Vplivni dejavniki nastanka konfliktov z medvedom Habitat selection, use of antropogenic food sources for bears living in conflict area Pripravili: Dej

Vplivni dejavniki nastanka konfliktov z medvedom Habitat selection, use of antropogenic food sources for bears living in conflict area Pripravili: Dejan Bordjan, Vera Zgonik, Klemen Jerina Prispevali: Gal Fidej, Kristijan Jarni, Matija Klopčič, Miha Krofel, Tom Nagel, Anton Poje, Tina Simončič Priporočeno navajanje: Bordjan D., Zgonik V., Jerina K. (2019) Izbor habitata, raba antropogenih virov hrane in konfliktno vedenje medvedov na širšem območju konfliktov, pripravljeno v okviru projekta LIFE DINALP BEAR (LIFE13 NAT/SI/0005): 38 pp. Junij 2019

Povzetek Za sodobno varstvo vrst pogosto ni dovolj samo poznavanje njihovih habitatnih potreb. V gosto poseljeni Evropi, kjer ni več prave divjine, medved npr. prihaja v stik s človekom, kar pogosto proži konflikte. Ti pa so ena ključnih groženj trajnega varstva vrste. Za uspešno ohranjanje medveda je zato potrebno poznati tudi razloge za nastanek konfliktov in načine za njihovo preprečevanje ter reševanje. Velik del konfliktov je posledica medvedovega iskanja in pridobivanja hrane, zlasti antropogenih virov v bližini človeka. Zelo pomembna so lahko tudi druga prožila/dejavniki, kot so dostopnost naravnih virov hrane, zgradba krajine (prekrivanje habitata medveda in človekovih naselij), pogostnost potencialnih škodnih objektov, socialni odnosi med medvedi in ne nazadnje tudi populacijske gostote in upravljanje medvedov. Zaradi velikega pomena teme za uspešno varstveno upravljanje medveda in njegovega habitata, smo v okviru projekta Life DinAlp Bear v več študijah preučili razloge za nastajanje konfliktov in opredelili tudi, kako se ti razlikujejo med območji. Na osnovi preteklih podatkov smo določili območja zgostitev konfliktov. Ta so bila za namene izvedb aktivnosti projekta razdeljena še na širša območja konfliktov (ŠOK) ter območja vročih točk konfliktov (HS), kamor se je vlagalo večino sredstev in dela za omilitev konfliktov. Od začetka projekta smo s telemetrično ovratnico opremili in spremljali 11 medvedov. Prednostno smo opremili potencialno konfliktne medvede. Poleg tega smo v analizah smo uporabili tudi podatke o 33 medvedih, opremljenih pred letom 2012. Podatke vseh spremljanih medvedov smo uporabili za: - za analizo izbire habitata na območjih ŠOK in HS ter oddaljenosti od antropogenih struktur. - za iskanje iztrebkov na dnevnih počivališčih. Najdene iztrebke smo uporabili za analizo prehrane v kombinaciji z rabo prostora in oddaljenostjo od naselij. - za izbor naključnih lokacij medvedov in kontrolnih točk za analizo prisotnosti antropogenih virov hrane v različnih pasovih oddaljenosti od naselij. - za analizo karakteristik naselij, kjer se pogosteje pojavljajo konflikti in za razumevanje, kateri kako zgradba krajine in lega naselij v krajini vplivajo na pojavljanje konfliktnih dogodkov. Za ugotavljanje razlik v rabi antropogenih virov hrane med konfliktnimi in nekonfliktnimi medvedi smo pričeli tudi z zbiranjem in z analizo stabilno-izotopske sestave tkiv medvedov in njihovih prehranskih virov. Medvedi, ki smo jih spremljali s telemetričnimi ovratnicami so pogosteje izbirali gozd in se izogibali kmetijskim in urbanim površinam. V primerjavi s ŠOK, je bilo v HS več lokacij na kmetijskih in urbanih območjih, a še vedno manj kot bi pričakovali, če bi medved prostor uporabljal naključno. S približevanjem naseljem se je povečevala pogostnost sadja v iztrebkih medveda, kar potrjuje, da antropogeni viri (sadje) spodbujajo zahajanje medveda v naselja. Medvedi so se v splošnem izogibali tako cestam kot naseljem. V primerjavi z lokacijami, zbranimi pred letom 2012, smo medvede zabeležili bližje naseljem in cestam ter pogosteje na kmetijskih in urbanih površinah. Večja raba kmetijskih in urbanih površin ter manjše razdalje do naselij so najverjetneje posledica prednostne izbire konfliktnih medvedov za spremljanje v okviru pričujočega projekta. I

