kot spodbuda za ustvarjanje... 15 2.8 Ustvarjalno petje... 16 2.8.1 Razvojne faze ustvarjalnega petja... 17 2.8.2 Metode ustvarjalnega petja... 18 2.8.3 Tristopenjski program ustvarjalnega petja... 18 3 EMPIRIČNI DEL... 20 3.1 Namen raziskave... 20 3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev raziskovalnega problema... 20 3.3 Metodologija... 21 3.3.1 Raziskovalne metode... 21 3.3.2 Raziskovalni vzorec... 21 3.3.3 Postopki zbiranja podatkov... 21 3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov... 21 3.3.4 Postopki obdelave podatkov... 21 4 INTERPRETACIJA REZULTATOV... 22 5 SKLEP... 41 6 ZAKLJUČEK... 43

KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz ustvarjanja 2- do 3-letnih otrok... 37 Graf 2: Prikaz izmišljanja otrok, starih 2 3 leta.... 38 Graf 3: Prikaz ustvarjanja 3- do 4-letnih otrok.... 39 Graf 4: Prikaz izmišljanja otrok, starih 3-4 leta... 40 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Prikaz izmišljanja otrok, starih 2-3 leta.... 37 Preglednica 2: Prikaz izmišljanja otrok, starih 3-4 leta... 39

1 UVOD»Vsak otrok je ustvarjalec«(gobec, 1978, str. 11).»Eden izmed bistvenih ciljev glasbene vzgoje v predšolskem in šolskem obdobju je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje, sproščenost in hkrati vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasbene dejavnosti predstavljajo samostojno obliko glasbenega izražanja, spodbujajo veselje do zvoka, igre, gibanja, razvijajo splošne sposobnosti zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komunikacijo, socialno vedenje S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin torej ne vplivamo samo na glasbeni razvoj, temveč tudi na splošni estetski, moralni, telesni in intelektualni razvoj otrokove osebnosti«(denac, 2002, str. 11).»Na nobenem drugem področju človeškega delovanja ni razcvetenje otrokove prirojene genialnosti tako očitno kot na področju glasbene ustvarjalnosti«(armstrong, 1999, str. 111).»V majhnih otrocih je dovolj radovednosti in samozavesti, da preizkušajo nove reči, saj so po naravi ustvarjalni ter se učijo z izkušnjami«(einon, 2003, str. 15). Bahovec, Kodelja (1996) pravita, da gledanje, opazovanje in doživljanje umetnosti vodi samoumevno v pogovor (debato) in zelo pomembno je, da se o tej umetnosti, ustvarjanju, pogovarjamo točno takrat, ko se zgodi oz. kaj vidimo, slišimo in naprej spodbujamo, ne pa čez par dni, ko ni več istega učinka. Se pravi, da se prilagodimo otroku in ne vztrajamo pri dnevni rutini. Ker pa otroci potrebujejo lastno izkušnjo, konkreten stik z umetnostjo, je seveda bistvenega pomena, da jim omogočimo široko paleto možnosti ustvarjanja. 1

2 TEORETIČNI DEL 2.1 Umetnost»Z besedo umetnost danes razumemo vse tiste dejavnosti, katerih namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnost pogosto nima praktičnih ciljev. Vsekakor pa je namenjena duhovnemu uživanju, dojemanju in osebnemu uživanju. Je zvesta spremljevalka človeka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. To nam dokazuje kulturna zgodovina, ki nam potrjuje obstoj umetnosti že v prvih zgodovinskih zaznamkih človekove kulture. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, to pa ni nujno, saj marsikatera umetniška ustvaritev na pogled ni lepa.«(https://sl.wikipedia.org/wiki/umetnost#umetnost)»umetnost je obče ime za različne vrste človekovega oblikovanja in izražanja, za razne umetnosti (glasbo, likovno umetnost, književnost, gledališče ), v posebnem omejenem pomenu (skrajšana raba tudi v tem leksikonu) ime za likovno umetnost (arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo, grafiko). Umetnost nastaja iz človeške nuje po vsestranskem izražanju in posredovanju misli in čustev, in to že od nekdaj«(leksikon, 1988, str. 1089).»Umetnost otrokom omogoča odkrivanje in raziskovanje sveta, ki jih obdaja«(kohl, 2000, str. 2).»Da bo otrok spoznal umetnost in lepoto v vsej njeni raznolikosti, njen smisel in poslanstvo, pa tudi, da bo odkril sebi lastne načine umetnostnega izražanja, morda celo kako posebno nadarjenost, se mora preizkusiti na različnih estetsko-vzgojnih področjih«(gobec, 1978, str. 9).»Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, s čimer razvija svojo sposobnost uporabljanja simbolov, ko v risbi, plesu, glasbi ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. V umetnosti lahko predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine, natančno opiše ali predstavi nek dogodek ali stvar, lahko se posveča 2

estetskim vidikom, izrazi svojo etično presojo o osebi, dogodku ali pa eksperimentira z umetniškim jezikom. Pri tem postopno izkuša kompleksna področja realnega sveta skozi majhne obvladljive delčke in spoznava sebe kot samostojnega oblikovalca simbolov in ustvarjalca, svoja dela pa kot pomembnejše in trajnejše produkte. Z njimi prispeva k oblikovanju okolja, zaradi česar doživlja svojo vlogo v skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja«(kurikulum za vrtce, 1999, str. 38). Bahovec in Kodelja (1996) pravita, da ravno stik z umetniškimi deli daje otrokom nove vpoglede in ustvarjalne ideje, še posebej, če to spodbujajo vzgojitelji. Se pravi, da je od vzgojiteljev odvisno, ali bomo pripravljeni otrokom ponuditi dovolj različnih stvari, ki bodo otrokom omogočile raznolike izkušnje na področju umetnosti. Tako bi morali vzgojitelji poleg ostalih dejavnosti in vsebin omogočiti opazovanje in izkušnje v umetnosti, razpravljanju o umetnosti in umetniško ustvarjanje. Zato otrokom omogočimo, da spoznavajo vse zvrsti umetnosti (likovno, plesno ter glasbeno). 2.2 Kurikulum za vrtce Kurikul za vrtce zajema tudi področje umetnosti in ustvarjalnosti oz. kulture v predšolskem obdobju. Bil je sprejet po načelu, da se otroku pusti svobodo pri ustvarjanju, razvijanju mišljenja (otrokovega lastnega, seveda), negovanju radovednosti, domišljije»je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih«(kurikulum za vrtce, 1999, str. 7). Temelji na načelih in ciljih. 3