Ugotovili smo, da se verjetnost za konflikte v naseljih najbolj poveča ob večanju gostote medvedov (na skali 15 km 2 ), dolžini roba naselja in koeficientu površina / rob naselja. Z večanjem minimalne razdalje od naselja do gozda pa se verjetnost za konflikt v naselju zmanjšuje. Ta razdalja se je zaradi zaraščanja v zadnjih nekaj desetletjih občutno zmanjšala in na osrednjem območju medveda znaša v povprečju le okoli 30 m. Poleg zmanjšanja razdalje do gozda so zaraščajoče površine za medveda dodatno zanimive, saj mu nudijo obilico hrane in varnostno kritje. Delež različnih tipov hrane se razlikuje med habitati, sezonami in posameznimi medvedi. Zanimivo je, da smo pri nekaterih medvedih zaznali koruzo s krmišč v iztrebkih zelo blizu naselij in se je njen delež pri teh medvedih celo nižal z oddaljenostjo od naselja. Vse več raziskav kaže, da krmljenje v splošnem zmanjšuje pogostnost konfliktov zahajanja medveda v bližino naselij. Vendar so njegovi učinki pozitivni le, če so krmišča dovolj oddaljena od naselij, kjer pa so v praksi očitno še možne in potrebne izboljšave. Naslednja pomembna ugotovitev je, da na verjetnost prisotnosti medveda v bližini naselja pomembno vpliva prisotnost antropogene hrane. Pri tem je pomembno, da ločimo antropogeno hrano na krmiščih praviloma daleč od naselij, od hrane, ki nenamerno privablja medveda (smeti, ostanki piknikov, odprti komposti). Če je bil na pregledani lokaciji prisoten antropogeni vir hrane, je bila verjetnost za prisotnost medveda večja kar za 32 %. Najpogostejša kategorija zabeležene antropogene hrane je izhajala iz sadovnjakov, njiv in vrtov, ki so skupaj predstavljali 76% antropogenih virov hrane ob naseljih. V kategoriji Odpadki predstavljajo smeti 63% vse antropogene hrane. Antropogena hrana je bila zabeležena na 41,5 % medvedjih in samo na 26,8 % primerjalnih (kontrolnih) lokacijah. Pomembna ugotovitev je, da količina antropogene hrane z oddaljenostjo od naselij upada. V oddaljenosti nad 300m je delež pregledanih lokacij z antropogeno hrano manjši od 10 %. V vseh razredih oddaljenosti od naselij prevladujeta zelena rastlinska hrana in koruza. V najbližji so pomembno zastopani še gozdni sadeži, v najbolj oddaljeni pa žir. Jabolka in antropogeno hrano smo zabeležili samo v iztrebkih, ki so bili najdeni najbližje naseljem. Do velike stopnje konfliktov v našem prostoru tako najverjetneje prihaja zaradi vzajemnega učinka visokih populacijskih gostot medveda, prisotnosti antropogenih virov hrane v bližini naselij in dejstva, da se naselja pogosto neposredno dotikajo gozdov (medvedovega habitata). II

Abstract For successful contemporary conservation, it is no longer enough just to know what the species habitat requirements are. In densely populated Europe, where wilderness is almost non-existent, bears often come into contact with people, which triggers conflict. And conflicts are a key threat to long-term conservation of bears in Europe. If conservation is to be successful, it is necessary to know why such conflicts occur and how to mitigate or prevent them. The bulk of conflicts are the result of bears foraging for food, mainly from anthropogenic sources in the vicinity of human settlements. Major drivers of conflicts also include availability of natural food sources, structure of the environment (overlap of bear and human habitat), frequency of damage cases (in wilderness bears cannot cause damage ), social interaction among bears, and bear population density and management. Due to the importance of conflict management for successful conservation of bears in Slovenia, we conducted several studies in the framework of the Life DinAlp Bear project to identify the reasons for the occurrence of conflicts and how they differ between areas. Using existing data, areas of higher conflict intensity were identified. They were divided into the wider conflict zone (ŠOK) and smaller hotspot areas (HS), where most of the conflict mitigation effort was directed. During the project 11 bears were equipped with telemetry collars. Potentially conflict-prone bears were selected preferentially. In addition, data on 33 bears equipped before 2012 were also used. Bear locations were used to: - Analyse habitat selection in ŠOK and HS areas and distance from anthropogenic structures - Search scats at daybeds for analysis of bear diet in combination with habitat use and distance from settlement - Select random bear locations and control points for analysing presence of anthropogenic food sources at different distances from settlements - Analyse the characteristics of settlements with conflict events and determine which landscape parameters have the greatest impact on conflict events To identify differences in use of anthropogenic food sources between conflict and nonconflict bears, we also started collecting and analysing the stable isotope composition of bear tissues and their food. Tracked bears were more likely to select forest and avoided agricultural and urban areas. Compared to ŠOK areas, HS areas had more locations in agricultural and urban areas but still fewer than expected if habitat selection was random. The probability of presence of fruits in scats increased with proximity to settlements, which confirms that anthropogenic sources (fruit) attract bears into settlements. Compared to locations collected before 2012, the bears were on average closer to settlements and roads, and they were recorded in agricultural and urban areas more frequently. Increased use of agricultural and urban areas and shorter distances to settlements are probably at least partly due to the pre-selection for potentially conflict-prone bears for this project. Probability of conflict was found to increase the most with increasing bear density (on a 15 km 2 scale), length of settlement edge, and surface / edge coefficient. Probability of conflict III