Spodbujanje ustvarjalnosti zasledimo v naslednjih ciljih kurikuluma (prav tam, str. 10): bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke (k ustvarjanju pristopi pri ponudbi programov; spodbuja vrtce kot ponudnike dejavnosti za različne potrebe staršev in otrok), večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino (predstavlja podporo razvoju individualnih ustvarjalnih potencialov otrok, saj poudarja vidike, ki so značilni za spodbujanje ustvarjalnega vedenja), večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev. Načela, ki so zapisana v Kurikulu (prav tam, str. 12 14): načelo demokratičnosti in pluralizma (različne metode in načini dela, pester izbor dejavnosti in vsebin, fleksibilnost), načelo odprtosti kurikuluma, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu (prilagajanje različnim spremembam ), načelo omogočanja izbire in drugačnosti (ustvarjalnost in iznajdljivost vzgojitelja), načelo uravnoteženosti (reševanje problemov ustvarjalnost), načelo razvojno-procesnega pristopa, načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja (zagotavljanje spodbudnega okolja ). 2.2.1 Načela kurikuluma za področje glasbene vzgoje Načela, ki jih mora vzgojitelj upoštevati pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalnega programa iz kurikuluma: Načelo uravnoteženosti Pri tem načelu mora vzgojitelj upoštevati različne vidike otrokovega telesnega in duševnega razvoja ter posamezna področja dejavnosti v 4

vrtcu. Načelo se nujno dopolnjuje z načelom izbire in drugačnosti; kurikulum oz. vzgojitelji morajo zagotavljati aktivnosti z vseh področij dejavnosti in spodbujati vse vidike otrokovega razvoja (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 13). Načelo strokovne utemeljenosti kurikula Pri tem načelu mora vzgojitelj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa upoštevati značilnosti razvoja in učenja otrok, starostne razlike in spoznanja znanstvenih ved, ki opredeljujejo posamezna področja dejavnosti v vrtcu (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 13).»Osnova za načrtovanje je dobro poznavanje mejnikov razvoja otrok. Če ne upoštevamo splošnih in področnih ciljev Kurikuluma in jih podrejamo specifičnim glasbeno-predmetnim ciljem, je lahko to vzrok, da otroci izgubijo veselje in interes do glasbenih dejavnosti. Avtonomnost posameznih umetnostnih področij bomo zagotovili le s sistematično zastavljenimi strokovno-predmetnimi cilji, metodami in vsebinami dela«(denac, 2010, str. 81). Načelo horizontalne povezanosti Pri tem načelu naj bi vzgojitelj na načrtovani in izvedbeni ravni upošteval integracijo različnih področij dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 14).»To načelo mora biti v pedagoški praksi zastavljeno tako, da ne zapostavlja avtonomnosti posameznih predmetnih področij, ampak vključuje njihovo naravno prepletanje v smislu vsebine in v smislu otrokovega razvoja in učenja«(denac, 2010, str. 82). 5

Načelo razvojno-procesnega razvoja Pri tem načelu vzgojitelj v ospredje postavi otrokov vsesplošni razvoj (telesni in duševni) ter v tem okviru osvajanje posebnih ved (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 16).»Pri načrtovanju glasbene vzgoje moramo izhajati iz učnociljne in procesno-razvojne strategije načrtovanja. Seveda je odvisno tudi od tega, ali želimo pozornost usmeriti v izdelek ali pa se posvetimo aktivnosti kot procesu učenja«(denac, 2010, str. 82). Neposredno se ustvarjalnosti dotikajo cilji pri posameznih področjih, vendar se bomo dotaknili področja umetnosti: razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti, razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem, negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti, spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 38 39). 2.2.2 Naloge in cilji predšolske glasbene vzgoje Pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju predšolske vzgoje na področju glasbe vzgojitelji sledijo naslednjim nalogam in ciljem, ki jih je zapisala Denačeva (2001, str. 109): Razvijanje interesa in veselja do glasbenih aktivnost oz. želje za aktivno sodelovanje v glasbenih dejavnostih: - izbira primernih sredstev, vsebin, - izbira primerne pesmi, glasbenega dela. Oboje mora biti primerno otrokovi starosti in razvojni stopnji. 6

Razvijanje glasbenih sposobnosti: - razvijanje otrokovega posluha (melodični, ritmični), - razvoj glasbenega pomnjenja, - sposobnost opažanja glasbenih elementov, - sposobnost reproduciranja. Z izbiro umetniško vrednih del, primernih otrokovi razvojni stopnji, vplivati na razvoj estetskega okusa. Z glasbenimi aktivnostmi vzbujati ustvarjalne sposobnosti otrok (enakovredno: ustvarjalne dejavnosti poustvarjalne dejavnosti). Razvijati sposobnost aktivnega poslušanja glasbe oz. poustvarjanja glasbenih vsebin v notranji predstavi. Razvijanje sposobnosti in spretnosti za izvajanje glasbe (zagotoviti otroku možnost za izvajanje glasbe oz. spodbuditi otroka za petje in igranje tako v vrtcu kot doma). Omogočanje glasbene aktivnosti. Z glasbo vnašamo veselje in sproščenost v življenje otrok, oblikujemo značaj in pospešujemo umski in telesni razvoj. Vplivamo na ohranitev ljudskega izročila (petje ljudskih pesmi in izdelava ljudskih instrumentov) (Denac, 2001, str. 109). Denačeva (2010) zatrjuje, da je osnovna naloga predšolske glasbene vzgoje razvijanje glasbene občutljivosti, ta se razvija s spodbujanjem glasbenega doživljanja preko slušnega zaznavanja in reproduciranja, poustvarjanja ter ustvarjanja glasbenih vsebin. Meni, da so najpomembnejši cilji v predšolskem obdobju spodbujanje veselja do glasbe, spodbujanje doživljanja glasbe in razvijanje glasbenih sposobnosti ter spretnosti.»razsežnost ciljev obsega afektivno (motivacijsko, čustveno, vzgojno), kognitivno (spoznavno) in psihomotorično področje, ki so temeljna področja osebnosti«(denac, 1999, str. 174). Glasbene cilje razdelimo na (Denac, 2010, str. 67): 7

Pretežno afektivni cilji: Na afektivnem področju otroke spodbujamo za pripravljenost ter sodelovanje v glasbenih dejavnostih. Med drugim spodbujamo tudi veselje in interes za glasbene dejavnosti. Razvijamo tudi pozitivna čustva do glasbenih dejavnostih ter sposobnost doživljanja glasbe in estetskega izvajanja. Pretežno kognitivni cilji: Na tem področju otroku posredujemo znanja, ki ga usposobijo za razumno soočanje z glasbo in glasbenim razumevanjem. Zato razvijamo slušne zaznave, predstave in slušno občutljivost, glasbeno pomnjenje, ritmični in melodični posluh, sposobnost koncentracije ter usmerjeno pozornost. Razvijamo tudi temeljni glasbeni in estetski besednjak. Pretežno psihomotorični cilji: Glavni cilj je otroke usposobiti za uravnavanje motorike pri glasbenih dejavnostih. Razvijamo spretnosti petja ter razvijamo ritmično usklajevanje gibalnih dejavnosti. Med drugim tudi razvijamo sposobnosti gibalnega, likovnega in besednega izražanja doživetij in predstav glasbenega dela. Pretežno socialni cilji: Pri njih gre za razvijanje čustev, zanimanj, veselje do dela. Med drugim razvijamo medsebojno sodelovanje otrok v skupini, uvajanje otrok v skupinsko muziciranje ter navajamo otroke na upoštevanje sovrstnikov pri izvajanju glasbenih dejavnosti. 2.3 Glasba»Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa. V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer»urejeno in oblikovano, zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice. Glasba je praviloma sestavljena iz petja, inštrumenta, oponašanja zvokov ali ritma«(https://sl.wikipedia.org/wiki/glasba). 8