in settlements decreases with increased minimum distance from settlements to forest. In the last few decades this distance has significantly decreased due to overgrowth, and in the core bear area it now averages only about 30 m. Apart from shorter distance to settlements, overgrowth has additional benefits for bears because it offers plenty of food and cover. Shares of different types of food differ between habitats, seasons and individual bears. Interestingly, maize from feeding sites was detected in some scats very close to settlements and its share actually decreased with distance to settlement. There is an increasing body of research showing that feeding in general reduces the frequency of conflict venturing into settlements. However, its effects are positive only if feeding sites are distant enough from settlements; in practice, therefore, improvements are possible and necessary. The next major finding is that probability of bear presence near settlements is significantly affected by presence of anthropogenic food. It is important to distinguish between anthropogenic food at feeding places that are typically far from settlements from food sources that unintentionally attract bears (garbage, picnic residues, open compost). At locations with anthropogenic food sources, the likelihood of bear presence was 32% higher than on locations without. The most common category of anthropogenic food was food from orchards, fields and gardens, which together accounted for 76% of food sources near settlements. In the category Waste, garbage accounted for 63% of all anthropogenic food. Anthropogenic food was recorded at 41.5% of bear locations and only 26.8% of comparative (control) locations. Another major finding is that the amount of anthropogenic food decreases with distance from settlement. At a distance of over 300 m, the proportion of locations with anthropogenic food is less than 10%. Green plants and maize are dominant foods in all distance classes from settlement. Forest fruits are an important type in the nearest distance class and beech nuts in the farthest distance class. Apples and anthropogenic foods were recorded only in samples in the nearest distance class. The high degree of conflict is most probably the result of interaction of high population densities and presence of anthropogenic food sources in the vicinity of settlements, and the fact that settlements frequently have direct contact with forest (bear habitat). IV

Kazalo Povzetek... I Abstract... III 1 Uvod... 1 2 Metode... 2 3 Značilnosti habitata rjavega medveda... 5 3.1 Izbor habitata rjavega medveda (analiza s telemetrijo pridobljenih lokacij)... 5 3.1.1 Metode... 5 3.1.2 Rezultati... 6 3.1.3 Zaključki... 8 3.2 Pomen zgradbe pokrajine za rjavega medveda... 9 3.2.1 Metode... 9 3.2.2 Rezultati... 9 3.2.3 Zaključki... 11 4 Antropogeni viri hrane... 12 4.1 Analiza iztrebkov medvedov spremljanih s telemetričnimi ovratnicami... 12 4.1.1 Metode... 12 4.1.2 Rezultati... 13 4.1.3 Zaključki... 15 4.2 Prehranska analiza stabilni izotopov rjavega medveda... 16 4.2.1 Metode... 16 4.2.2 Pričakovani rezultati... 16 4.3 Analiza izbranih lokacij rjavega medveda... 17 4.3.1 Metode... 17 4.3.2 Rezultati... 17 4.3.3 Zaključki... 20 5 Zaključki... 21 6 Glavni viri... 22 V

Kazalo slik Slika 1: Prikaz lokacij spremljanih medvedov: v okviru Life DinAlp Bear projekta (svetle pike), medvedov spremljanih v predhodnih projektih (temne pike) glede na širše območje konfliktov (rdeči poligoni) ter vroče točke za usmerjanje ciljnih preventivnih akcij (rumeni poligoni).... 2 Slika 2: Prikaz intenzivnosti konfliktov med medvedom in človekom. Zeleno pomeni nizko, rumeno srednjo, rdeče pa visoko intenzivnost (Jerina in sod. 2015)... 3 Slika 3: Delež s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda glede na posamezno rabo tal. ŠOK Širše območje konfliktov, HS Vroče točke konfliktov, Pred 2012 podatki zbrani pred letom 2012, Projekt podatki zbrani v okviru Life DINALP BEAR projekta... 7 Slika 4: Povprečna razdalja s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda do najbližje hiše (Naselja) in cest (Ceste) za vse medvede, za medvede spremljanje pred pričetkom projekta Life DinAlp Bear (pred 2012), za medvede spremljanje v Projektu ter za naključno generirane lokacije (naključno).... 8 Slika 5: Sestava prehrane medvedov po uporabi krmišč (1) in sestava prehrane, ko medved krmišča ni obiskal prejšnji dan (2) (Štraus 2018)... 14 Slika 6: Razlike v prehrani medveda v Sloveniji glede na oddaljenost od naselij (prikazane so razlike med volumskim deležem posameznih prehranskih komponent med skupinami z različno oddaljenostjo od naselij skupina 1: 165 1.537 m, skupina 2: 1.564 2.294 m, skupina 3: 2.313 3.460 m, skupina 4: 3.632 7.024 m) (Štraus 2018)... 15 Slika 7: Delež medvedjih in kontrolnih lokacij s prisotno antropogeno hrano v različnih intervalih oddaljenosti od najbližje hiše (Kavčič 2016).... 19 Slika 8: Delež lokacij s posamezno izmed dveh kategorij antropogenih virov hrane.... 19 VI

Kazalo preglednic Preglednica 1: Prikaz podatkov s telemetričnimi ovratnicami opremljenih medvedov v okviru Life DinAlp Bear projekta. Prikazani so podatki o pričetku in zaključku delovanja ovratnice, širšem območju gibanja medveda, številu zbranih lokacij za posameznega medveda ter število različnih tipov na terenu preverjenih lokacij.... 4 Preglednica 2: Kategorije rabe tal, uporabljene v poglavju 3.1.1, z rabo tal povzeto po MKGP 2013.... 6 Preglednica 3: Število s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda glede na širše območje konfliktov (ŠOK) in vročih točk konfliktov (HS)... 6 Preglednica 4: Neodvisne spremenljivke in njihove aritmetične sredine v naseljih z zabeleženimi konflikti in v naseljih brez zabeleženih konfliktov. Poudarjene so spremenljivke, ki so bile uporabljene v modelu. (Bončina 2016)... 10 Preglednica 5: Primerjava naselij z registriranimi konflikti (oznaka 1) in naselij brez registriranih konfliktov (oznaka 0) z Mann-Whitneyevim U testom (Bončina 2016)10 Preglednica 6: Najboljša posplošena linearna modela GLM (ΔAIC < 3) brez upoštevanja spremenljivke LOU (Bončina 2016)... 11 Preglednica 7: Kratice in opis spremenljivk, uporabljenih v modelih za analizo spremljanja vpliva habitata na prehrano rjavega medveda (povzeto po Kraft 2017)... 13 Preglednica 8: Binarni logistični regresijski model za različne tipe hrane z in brez neodvisne spremenljivke IDovratnice (B = regresijski koeficient; SE = Standardna napaka; Sig. = statistična značilnost; OR = Odds ratio) (povzeto po Kraft 2017)... 14 Preglednica 9: Število lokacij s prisotno hrano iz posameznih virov hrane za tri kategorije (krmišča, odpadki in kmetijstvo) na medvedjih in kontrolnih lokacijah... 18 Preglednica 10: Parametri in koeficienti logističnega regresijskega modela za verjetnost prisotnosti medveda na določeni lokaciji glede na prisotnost antropogene hrane in kritja (Kavčič 2016)... 20 VII

1 Uvod Za sodobno varstvo vrst pogosto ni dovolj samo poznavanje njenih habitatnih potreb. V gosto poseljeni Evropi, kjer ni več prave divjine, medved npr. nujno prihaja v stik s človekom, kar pogosto proži konflikte. Ti pa so ena ključnih groženj trajnega varstva vrste. Za uspešno ohranjanje medveda je zato potrebno poznati tudi razloge za nastanek konfliktov in načine za njihovo preprečevanje ter reševanje. Čeprav se razlogi za pojav konfliktov lahko precej razlikujejo med območji, so si osnovne značilnosti med seboj podobne. Konflikti so pogosto posledica iskanja in pridobivanja hrane, zlasti iz antropogenih virov v bližini človeka. Čeprav so biološke značilnosti medveda v Sloveniji relativno dobro raziskane, pa številčna krepitev medveda (Skrbinšek 2017) ter novi človeški posegi v okolje vodijo v situacije, ki lahko obstoječe konflikte stopnjujejo. Nove metode, ki se razvijajo in so vse bolj dostopne, kot sta uporaba telemetričnih ovratnic s kamero in analiza stabilnih izotopov, ali pa nove kombinacije že uveljavljenih metod, kot je analiza iztrebkov v kombinaciji s prostorskimi orodji, vodijo do novih spoznanj in novih potencialnih rešitev konfliktnih primerov. Razreševanje teh pa je ključno za ohranjanje medveda kot del favne Slovenije. Na razporeditev, pojavljanje in obnašanje medveda v okolju močno vpliva količina in dostopnost hrane, habitat, ki je na voljo, ter zgradba same pokrajine. Hrana, predvsem njena prehranska kakovost, je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na biološke in vedenjske značilnosti živalskih vrst. V okolju se poleg naravnih virov vse pogosteje pojavlja tudi hrana iz antropogenih virov. V gosteje naseljenih delih sveta je ta prostoživečim živalim lahko dostopna v velikih količinah. Pogosto je visoko kakovostna, skoncentrirana in predvidljiva, npr.: na smetiščih, krmiščih in na kmetijskih površinah. Na prostoživeče živali antropogena hrana praviloma vpliva ugodno, po drugi strani pa lahko vodi v konflikte. Zgradba pokrajine vpliva na vrstno sestavo, pa tudi na rabo prostora posameznih vrst. Človek je do danes že močno spremenil pokrajino in v Evropi danes prevladuje od človeka spremenjena krajina. Da se lahko v taki krajini zagotovi dolgoročni obstanek medveda, je potrebno zagotoviti sobivanje s človekom. V krajino različno umeščeni objekti lahko vodijo v različno razporeditev konfliktov po prostoru. Poznavanje, kako zgradba pokrajine vpliva na konfliktnost, lahko doprinese k boljšemu varovanju medveda. Zaradi pomembnosti poznavanja proženja konfliktov za uspešno varovanje vrste pri nas, smo v okviru projekta Life DinAlp Bear preko več študij preučili razloge za nastajanje konfliktov in kako se ti razlikujejo med posameznimi območji. Namen tega poročila je bilo zbrati znanje o izbiri habitata, konfliktnemu vedenju in uporabi antropogenih virov hrane za rjavega medveda v Sloveniji. Hkrati pa je namen omenjeno znanje dopolniti z obdelavo aktualnih podatkov, pridobljenih v času trajanja Life DinAlp Bear projekta. 1