»Glasbena vzgoja kot pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje zagotavlja temelje za skladen osebnostni razvoj. V povezavi z drugimi umetnostmi sooblikuje celostni razvoj otrokove osebnosti«(denac, 2010, str. 37).»Glasbene dejavnosti predstavljajo samostojno obliko glasbenega izražanja, spodbujajo samozavest, veselje do zvoka, igre, gibanja, razvijajo splošne sposobnosti zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komunikacijo, socialne vedenjske načine S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin torej ne vplivamo samo na glasbeni razvoj, temveč tudi na splošni estetski, moralni, intelektualni in telesni razvoj otrokove osebnosti«(prav tam). Žager (2007) pravi, da glasba otroku z umetniškimi sredstvi v dejavnosti omogoča, da izraža svoje občutke, čustva in misli. Prav tako meni, da glasba v življenje otroka vnaša veselje, srečo, da ga pomiri, združuje med seboj ter povezuje in da glasba otroka čustveno bogati. 2.4 Ustvarjalnost Jauševec (1987) meni, da se s pojmom ustvarjalnost vse večkrat srečamo (strokovna literatura, članki, revije ) in da jo med drugim hitro povežemo z umetnostjo in znanostjo. Med drugim meni tudi, da še vedno ni čisto dobro razjasnjeno, kaj dejansko pomeni ustvarjalnost. Markovič (2003) pa trdi, da je ustvarjalnost kot kreativnost bistvo človeka. Jauševec (1987) med drugim zatrjuje tudi, da je vse več avtorjev, ki so poskušali kategorizirati pojem ustvarjalnosti, in sicer kot ustvarjalni produkt ali dosežek, kot osebnostne poteze ustvarjalca, ustvarjalni proces in interakcija posameznika z okoljem. 9

Denac (2010) pravi, da obstajajo različne definicije ustvarjalnosti, a nekaj skupnih značilnosti se le najde: novost, izjemnost, originalnost, inspiracija, intuicija, divergentno mišljenje»ustvarjalnost pomeni sposobnost povezovanja idej, informacij in stvari na izviren, nenavaden, domiseln in nov način. Za otroka, ki je ustvarjalen, je značilno, da vedno išče rešitve v najrazličnejših smereh in po nenavadnih poteh. Otrok oblikuje nevsakdanje, nenavadne ideje in domišljijo. Probleme obdela z različnih zornih kotov na neobičajen način«(ferbežer, Korez in Težak, 2006, str. 12).»Motivacija in okolje bistveno soodločata, ali se bodo potenciali ustvarjalnosti in nadarjenosti sploh uveljavili. Za razvoj otrokove nadarjenosti je zelo pomemben»nekdo«, ki si nenehno prizadeva za otrokov razvoj in ga optimalno spodbuja (starši, sorodniki, prijatelji, vzorniki, vzgojitelji, učitelji )«(prav tam, str. 12 13). Einon (2002) pritrjuje, da spodbujanje ustvarjalnosti nastane iz opazovanja otroka in tako kmalu izvemo, katere dejavnosti spodbujati in se osredotočiti na otroku koristne dejavnosti. Meni tudi, da se ustvarjalnost ne vsiljuje, saj mora priti iz otrokovega srca. Gobec (1978) razlaga, da je ustvarjalnost, splošna človekova sposobnost. V sebi jo nosimo vsi ljudje; eni več, drugi manj. Večina pa je povprečno ustvarjalna. Pravi še, da je zgrešeno mnenje, da so le nekateri izjemneži geniji, ustvarjalci, vsi drugi pa ne.»kdor vse je raziskoval ustvarjalnost, je prišel do zaključka, da se je ni mogoče naučiti, vendar pa je okolje tisto, ki jo podpira ali zavira«. Tako pravita Černe in Tornič Milharčič (2005). 10

2.4.1 Kako razvijati ustvarjalnost Ključni dejavniki, ki jih upoštevamo pri razvijanju ustvarjalnosti (Einon, 2002, str. 13): spodbujati otroka, da svobodno izraža svoje občutke ali menja, da pove in oceni svoje zamisli, dovoliti otroku, da je izviren in ga pri tem spodbujati (za vsako vprašanje naj poišče rešitev), trdna vzgoja, vendar ne kaznovalna: jasno postaviti meje, tako da otrok lahko razvije samodisciplino, sprejeti ali dopuščati otrokove ustvarjalne zamisli, podpirati otroka, zaupati v sposobnost otroka, dovoliti dejavnost, v kateri uživa, otrok posnema starše, ker so tudi oni ustvarjalni. 2.4.2 Ustvarjanje v glasbi»v predšolskem obdobju otroka govorimo o ustvarjalnosti, ki je v funkciji splošne estetske vzgoje oziroma v funkciji ustvarjanja estetskih vrednot v vsakdanjem življenju. Otrok lahko ustvarja v glasbi (izmišljanje in oblikovanje glasbenih vsebin) in ob glasbi v okviru gibalno-plesne, likovne ali besedne izraznosti. Prve oblike ustvarjanja v glasbi pri otroku zaznamo že v predšolskem obdobju (otrok zapoje izmišljarijo)«(denac, 2001, str. 118).»Z razvojem glasbenih sposobnosti in spretnosti se povečujejo zmožnosti za glasbeno ustvarjalnost. Mlajši otroci spontano vokalno ali instrumentalno ustvarjajo med igro. Igra ponuja vrsto situacij, ki spodbujajo otroke k: raziskovanju sveta zvokov, eksperimentiranju z glasom, materiali, sredstvi, inštrumenti, spontanemu izmišljanju melodije in besedila (izmišljarija), pevskemu izmišljanju na dano besedilo, npr. deklamacijo, izštevanko, uganko, pregovor, oblikovanju spremljav na glasbilih, ustvarjanju lastnih instrumentalnih skladb, ustvarjanju 11

zvočnih slik, melodičnih in ritmičnih vprašanj in odgovorov, oblikovanju in izdelovanju otroških glasbil «(Prav tam, str. 118 119).»Cilj ustvarjanja v glasbi ni v ustvarjalnem produktu oz. izdelku, ki ima določeno umetniško vrednost, temveč v samem procesu ustvarjanja«(prav tam, str. 119). Denac (2001, str. 118-119) pravi, da glasbeno ustvarjalnost razvijamo z: raziskovanjem sveta zvokov, vokalnim in instrumentalnim eksperimentiranjem, ustvarjanjem instrumentalnih spremljav pesmim, zgodbam, dramatizacijam, ustvarjanjem lastnih instrumentalnih vsebin, ustvarjanjem lastnih vokalnih vsebin (izmišljanje besedila in melodije, izmišljanje melodije na znano besedilo, izmišljanje besedila na znano melodijo), nadaljevanjem pesmic, ki niso končane in omogočajo otrokom, da ustvarijo melodijo in besedilo, ustvarjanjem zvočnih slik, melodičnih in ritmičnih vprašanj in odgovorov 2.4.3 Ustvarjalnost predšolskega otroka Denac (2010) meni, da na otrokovo ustvarjalnost vpliva spodbujajoče okolje ter vzgojiteljev osebni zgled. Se pravi, da je vzgojitelj tisti, ki mora sprejeti različne spontane dejavnosti, kajti glasbena ustvarjalnost lahko izhaja iz likovnih vsebin in obratno, lahko izhaja iz knjig, ki jih vzgojitelji berejo. Krafft von T. in Semke (2008) sta mnenja, da otroci med igro razvijajo sposobnost odkrivanja in ustvarjanja, pridobivajo izkušnje, raziskujejo ter preizkušajo, ter da bi morali čim večkrat dobiti priložnost, da izživijo željo po igri, saj je ta nazadnje uspeh za njihovo ustvarjalnost. 12