2 Metode Na podlagi znanja pridobljenega v preteklosti so bila izluščena območja zgostitev konfliktov na osrednjem območju medveda (Jerina in sod. 2015). Ta so bila razdeljena na širša območja konfliktov (ŠOK) ter manjša območja vročih točk konfliktov (HS), kamor se je vlagalo večino energije za omilitev konfliktov v okviru Life DinAlp Bear projekta (Stergar in Berce 2016). V okviru projekta smo s telemetrično ovratnico opremili 11 medvedov. Prednostno se je opremljalo medvede, ki so se nahajali vsaj v širšem območju konfliktov (slika 1) in so kazali znake konfliktnosti. Dva medveda sta bila z ovratnico opremljena na Trnovskem gozdu, ki leži severno od avtoceste Ljubljana-Koper. Preostali medvedi pa so bili spremljani na širšem območju Kočevske, zahodnem obrobju Javorniško-Snežniške planote ter v Brkinih (slika 1), kjer je tudi sicer najvišja intenzivnost konfliktov (slika 2). Slika 1: Prikaz lokacij spremljanih medvedov: v okviru Life DinAlp Bear projekta (svetle pike), medvedov spremljanih v predhodnih projektih (temne pike) glede na širše območje konfliktov (rdeči poligoni) ter vroče točke za usmerjanje ciljnih preventivnih akcij (rumeni poligoni). Vsi medvedi so bili v času projekta opremljeni z GPS-GSM telemetričnimi ovratnicami proizvajalca Lotek. Osem medvedov je bilo opremljenih z ovratnicami istega tipa (800MGU), trije pa so nosili ovratnico z vgrajeno kamero za spremljanje vedenja. Prva dva medveda sta bila opremljena z ovratnico v začetku junija 2016, zadnja dva pa v maju 2019 (preglednica 1). 2

Ovratnice so bile programirane, da so snemale lokacije na vsako polno uro, 24 ur na dan, vse dni v letu. Ti podatki so bili poslani preko SMS sporočil, kar je omogočilo neposredno spremljanje. Poleg lokacije so ovratnice beležile in shranjevale v pomnilnik tudi podatke o aktivnosti živali (v intervalih po pet minut) in zunanji temperaturi (Jerina in sod. 2012). Slika 2: Prikaz intenzivnosti konfliktov med medvedom in človekom. Zeleno pomeni nizko, rumeno srednjo, rdeče pa visoko intenzivnost (Jerina in sod. 2015) S pomočjo podatkov zbranih v okviru projekta in v preteklosti (Jerina in sod. 2012, Bončina 2016, Kavčič 2016) smo preko več študij analizirali pojavljanje konfliktov in razloge zanje. Zbrane lokacije medvedov smo v prvi vrsti uporabili za spremljanje gibanja medveda. Gibanje pa smo dalje uporabili za analizo izbire habitata na območjih z različnim stratumom konfliktov / škod, oddaljenosti od naselij ter nekaterih drugih prostorskih spremenljivk (Poglavje 3.1). Podatki o lokacijah medvedov smo uporabili tudi: i) za analizo karakteristik naselij, kjer se pojavljajo konflikti (Poglavje 3.2); ii) za iskanje dnevnih počivališč medvedov, kjer se je po izbrani metodi iskalo iztrebke za analizo prehrane v kombinaciji z rabo prostora (Kraft 2017) in oddaljenostjo od naselij (Štraus 2018; Poglavje 4.1); iii) za izbor naključnih lokacij medvedov in kontrolnih točk (strojno postavljene naključne točke) za analizo razlogov potencialno konfliktnega vedenja (Poglavje 4.3). Za ugotavljanje razlik v rabi antropogenih virov hrane med konfliktnimi in nekonfliktnimi medvedi smo pričeli z zbiranjem podatkov za analizo stabilno-izotopske sestave tkiv medvedov in njihovih prehranskih virov (poglavje 4.2). S to metodo bomo lahko ocenili, kolikšen delež predstavlja določen prehranski vir v presnovljeni hrani živali. To velja predvsem za antropogene vire, ki se tudi najlažje ločijo od naravnih virov. 3

Posamezna poglavja v tem poročilu predstavljajo študije, ki so bile izvedene ali pa so bile zastavljene v okviru Life DinAlp Bear projekta. Študije smo združili po tipu dejavnika, ki vpliva na konfliktno vedenje, t.j. na habitatne karakteristike ter antropogene vire hrane. Slednje v tem poročilu ločimo na namenske in nenamenske vire hrane. V prvo skupino spadajo krmišča, ki jih lovci v prvi vrsti uporabljajo za namene odvračanja medvedov od naselij in zmanjševanja škode na kmetijskih površinah. V drugo skupino spadajo ostanki hrane po piknikih, nepravilno odvržene smeti, nezavarovani komposti, kmetijski pridelki in gojene živali. Ločevanje je nujno zaradi nasprotujočega učinka na konfliktnost medvedov. Čeprav lahko nepravilno upravljana krmišča vodijo v habituacijo medveda, pa so v prvi vrsti namenjena za nižanje konfliktnosti medveda. V nadaljnjem tekstu se antropogeni viri hrane praviloma nanašajo na drugo skupino. Preglednica 1: Prikaz podatkov s telemetričnimi ovratnicami opremljenih medvedov v okviru Life DinAlp Bear projekta. Prikazani so podatki o pričetku in zaključku delovanja ovratnice, širšem območju gibanja medveda, številu zbranih lokacij za posameznega medveda ter število različnih tipov na terenu preverjenih lokacij. Ime Datum Datum Št. Dni Št.preverjenih lokacij Št. Širša lokacija začetka prenehanja lokacij aktivna Naključnih Kontrolnih Ročno izbranih iztrebkov DinAlp1 2.6.2016 1.8.2016 Snežnik - Loška dolina 1444 60 47 DinAlp2 3.6.2016 2.9.2018 Snežnik - Ilirska bistrica 18733 821 33 13 2 63 DinAlp3 16.6.2016 25.7.2016 Velike lašče 1887 39 20 DinAlp4 24.10.2016 1.12.2016 Snežnik 915 38 DinAlp5 17.5.2017 12.8.2017 Loška dolina 3088 87 16 23 1 2 DinAlp6 19.6.2017 24.7.2017 Postojna 1631 35 13 15 5 4 DinAlp7 21.7.2017 1.6.2018 Sodražica 7808 315 58 14 2 6 DinAlp8 10.9.2017 24.10.2017 Snežnik - Brkini 1009 44 4 DinAlp9 30.5.2018 2.6.2018 Menišija 194 3 DinAlp10 1.5.2019 10.5.2019 Trnovski gozd 216 9 DinAlp11 21.5.2019 30.5.2019 Trnovski gozd - Idrijsko 216 9 Skupaj 37141 1460 124 65 10 142 4