Kovač (2003) pravi, da otrok v sebi nosi potenciale, ki se bodo razvili ali ugasnili pod vplivi okolja, socialnih izkušenj in dejavnosti, v katerih bo sodeloval.»glasbeni zvočni prostor je najverjetneje največji poligon, na katerem se otrok izraža brez ovir. Ustvarjanje nastane v tistem trenutku, ko se neha posnemanje. Glasba je prav v tem najmočnejša v njej je vsaka nova izvedba, vsak nov pristop že ustvarjanje. Glasba se lahko v vsakem trenutku spremeni, zaživi popolnoma novo obliko, se obrne na glavo ali postane neslišna. Njeno ustvarjanje je enako lahkotnemu teku vode: imamo občutek, da je nenehno enaka, hkrati pa v vsakem trenutku drugačna«(reichenberg, 2006, str. 7). Černe in Tornič Milharčič (2005) sta mnenja, da otrok pri glasbenem ustvarjanju prevzame vlogo skladatelja, saj vedno nekaj ustvarja z glasbenimi prvinami, kot so: melodija, ritem, harmonija Pravita tudi, da se otrok nauči uživati v preprostem ustvarjanju glasbe in poslušanju le-te. Za otrokovo ustvarjalnost je značilno, da je spontana, svobodna in da se čim bolj kaže skozi igro. 2.5 Vzgojitelj in otrokova ustvarjalnost»vzgojitelj mora temeljito poznati značilnosti otrokovega spoznavnega razvoja. Za predšolskega otroka je intuicija osnovni način razmišljanja otrok ves čas trdi nekaj, ničesar pa ne dokaže. Motivacija je pogoj za spodbujanje posameznika za njegovo dejavnost. Spodbude vzgojitelja, kot so pohvale, nagrade, graje, različne razpredelnice, veliko pripomorejo k uspešnosti otroka pri ustvarjanju. Če želimo vzpodbuditi otrokovo radovednost, moramo najprej pritegniti njegovo pozornost oziroma ga notranje motivirati. To pa podkrepimo s tem, ko dosežemo zastavljeni cilj«(jauševec, 1987, str. 23). Ustvarjalnost otrok je potrebno vzpodbujati, ohraniti in vrednotiti to uspe, le če smo tudi mi (vzgojitelji) ustvarjalni in če je naše vzgojno delo pravilno načrtovano. Pohvaliti je treba otrokov trud ne glede na njegove dosežke! 13

Kroflič in Gobec (1995) pojasnjujeta, da je vzgojitelj tisti, ki vzbuja otrokovo ustvarjalnost in ne more delati po receptih, ampak je ustvarjalec vzgojnega procesa. Predstavlja nadomesti objekt, ki pa mora zagotoviti čustveno stabilno in toplo ozračje. Navezati mora dober odnos s starši, sploh z njihovim otrokom, ki mu mora zagotoviti občutek varnosti in sprejetosti. Kovač (2003) pravi, da otrokom vzgojitelji predstavljajo vzor in neko avtoriteto. Na njih vplivajo s svojim odnosom, ravnanjem, stališči, pričakovanji. Se pravi, bolj so ustvarjalni, fleksibilni, odprti, bolj vplivajo na otroke, najbolj pa z lastno udeležbo, pozitivno naravnanostjo in ustreznimi pristopi. Tema, ki jo izbere vzgojitelj, sama po sebi še ne zagotavlja razvoja ustvarjalnosti, vendar je od tega odvisno, kako jo bo predstavil, širil in vpeljal otrokom. Vrtec kot ustanova je dolžna ohranjati spontano ustvarjalnost, jo spodbujati ter usmeriti njen nadaljnji razvoj. Pri razvijanju ustvarjalnosti je potrebno dati otroku občutek, da se vsako njegovo domislico sprejema, spoštuje, saj mora otrok že zgodaj pridobiti zaupanje vase in v svojo individualnost. Vzgojitelji se morajo zavedati, da so nekateri otroci uspešni na enih področjih, na drugih pa manj in kot take jih morajo upoštevati ter sprejemati. Gobec (1978) meni, da je glavna naloga vzgojitelja otroku dati vzgled in spodbudo, tolerantnost pa je temeljni pogoj vzgojiteljevega uspešnega razvoja otrokove ustvarjalnosti. 2.6 Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti v družini Einon (2003) pravi, da je otroku potrebno pokazati zanimanje za stvari, ki jih počne, saj jih bo tako počel še naprej, ker bo videl, da ga starš ali vzgojitelj pri tem podpira.»ustvarjalni otroci imajo starše, ki z njimi ravnajo spoštljivo, zaupajo v njihove sposobnosti, jim omogočajo, da samostojno odločajo in odgovarjajo za svoja 14

dejanja; od otrok pričakujejo, da so uspešni. Velik nadzor staršev in številne prepovedi privedejo do nizkega ustvarjanja otrok«(jaušovec, 1987, str. 54). Kohl (2000) govori, da dednost vpliva na razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, vendar odločajo vplivi iz okolja oz. so odločilnega pomena.»starši smo prvi svetovalci otroku, zato jemljimo svojega otroka resno, poslušajmo ga, razpravljajmo z njim o njegovih rezultatih, vendar ga ne prekinjajmo in ničesar, kar nam pripoveduje, ne razvrednotimo«(ferbežer, Korez in Težak, 2006, str. 14).»Starši naj bodo do svojih otrok pozorni, spoštljivi, posredujmo jim življenjski smisel, da se bodo lahko sami usmerjali in samouresničevali«(prav tam, str. 17). Enion (2003) meni, da se morajo starši več posvetiti svojim otrokom, saj na ta način spodbujajo njegovo ustvarjalnost in samozavest. Ne smejo pa preveč pričakovati od otroka, saj to lahko njemu samo škodi. Če to konstantno počnejo, otrok začne verjeti, da ni sposoben opraviti naloge. Tako nikoli ne odkrije, da zmore nekaj opraviti, ker mu starši to dejansko preprečijo. Treba je zaupati v otroka, saj je to izredno pomembno za nadaljnji razvoj. Najpomembnejši elementi niso igrače, knjige, ampak otrokovo socialno okolje.»veselimo se vsake otrokove domislice, spodbujajmo in razvijajmo jo, saj je ravno predšolski otrok mnogo bolj sprejemljiv za novosti in spremenljivost življenja kot šolski otrok ali odrasel, ki sta ga okolje in predvsem vzgoja že vtirila!«(gobec, 1978, str. 14). 2.7 Okolje kot spodbuda za ustvarjanje Kovač (2003) govori o ustreznem okolju, in sicer pravi, da mora okolje zagotoviti ustrezno varnost, da si otrok izoblikuje dobro samopodobo in se pogumno sooča z izzivi, konflikti in problemi, ki ga vabijo k reševanju in ustvarjanju. V vrtcu vzgojitelji poskrbijo za kotičke, kjer lahko otroci na vse načine ustvarjajo. Med 15