3 Značilnosti habitata rjavega medveda Rjavi medved naseljuje večino življenjskih okolij v zmernih območjih severne poloble. Med tem ko se v Severni Ameriki in Aziji zadržuje bolj v odprtih in polodprtih območjih, pa je rjavi medved v Evropi predvsem gozdna vrsta pogosto omejena na gorska in hribovita območja. V Evropi, kjer prevladuje od človeka spremenjena krajina, medved pogosto prihaja v stik z naseljenimi območji in kulturno krajino. Konflikti, ki zaradi tega nastajajo, se v prostoru pojavljajo izrazito neenakomerno (Jerina in sod. 2015). Struktura krajine ima lahko ključno vlogo pri gibanju medveda in posledično na pojavljajoče se konflikte. Namen tega sklopa je analiza rabe prostora v luči konfliktov ter kako krajina vpliva na njihovo prostorsko razporejenost. 3.1 Izbor habitata rjavega medveda (analiza s telemetrijo pridobljenih lokacij) Del podatkov, uporabljenih v tem poglavju, je bil pridobljen že v predhodnih projektih in vsaj delno obdelan (npr.: Jerina in sod. 2012). Namen tega poglavja je predstaviti razlike v rabi habitata med različnimi območji, ki so bili opredeljeni na podlagi konfliktov, ter opredeliti razlike, ki so se zgodile v času med medvedi, spremljanimi pred letom 2012, in medvedi, spremljanimi po letu 2016. 3.1.1 Metode V projektu (Jerina in sod. 2012), ki je potekal pred letom 2012 (dalje, pred 2012), je bilo s telemetričnimi ovratnicami opremljenih 33 medvedov, v času Life DinAlp Bear projekta (dalje, Projekt) pa dodatnih 11. V okviru akcije C1 Life DinAlp Bear projekta je bilo zarisanih dvoje območij (Stergar & Berce 2016). Obe območji sta bili določeni na podlagi območij večje zgostitve konfliktov (Jerina in sod. 2015; slika 2). Območja, kamor je bila kasneje vložena večina napora za preventivne akcije zmanjšanja konfliktov v okolici naselij, so tako imenovana območja»vročih točk«(dalje HS). Območja povečanih konfliktov in večjih gostot medvedov pa so bila opredeljena kot širša območja konfliktov (dalje ŠOK). Lokacije medvedov, ki so zunaj teh območij so bile označene kot»izven ŠOK«. Lokacije medvedov in območja so prikazana na sliki 1. Raba tal je bila povzeta po MKGP (2013) in združena v kategorije, prikazane v Preglednici 2. Kategorije predstavljajo posamezen sklop rabe prostora, ki imajo potencialen pomen za medveda ali za ljudi. Tako kategorija»zaraščajoče«predstavlja potencialna območja za dnevna skrivališča medveda, kategorija»kmetijstvo«predstavlja vir hrane,»urbano«pa potencial za konflikte. 5

Preglednica 2: Kategorije rabe tal, uporabljene v poglavju 3.1.1, z rabo tal povzeto po MKGP 2013. Kategorija rabe tal Raba tal po MKGP 2013 Kmetijstvo Gozd Urbano Zaraščajoče Ostalo Njiva, vinograd, intenzivni sadovnjak, ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, trajni travnik, barjanski travnik Gozd Pozidano in sorodno zemljišče Kmetijsko zemljišče v zaraščanju, plantaža gozdnega drevja, drevesa in grmičevje, kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Neobdelano kmetijsko zemljišče, ostalo zamočvirjeno zemljišče, suho odprto zemljišče, voda, 3.1.2 Rezultati Medvede smo zabeležili v več kot samo enem tipu območja (Preglednica 3). Na vseh treh območjih (izven ŠOK, ŠOK in HS) je bilo zabeleženih 14 medvedov, 25 pa na dveh od treh območij. Izmed 43 medvedov so bili samo trije zabeleženi samo zunaj vseh območij, dva pa samo znotraj ŠOK. Noben ni bil zabeležen samo znotraj HS. Preglednica 3: Število s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda glede na širše območje konfliktov (ŠOK) in vročih točk konfliktov (HS) Št. Točk Št. Medvedov Izven ŠOK 34046 40 Znotraj ŠOK 96115 40 Znotraj HS 2516 16 Glavnina lokacij medvedov je bila zabeležena v gozdu (Slika 3), največ v ŠOK (91,8%) in najmanj v HS (80,0%). Razmerje med lokacijami medvedov, zabeleženih na posameznih rabah tal izven ŠOK se je razlikovalo od tistih v ŠOK (X 2 = 416,6, sp = 4, p < 2,2e-16) in v HS (X 2 = 850, sp = 4, p < 2,2e-16). Prav tako se je razlikovalo razmerje v rabi tal med lokacijami v ŠOK in HS (X 2 = 1129,3, sp = 4, p < 2,2e-16). Znotraj HS je bilo v primerjavi z drugima območjema več lokacij na kmetijskih, urbanih in zaraščajočih površinah. Znotraj ŠOK pa je bilo več lokacij v gozdu in na zaraščajočih površinah (Slika 3). Medvedi so različno izbirali posamezno rabo tal glede na to, koliko te rabe je bilo na voljo in to tako v ŠOK (X 2 = 1936,2, sp = 4, p < 2,2e-16), kot v HS (X 2 = 128,1, sp = 4, p < 2,2e-16). V ŠOK so medvedi pogosteje izbirali gozd (91,8% v primerjavi z 72,8%), ostale skupine pa značilno manj. V HS so medvedi pogosteje izbirali gozd (79,7% v primerjavi z 71,5) pa tudi urbane površine (4,8% v primerjavi z 2,7%). Zaraščajoče površine so izbirali v deležu primerljivem z deležem zaraščajočih površin na območju (3,5%). Medvedi v ŠOK so v Projektu manj pogosto uporabljali gozd (pred 2012 v 93,9 %; Projekt v 84,6%), bolj pogosto pa na kmetijske (pred 2012 v 3,8%, Projekt v 9,7%) in zaraščajoče površine (pred 2012 v 1,7, Projekt v 3,1%; X 2 = 2090,8, sp = 4, p < 2,2e-16). Podobno velja tudi za območja HS, kjer so bili v primerjavi 6

z medvedi pred 2012 pogosteje zabeleženi tudi na urbanih površinah (pred 2012 v 0,8%, Projekt v 8,1%; X 2 = 92,6, sp = 4, p < < 2,2e-16). 100 90 80 70 60 50 40 30 20 Kmetijstvo Gozd Urbano Zaraščajoče Ostalo 10 00 Izven ŠOK ŠOK HS Izven ŠOK pred 2012 ŠOK pred 2012 HS pred 2012 Izven ŠOK Projekt ŠOK HS Projekt Projekt ŠOK na voljo HS na voljo Slika 3: Delež s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda glede na posamezno rabo tal. ŠOK Širše območje konfliktov, HS Vroče točke konfliktov, Pred 2012 podatki zbrani pred letom 2012, Projekt podatki zbrani v okviru Life DINALP BEAR projekta Medvedi so bili od najbližje hiše v povprečju oddaljeni 856 m (Slika 4). V primerjavi z lokacijami izven ŠOK je bila razdalja do naselja značilno manjša tako v ŠOK (t = 25,4, sp = 60047, p < 0,001) kot v HS (t = 99,0, sp = 3715,3, p < 0,001). Medvedi so bili značilno dlje od naselij, kot bi pričakovali po naključju tako v ŠOK (t = -129,6, sp= 171550, p < 0,001), kot v HS (t = -7,5, sp = 5313, p < 0,001). Prav tako so bili značilno bližje naseljem v Projektu kot pred 2012 (ŠOK iz 893 m na 652 m, t = 75,4, sp = 40730, p < 0,001; HS iz 470 m na 224 m, t = 24,9, sp = 1601,7, p < 0,001). Pri medvedih spremljanih v projektu je bila povprečna razdalja do najbližje hiše 818 m (od 339 do 1686 m). Le dva spremljana medveda sta imela minimalno izmerjeno razdaljo do najbližje hiše višjo od 20 m (125 in 397 m) in oba medveda sta bila spremljana manj kot mesec dni. Medvedi so bili od najbližje ceste v povprečju oddaljeni za 280m (Slika 4). V primerjavi z razdaljami izven ŠOK so bile v ŠOK večje (t = -48.3, sp = 80192, p < 0,001), v HS pa podobne (t = 0,1, sp = 3086,9, p = 0,909). Lokacije medvedov so bile v ŠOK podobno oddaljene od cest kot od naključnih točk (t = 1,6, sp = 129490, p = 0,131). Po drugi strani pa so bili medvedi v HS zabeleženi značilno dlje od cest, kot bi pričakovali po naključju (t = - 17,0, sp = 5182,9, p < 0,001). Je pa bila razdalja do cest značilno manjša v projektu v 7