drugim jim tudi dopustijo, da pomagajo urediti igralnico, saj je urejanje igralnice tudi ključnega pomena, ker bodo v njej ustvarjali, se igrali, raziskovali vse leto. Naloga vrtca je poskrbeti za okolje, ki bo ponujalo raznolike spodbude za dejavnosti in učenje, otrokovo lastno aktivnost in ustvarjalno izražanje. Prav tako mora biti vzgojitelj tisti, ki s svojim nadobudnim opazovanjem opazi in spodbuja otrokovo ustvarjalnost. V predšolskem obdobju je osrednja otrokova dejavnost igra, ki pomaga otroku, da razširi čustvene konflikte z okoljem, lahko pa služi kot pomagalo za razlago spoznavnih konfliktov otrokovo posnemanje. Okolje omogoča, spodbuja ali zavira otrokovo nadarjenost. Otrok je obkrožen z vrstniki in odraslimi, ki ga spodbujajo ali zavirajo na take ali drugačne načine. 2.8 Ustvarjalno petje»v otroku živi neka notranja potreba po pevski ustvarjalnosti. Otrok začne potrebo po ustvarjalnosti opuščati, če ne dobi pozitivnega odziva iz okolja, v katerem ustvarja. Nekaj časa še ustvarja, potem pa z izmišljarijami preneha ter preusmeri pozornost drugam, kar seveda ni pravilno, saj so ravno vzgojitelji in starši tisti, ki morajo otrokovo ustvarjalnost spodbujati in nadgrajevati«(voglar, 1980, str. 11 13).»Pevsko izmišljanje ali ustvarjanje je nenaučeno petje, je naravna in značilna glasbena dejavnost. Je vsako otrokovo nenaučeno samoniklo petje, ne glede na to, ali je hoteno ali nehoteno, ali otrok z njim izraža kako vsebino ali ne, ali je namenjeno poslušalcem ali ne Pevsko ustvarjanje je za predšolskega otroka naravna in značilna glasbena dejavnost. Zelo pomemben je tudi odnos okolja do ustvarjalnega petja. Pod izraz ustvarjalno petje ali pevsko izmišljanje spada vsaka otrokova nenaučena beseda oz. petje, kot je izmišljanje besedila in melodije, izmišljanje melodije na dano besedilo ter izmišljanje besedila na dano melodijo«(voglar, 1980, str. 13 16). 16

2.8.1 Razvojne faze ustvarjalnega petja V prvem letu starosti se pojavi»lalanje«, izrazitejše je v sedmem mesecu, pri katerem otrok z neko padajočo melodijo vadi izgovorjavo glasov v obliki funkcijske igre. Skoraj vsak otrok od drugega do četrtega leta doživi obdobje samodejnega pevskega ustvarjanja, najizrazitejše je konec drugega in začetek tretjega leta. Otrok poje iz neke notranje potrebe, izraža čustva, sprošča napetosti in strahove. V istem času v otroku dozori zmožnost poustvarjalnega petja. Med tretjim in četrtim letom otrok nehote vokalno ustvarja. To obdobje imenujemo obdobje nehotenega ustvarjalnega petja. V obdobju od četrtega do sedmega leta se otrok počasi začne zavedati razlike med ustvarjalnim in poustvarjalnim petjem. Starejši otroci se bolj odzivajo na mnenje okolice, saj pri ustvarjalnem petju izražajo svoje ustvarjalne domislice in pri teh ne vztrajajo, če poslušalci (otroci ali vzgojitelj) ne kažejo interesa za te ustvarjalne domislice (Voglar, 1980, str. 13). Denac (2010) trdi, da v drugem letu starosti otrok ustvarja spontane pesmi, ki pa niso reprodukcija ritma ali melodije, temveč teksta, ki otrokom daje poseben odnos (vtis) do tega. V tretjem letu starosti pa se pojavi več spontanih pesmi, pri katerih se že pojavi melodija pa tudi ritem. Med tretjim in četrtim letom naj bi otrok po mnenju strokovnjakov že sestavil novo pesem, kjer preoblikuje besede, dele melodij in ritem v novo celoto. Borota (2005) meni, da so za otroke v drugem letu starosti izmišljarije sestavljene iz različnih intervalov in ritmično neurejene. Navadno izmišljarija temelji na eni ali dveh besedah (slučajno izbranih). V tej fazi ustvarjalnega petja otroka zadovoljuje že sama dejavnost in ne rezultati petja. Za triletnike pa pravi, da izmišljarije trajajo nekaj minut. V njih se prepletajo naučeni in izmišljeni motivi. Z ustvarjalnim petjem izražajo svoje trenutno razpoloženje. Voglarjeva (1981) pa pravi, da tri- do štiriletnikom ustvarjanje omogočimo v zanje razumevajočem okolju ter poskrbimo za prijetno razpoloženje, kajti če se otrok čuti varnega in sprejetega, doživlja pestro in raznoliko življenje ter ima tako omogočen 17

lasten mir. Spodbujamo jih z lastnim zgledom tako, da glasbeno ustvarjamo ob vseh priložnostih, pri katerih tudi otrok glasbeno ustvarja. Pomembno je, da jih ne silimo, da jim pustimo čas. 2.8.2 Metode ustvarjalnega petja Metode ustvarjalnega petja delomo na: 1. Izmišljanje melodije in besedila To je najpogostejša metoda ustvarjalnega petja, skozi vse predšolsko obdobje. Zanjo je značilno sočasno izmišljaje melodije in besedila. Delež ustvarjalnosti otrok je pri tem popoln, saj si hkrati izmišljajo melodijo in besedilo. 2. Izmišljanje melodije na dano besedilo Za to metodo je značilno izmišljanje melodije na kratka dana besedila (izštevanke, deklamacije, uganke), pri čemer je njihov ustvarjalni delež enostranski. 3. Izmišljanje besedila na dano melodijo Za to metodo je značilno izmišljanje besedila, ki že ima podano melodijo. K obstoječi pesmi si izmislijo še svojo kitico besedila (Voglar, 1981, str. 22). 2.8.3 Tristopenjski program ustvarjalnega petja Voglarjeva (1981) opisuje tristopenjski programu ustvarjalnega petja. 1. stopnja: Koliko otrok v oddelku spontano pevsko ustvarja Vzgojitelj mora otrokom zagotoviti pogoje za spontano glasbeno ustvarjanje. Izmišljanje je ustvarjalni proces, pri katerem odrasli mora upoštevati, da otroka vanj ne sili. Za ustvarjanje otrok potrebuje možnost svobodne izbire dejavnosti, prav tako potrebuje tudi svoj mir, svoj čas za ustvarjanje in prijetno vzdušje v samem oddelku (Voglar, 1981, str. 43). 18

Voglarjeva (1981) poudarja, da je potrebno še pozorno prisluhniti otrokom v času igre in med oblačenjem, obuvanjem, umivanjem, hranjenjem, počivanjem, na sprehodu, igrišču. 2. stopnja: Otroci spoznajo, kako ustvarjamo. Ustvarjalno glasbeno delo začnejo vrednotiti Pomembno je, da vzgojitelj poskuša čim večkrat pevsko ustvarjati, saj je znano, da otroci poskušajo posnemati ravnanje odraslega. Pevsko ustvarjanje odraslega naj bo prilagojeno starosti otrok. Če si vzgojitelj izmišlja preveč popolne pesmi, se bo otrokom zdelo, da take izmišljarije težko posnemajo. Da bodo otroci ustvarjali, je odvisno od vzgojitelja, koliko se je potrudil oz. kako je otrokom prikazal izmišljarijo. Za prehod na naslednjo stopnjo se bo vzgojitelj odločil, ko bo opazil, da otroci sodelujejo (Voglar, 1981, str. 43 45). 3. stopnja: Večina otrok se odziva na spodbude in si z veseljem po svoje izmišlja K petju lastnih izmišljarij vzgojitelj spodbuja otroke ob različnih priložnostih (sprehod, igra, umivanje, gledanje slikanic itd.). Vzgojitelj se lahko poslužuje različnih metod, ki otrokom omogočajo glasbeno ustvarjanje (didaktične igre, izštevanke, rimane uganke, deklamacije, nadaljevanke, otroške pesmi, ki dopuščajo nadaljevanje, dramatizacija pravljic in zgodb, praznovanje, slikanice, knjige, note, lutke, diapozitivi itd.) (Voglar, 1981, str. 45 47). 19

3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Namen raziskave Namen diplomskega dela je preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja otrok, starih 2 3 leta, in otrok, starih 3 4 let. 3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev raziskovalnega problema RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Raziskovalno vprašanje št.1: Kakšna je vsebina in besedilo ustvarjalnih domislic? Raziskovalno vprašanje št. 2: Kakšna je melodija pri ustvarjanju izmišljarij? Raziskovalno vprašanje št. 3: Kakšen je ritem pri ustvarjanju izmišljarij? Raziskovalno vprašanje št. 4: Ali so si otroci večkrat izmislili besedilo na dano melodijo, melodijo na dano besedilo ali besedilo in melodijo? RAZISKOVALNE HIPOTEZE: Hipoteza 1: Predvidevamo, da bodo starejši otroci pri vokalnem ustvarjanju uspešnejši kot mlajši otroci. 20

3.3 Metodologija 3.3.1 Raziskovalne metode Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. 3.3.2 Raziskovalni vzorec Vzorec predstavljajo otroci, stari 2 3 in 3 4 leta, ki so bili vključeni v oddelke v enoti Radovljica Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica. V starostni skupini od 2 do 3 let je sodelovalo 14 otrok, od tega 7 deklic in 7 dečkov. V starostni skupini od 3 do 4 let je sodelovalo 19 otrok, od tega 9 deklic in 10 dečkov. Raziskava je torej zajela 33 otrok, od tega 16 deklic in 17 dečkov. 3.3.3 Postopki zbiranja podatkov Pri zbiranju podatkov smo uporabili tehniko snemanja. 3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov Snemanje izmišljarij je bilo izvedeno preko fotoaparata, i-poda, diktafona ter kamere. Nekaj pa smo jih zapisali kar na list papirja in kasneje prenesli v računalnik. Podatke smo zbirali 3 mesece (februar, marec in april 2015), predvsem v igralnici. 3.3.4 Postopki obdelave podatkov Posnete izmišljarije smo analizirali glede na izvajano vsebino, besedilo, melodijo in ritem izvedbe. 21

4 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANALIZE IZMIŠLJARIJ BREZ NOTNEGA ZAPISA: Otroci, stari 2 3 leta, ki so vokalno ustvarjali: Pesem 1: Deklica 1 (2 leti in 5 mesecev) Besedilo:»Vetel se guga, doklel je še vetra kej, vetel, vetel, vetel, vetel.«opis: Deklica je melodijo povzela po pesmici:»barčica po morju plava«. Njeno besedilo je izmišljeno. Deklica je izmišljarijo zapela, ko so se pri dejavnosti v jutranjem krogu pogovarjali o barčicah oz. spuščanju barčic na predvečer gregorjevega. Izmišljarija ni posneta, ker je deklica že začela ustvarjati, še preden smo jo uspeli posneti. Pesem 2: Deklica 2 (2 leti in 4 mesece) Besedilo:»O žijo, žijo babica. Kako si kaj? Adijo, čau!«opis: Deklica se je igrala v kotičku»dom, družina«. V roke je vzela telefon in se nekaj časa pogovarjala. Nato je pričela peti pesmico»kuža Pazi«in iz nje nadaljevala naprej, tako da je nastala ta izmišljarija. Besedilo je izmišljeno, melodijo pa je deklica povzela po pesmi»kuža Pazi«. Izmišljarija ni posneta, ker je deklica že začela ustvarjati, še preden smo jo uspeli posneti. Pesem 3: Deklica 3 (2 leti in 8 mesecev) Besedilo:»Moj zajcek Piki, nanana nanana, moj Piki je samo moj.«opis: Deklica se je igrala s plišasto igračo v kotičku»dom, družina«. Vzela jo je v naročje in jo stisnila k sebi. Začela je pripevati izmišljeno besedilo, melodijo pa 22

povzela po pesmici»zajček Dolgoušček«. Izmišljarija ni posneta, ker je deklica že začela ustvarjati, še preden smo jo uspeli posneti. Pesem 4: Deček 1 (2 leti in 8 mesecev) Besedilo:»Tale auto je moj auto, ker gre hitro, tale auto, brbrbrbrbr.«opis: Izmišljarija je nastala ob pospravljanju igrač. Deček je imel nalogo pospraviti vse avtomobile in res jih je, edino enega je pustil ter si začel izmišljati besedilo. Melodijo je povzel po pesmici»moj rdeči avto«. Izmišljarija ni posneta, ker je deček že začel ustvarjati, še preden smo ga uspeli posneti. Pesem 5: Deček 2 (2 leti in 10 mesecev) Besedilo:»Uuuuu novo majčko mam, uuu mam novo majčko, kaj pa zdaj, kaj pa zdaj? Juhuhu.«Opis: Deček je dobil novo majčko in z njo prišel v vrtec. Tako jo je bil vesel, da je kar zapel. Tako melodija kot besedilo pa sta bila izmišljena. Izmišljarija ni posneta, ker je deček že začel ustvarjati, še preden smo ga uspeli posneti. Otroci stari 3 4 leta, ki so vokalno ustvarjali: Pesem 6: Deček 1 (3 leta in 8 mesecev) Besedilo:»Vojak se pa oblece, pa te ujame pa te ni vec, te ni vec, te ni vec.«opis: Deček je pričel peti pesem o vojaku in ko smo ga začeli snemati, mu je postalo nerodno in je prenehal ustvarjati. Tako smo besedilo zapisali na list. Tako besedilo kot melodija sta izmišljena. 23

Pesem 7: Deklica 1 (3 leta in 5 mesecev) Besedilo:»Miska je u luknjo zlezla, nihce ni vedu u kero luknjo, vsi so plesali tako.«opis: Deklica je začela plesati po prostoru in si začela pripevati znano melodijo»abraham ma sedem sinov«. Besedilo je izmišljeno, vendar je pela na dano melodijo. Ko je končala, se je priklonila, da smo ji lahko zaploskali. Izmišljarija ni posneta, ker je deklica že začela ustvarjati, še preden smo jo uspeli posneti. Pesem 8: Deček 2 (3 leta in 6 mesecev) Besedilo:»Jaz pa pojdem in zasejem sonce in smeh, jaz pa pojdem, u eni loki mam pa to.«opis: Deček je začel prepevati»kekčevo pesem«. Zapel jo je v celoti in ko jo je drugič zapel, je pričel ustvarjati. Dodal je svoje besedilo, melodija pa je ostala enaka. Izmišljarija ni posneta, ker smo mislili, da bo deček še enkrat zapel znano pesem, tako da nas je presenetil, ko je začel ustvarjati. Pesem 9: Deklica 2 (3 leta in 3 mesece) Besedilo:»Pika poka pika polonica, to sem jest, to sem jest, to sem jest. Pika poka, to sem jest, to sem jest.«opis: Deklica je med risanjem začela peti pesmico o pikapolonici. Melodija je povzeta po pesmici»pikapolonica«, besedilo pa je malo povzeto, malo pa njeno. Izmišljarija ni posneta, ker smo mislili, da bo deklica pela znano pesem. Pesem 10: Deklica 3 (4 leta in 2 meseca) Besedilo:»Ko pride pomlad, so zvončki se zbudili, so zvončki zrasli in se pretegnili in potem zvončki zaspijo.«24

Opis: Deklica je svojo izmišljarijo zapela, ko se je prebujala na svojem ležalniku. Njena izmišljarija je v celoti izmišljena, tako besedilo kot melodija. Izmišljarija ni posneta, ker nismo vedeli, da bo deklica ustvarjala, zato je samo zapisana. Pesem 11: Deklica 4 (4 leta in 4 mesece) Besedilo:»Mi pa kuhamo kosilo in kuhamo kosilo, bo dobro, dobro tole kosilo, pa dejmo še krompir, pa meso, pa juhico, bo dobro to.«opis: Deklica je v kotičku»dom, družina«kuhala za svoje prijatelje, ko si je pričela izmišljati besedilo. Njena pesem je v celoti izmišljarija, tako besedilo kot melodija. Izmišljarija ni posneta, ker nismo imeli pri sebi kamere, zato smo jo samo zapisali. ANALIZE IZMIŠLJARIJ Z NOTNIM ZAPISOM: Otroci, stari 2 3 leta, ki so vokalno ustvarjali: Pesem 1: Deček 1 (2 leti in 6 mesecev) Besedilo pesmi:»dejmo, dejmo, dejmo «Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: štiridelna mera Ritmične vrednosti: osminke Smer ritmičnega gibanja: padajoča Melodična analiza: Razpon melodije: d1 a1 (F-dur) Značaj pesmi: razigrana, vesela 25

Opis: Menimo, da dečkova izmišljarija izhaja iz gibalnih dejavnosti, hitrega teka trojic, od stene do letvenikov, kjer ostala skupina vzpodbuja otroke z besedami:»dejmo, dejmo«. Dečku sta se pri»navijanju«pridružila še dva dečka. Na začetku same izmišljarije besedilo ni razumljivo, v nadaljevanju pa preide v ponavljajoč enakovreden tempo z besedami:»dejmo, dejmo«, ki pa se skozi izmišljarijo ne spreminja. Tako besedilo kot melodija sta izmišljena. Pesem 2: Deček 2 (2 leti in 4 mesece) Besedilo pesmi:» Na-na-nana. Na-na-nana «Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke, osminka s piko, šestnajstinke Smer ritmičnega gibanja: padajoča Melodična analiza: Razpon melodije: f1 a1 (F-dur) Značaj pesmi: razigrana, živahna Opis: Besedilo ni smiselno, vsebuje le nevtralni zlog:»na-na-nana. V določenih delih deček ponazori melodijo tudi z gibanjem. Prevladuje zmerno razgiban tempo. Dečku se občasno pridružita tudi druga dva dečka. Med izmišljarijo opazimo kratke prekinitve zaradi vzdihov in menjave»mikrofona«iz roke v roko. Izmišljarijo pa 26

dokonča drugi deček z govorjeno besedo:»fuzbal, fuzbal«. Tako melodija kot besedilo sta izmišljena. Pesem 3: Deček 1 (2 leti in 6 mesecev) Besedilo pesmi:»teci mici, teci medi, teci mici, teci mi.«notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna in trodelna mera Ritmične vrednosti: polovinka s piko, četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: rastoča Melodična analiza: Razpon melodije: g1 c2 (As-dur) Značaj pesmi: pripovedna Opis: Začne se s predtaktom. Prevladuje zmeren tempo. Deček poje o svojem medvedku. Besedilo sestavljajo posamezne besede, ki se večkrat ponovijo. Opazni sta 2 prekinitvi. Vzrok je v dečku, ki tudi sestavlja svoj»mikrofon«. Tako besedijo kot melodija sta izmišljena. Pesem 4: Deklica 1 (2 leti in 7 mesecev) Besedilo pesmi:»po molju plava, devesa se pliklanjajo, oj le naplej, oj le naplej, doklel je se vetla kej.«27

Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: trodelna mera Ritmične vrednosti: polovinke, četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: rastoče Melodična analiza: Razpon melodije: d1 h1 ( C-dur) Značaj pesmi: vesela, živahna Opis: Besedilo in melodija sta povzeta po pesmici»barčica po morju plava«. Dali smo jo med izmišljarijo, ker je deklica pokazala veliko samozavesti pri petju. Namesto»o«pa je zapela»oj«, tako da nekaj je le dodala svojega. Pesem 5: Deklica 2 (2 leti in 6 mesecev) Besedilo pesmi:»ce si moj plijatel, Pika nogavicka, pike `ma na nosu, nogavicke na nogah, mu ni, mu ni pa, le v vila cira ra, naj zivim kal sam, naj stanuje vsak.«28

Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: štiridelna mera Ritmične vrednosti: polovinke, četrtinke, osminke, šestnajstinke Smer ritmičnega gibanja: padajoča Melodična analiza: Razpon melodije: f1 es2 (B-dur) Značaj pesmi: vesela, poskočna Opis: Predvidevamo, da sta besedilo in melodija povzeta po pesmici iz filma o Piki Nogavički. Deklica doda tudi svoje izmišljene besede (kot so mu ni muni), pa tudi zaključek si je sama izmislila. Deklica celotno pesem ponazori z gibanjem. Pesem 6: Deklica 3 (2 leti in 4 mesece) Besedilo pesmi:»mi glemo pa na molje, se plavat naočit, lokaucke, slaufke bomo se labil.«notni zapis: 29

Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: rastoče Melodična analiza: Razpon melodije: c1 d2 (F-dur) Značaj pesmi: živahna Opis: Besedilo je povzeti po pesmici»mi gremo pa na morje«. Deklica je že cel teden govorila o tem, kako bo, ko bodo šli na morje in med drugim tudi vedno pripevala melodijo. Nato se je opogumila in zapela izmišljarijo po svoje, se pravi besedilo je povzeto, melodijo pa je malo priredila. Pesem 7: Deklica 2, čez 2 tedna: (2 leti in 7 mesecev) Besedilo pesmi:»tadala, tadala, tadaladaladala, tadala, tadala, tadaladaladala, tadala, tadala, tadaladaladaladaladaladaladala«. Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna mera Ritmične vrednosti: osminke, osminke s piko, šetnajstinke Smer ritmičnega gibanja: padajoče 30

Melodična analiza: Razpon melodije: g1 d2 (A-dur) Značaj pesmi: živahna, vesela Opis: Besedilo ni smiselno, vsebuje le nevtralni zlog:»ta dala«. Predvidevamo, da je melodija povzeta po kakšni pesmi, ki jo deklica skupaj s starši posluša pri vožnji z avtom domov iz vrtca. Ker nam je povedala, ko smo jo vprašali, od kod je pesem. Deklica skozi celotno izmišljarijo pleše. Med izmišljarijo opazimo kratke prekinitve zaradi vzdihov. Otroci, stari 3 4 leta, pa so peli naslednje izmišljarije: Pesem 8: Deklica 1 (3 leti in 4 mesece) Besedilo pesmi:»ferali polko špilamo, nobeden ni pr mir«. Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: rastoče Melodična analiza: Razpon melodije: fis1 a1 (D-dur) Značaj pesmi: poskočna 31

Opis: Deklica je začela ustvarjati na znano besedilo. Melodijo je spremenila, zraven pa je dodala še»mali ritmični instrument«, ki ga je našla kar v kuhinji igralnice, in sicer dve kuhalnici je uporabila za spremljavo, ki pa jo je na koncu zaključila na hitro oz. glasneje, da besedila ne moremo razumeti. Pesem 9: Deklica 2 (3 leta in 8 mesecev) Besedilo pesmi: peto:»laaaaa, Zabec je bil vesel, ker ni mogel u hišo, je bil takrat vroč in žalosten«. Govorjeno: Ker je bil sneg odzunej in se je prehladil in je šel ven. Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: ne moremo opredeliti takta Ritmične vrednosti: polovinke, četrtinke, osminke, šestnajstinke Smer ritmičnega gibanja: ne moremo opredeliti Melodična analiza: Razpon melodije: e1 h1 (C-dur) Značaj pesmi: poskočna, živahna Opis: Deklica je pela izmišljarijo zunaj na igrišču v leseni hišici, kjer je kuhala svoji punčki. Besedilo je pripovedno in ne daje vtisa o zaključku, vendar pa se konča z govorom. Besedilo in melodija sta izmišljeni. 32

Pesem 10: Deček 1 (4 leta in 1 mesec) Besedilo pesmi:»bim bam mehurček zaspan, bim bam bim bam mehurček zaspan «Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna mera in štiridelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: rastoče Melodična analiza: Razpon melodije: e1 a1 (C-dur) Značaj pesmi: vesela Opis: Deček je med igro začel peti izmišljarijo. Ponavljal je isti verz:»bim bam mehurček zaspan«. Ko smo ga po koncu izmišljarije vprašali, o čem je pel, je odgovoril, da so ga kocke spomnile na petje njegove mamice pred spanjem. Zanimivo, od kod je otrok dobil asociacijo na tako izmišljarijo. Tako besedilo kot melodija sta izmišljena. Pesem 11: Deček 2 (4 leta) Besedilo pesmi:»spajdermen stopi u hiso, da je utlipal u hisi, da je utlipal u hisi«. Notni zapis: 33

Ritmična analiza: Mera, takt: dvodelna in trodelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke, triole Smer ritmičnega gibanja: padajoča Melodična analiza: Razpon melodije: e1 a1 Značaj pesmi: živahna Opis: Melodija in besedilo sta izmišljena. Besedilo ni smiselno, ker je deček v pesem vključil doživetja iz risanke. Ritmični tok pesmi je prekinjen zaradi vdihov in zaradi sprotnega izmišljanja. Konec besedila izmišljarije je nerazumljiv. Pesem 12: Dečki 3, 4, 5, 6 (stari od 3 let in 8 mesecev do 4 let) Besedilo pesmi:»snegec pada, snegec pada «Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: trodelna mera Ritmične vrednosti: četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: padajoče Melodična analiza: Razpon melodije: (C-dur) Značaj pesmi: pripovedna 34

Opis: Zunaj so začele naletavati prve snežinke, ki so jih tudi otroci opazili. Deček v svetlo modri majici je začel peti izmišljarijo in takoj so se mu pridružili še trije dečki, ki so sedeli z njim pri mizi. Melodični motiv in besedilo (»snegec pada«) se ponavljata skozi celo izmišljarijo. Tako melodija kot besedilo sta izmišljena. Pesem 13: Deček 7 (3 leta in 10 mesecev) Besedilo pesmi:»u hiso plide, use puzlau use, je use pozlel«. Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: trodelna mera Ritmične vrednosti: polovinka s piko, četrtinke, osminke Smer ritmičnega gibanja: padajoče Melodična analiza: Razpon melodije: d1 h1 (C-dur) Značaj pesmi: živahna Opis: Besedilo je težje razumljivo zaradi še nerazločne izgovorjave. Besedilo ni smiselno. Predvidevamo, da je izmišljarija nastala po ogledu igrice Rdeča kapica, ki so si jo otroci ogledali nekaj dni nazaj. Besedilo in melodija sta izmišljena. Pesem 14: Deklica 2 (3 leta in 10 mesecev) Besedilo pesmi:»ti da, podgana je bla vesela, tititi, res je bla vesela, vesela, vesela.«35

Notni zapis: Ritmična analiza: Mera, takt: ne moremo predeliti Ritmične vrednosti: polovinka, četrtinke Smer ritmičnega gibanja: padajoče Melodična analiza: Razpon melodije: fis1 cis2 Značaj pesmi: živahna Opis: Deklica si je začela izmišljevati pesmico. Zaradi daljšega premora smo ugasnili kamero, potem pa je pričela ustvarjati naprej in preden nam je uspelo ponovno vzpostaviti kamero, je deklica prenehala z ustvarjanjem. Zato je tudi v notah manj napisanega, besedilo pa nam je uspelo napisati do konca. Od kod deklici ideja o podgani, nam ni jasno, ker ni želela povedati, ko smo jo vprašali, a je na koncu le rekla, da kar tako. Tako besedilo kot melodija sta izmišljena. 36

PRIKAZ REZULTATOV Z GRAFI IN PREGLEDNICAMI Graf 1: Prikaz ustvarjanja 2- do 3-letnih otrok 7 6 5 4 3 2 Dečki Deklice 1 0 Otroci skupaj Dečki, ki so ustvarjali Deklice, ki so ustvarjale Rezultati so pokazali (Graf 1), da otroci, stari 2 3 leta, tudi ustvarjajo. Od skupaj 14 otrok smo zasledili, da jih ustvarja 9, in sicer 4 dečki in 5 deklic. Preglednica 1: Prikaz izmišljanja otrok, starih 2-3 leta. Izmišljanje besedila in melodije Izmišljanje besedila na dano melodijo Izmišljanje melodije na dano besedilo Dečki Deklice Skupaj f % f % f % 3 75 0 0 3 33,33 1 25 4 80 5 55,56 0 0 1 20 1 11,11 37

Graf 2: Prikaz izmišljanja otrok, starih 2 3 leta. 5 4 3 2 1 0 Izmišljanje besedila in melodije Izmišljanje besedila na dano melodijo Dečki Deklice Izmišljanje melodije na dano besedilo Iz Preglednice 1 in Grafa 2 je razvidno, koliko otrok si je izmišljajo besedilo in melodijo, in sicer 3 dečki in 0 deklic. Besedilo na dano melodijo so si izmišljale štiri deklice in en deček. Iz Grafa 2 in Preglednice 1 je ravidno, da so deklice več ustvarjale kot dečki. Med vsemi otroci pa je bila samo ena deklica, ki si je izmišljala melodijo na dano besedilo. 38

Graf 3: Prikaz ustvarjanja 3- do 4-letnih otrok. 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Otroci skupaj Dečki, ki so ustvarjali Deklice, ki so ustvarjale Deklice Dečki Iz Grafa 3 je razvidno, da so 3- do 4-letni otroci tudi ustvarjali. Od 19 otrok jih je ustvarjalo kar 15. Od tega 7 dečkov in kar 8 deklic. Preglednica 2: Prikaz izmišljanja otrok, starih 3-4 leta Izmišljanje besedila in melodije Izmišljanje besedila na dano melodijo Izmišljanje melodije na dano besedilo Dečki Deklice Skupaj f % f % f % 3 42,86 4 50 7 46,67 4 57,14 4 50 8 53,33 0 0 0 0 0 0 39

Graf 4: Prikaz izmišljanja otrok, starih 3-4 leta 7 6 5 4 3 2 1 0 Izmišljanje besedila in melodije Izmišljanje besedila naizmišljanje melodije na dano melodijo dano besedilo Dečki Deklice Iz Preglednice 2 in Grafa 4 je razvidno, koliko otrok si je izmišljajo besedilo in melodijo, in sicer 3 dečki in 4 deklice. Tako dečki kot deklice pa so ustvarjali besedilo na dano melodijo, in sicer 4 dečki in 4 deklice. Na žalost pa nismo našli nobenega otroka, ki bi si izmišljal melodijo na dano besedilo. 40