primerjavi z medvedi pred letom 2012 (t = 10,7, sp = 1861.6, p < 0,001). Pri medvedih spremljanih v projektu je bila povprečna razdalja do najbližje ceste 456 m (od 136 do 1414 m). 1,000 900 909 856 837 918 900 893 849 800 povprečna razdalja [m] 700 600 500 400 300 200 336 470 683 652 224 558 279 280 297 281 268 270 233 232 236 348 326 207 201 299 160 Vse Izven ŠOK Znotraj ŠOK Znotraj HS 100 00 0 0 0 0 Slika 4: Povprečna razdalja s telemetrijo pridobljenih lokacij rjavega medveda do najbližje hiše (Naselja) in cest (Ceste) za vse medvede, za medvede spremljanje pred pričetkom projekta Life DinAlp Bear (pred 2012), za medvede spremljanje v Projektu ter za naključno generirane lokacije (naključno). 3.1.3 Zaključki Isti medvedi se pojavljajo v vseh treh območjih, kar potrjuje domnevo, da na konflikte vpliva gostota medvedov na večji prostorski skali (Bončina 2016) in pod vprašaj postavlja izvedbo interventnega odstrela v večji oddaljenosti od naselja. Ne glede na rabo tal, ki je na voljo, in območje, kjer se nahaja medved, le ta preferenčno izbira gozd. Čeprav so bili medvedi v HS ugotovljeni pogosteje na kmetijskih površinah, so se le tem izogibali. Po drugi strani pa so pogosteje izbirali urbana območja. Na osrednjem območju medveda je veliko sadovnjakov med hišami in so v rabi tal pogosto opredeljeni kot pozidano in sorodno območje. Sadje je eden izmed glavnih virov antropogene hrane, ki privablja medvede v bližino naselij (Kavčič 2016, Kraft 2017). Hkrati so na površinah vrtov v neposredni bližini še kompostniki, ki se prav tako pojavljajo na medvedjih lokacijah znotraj urbanih površin (Kavčič 2016). Po drugi strani pa se medved v povprečju zadržuje v večji oddaljenosti od naselij na vseh območjih. Ne glede na izogibanje naseljem pa je večina spremljanih medvedov vsaj enkrat prišla v neposredno bližino naselja. V HS medved 8

izkorišča prisotnost zaraščajočih površin, na kar opozarja že Bončina (2016), in se izogiba cestam. V primerjavi z medvedi, spremljanimi pred letom 2012, je delež lokacij medvedov v Projektu na kmetijskih in urbanih površinah večji. Manjša pa je tudi razdalja medvedov do naselij in cest. Veliki meri je verjetno vzrok za to preferenčna izbira konfliktnih medvedov za spremljanje v projektu. Posamezen konflikten medved se pogosto vede drugače od ostalih medvedov in je lahko odgovoren za večje število konfliktov (Jerina in sod. 2012). Po drugi strani pa lahko vsaj delno več lokacij v bližini naselij razložimo s povečanjem populacije rjavega medveda pri nas. Populacija medveda v Sloveniji se je med letoma 2007 in 2015 dvignila za 41,3% (Skrbinšek 2017) z glavnino dviga populacije po letu 2012 (Jerina in Polaina 2018). 3.2 Pomen zgradbe pokrajine za rjavega medveda Podatki za analizo pomena zgradbe pokrajine na pojavnost konfliktov med medvedom in človekom v osrednjem območju medveda so bili zbrani in obdelani v okviru doktorske disertacije z naslovom»vpliv zaraščanja na konflikte med človekom in medvedom v Sloveniji«(Bončina 2016), kar predstavlja glavnino tukaj predstavljenih rezultatov. Namen tega poglavja je bil predstaviti vpliv zaraščanja in drugih krajinskih značilnosti na pojav in število konfliktov med medvedom in človekom ter predstaviti značilnosti naselij, ki povečujejo verjetnosti nastanka konflikta. 3.2.1 Metode Konflikti med medvedom in ljudmi so bili izbrani na podlagi izdanih odločb za izredni odstrel. Iz nabora odločb so bile ohranjene tiste, ki so bile posledica ponavljajočih se škod ali zahajanja v naselja znotraj osrednjega območja medveda. Tako je za analizo ostalo 70 odločb. Posamezna odločba se je lahko nanašala na več kot en sam konfliktni dogodek in je zajemala več kot samo eno naselje. Na osrednjem območju medveda je 749 naselij in med temi so bili konflikti zabeleženi v 106-ih. Za potrebe analiz je bil generiran gozdni rob, ki najbolje opiše medvedovo rabo prostora (podrobneje razloženo v Bončina 2016). V naslednjem koraku je bila izračunana oddaljenost lokacij medvedov in naključnih lokacij do roba gozda. Za vsako kategorijo s potencialnim vplivom na pojavljanje konfliktov (Naselje, gostota medveda, oddaljenost od osrednjega območja medveda, gozdni rob, razlike v lovsko upravljavskih območjih) je bil izbran nabor spremenljivk. Ker so mnoge med seboj soodvisne, so bile med temi na koncu v model vključene le najbolj reprezentativne (Preglednica 4), (Bončina 2016). 3.2.2 Rezultati Verjetnost za konflikte najbolj povečujejo gostota medvedov na površinski skali 15 km 2, oddaljenost od roba območja raziskave, dolžina roba naselja in koeficient površina / rob 9

(Preglednica 5). Z večanjem minimalne razdalje od naselja do gozda pa se verjetnost za konflikt v naselju zmanjšuje. Največji vpliv med različnimi spremenljivkami, ki opisujejo razdaljo med gozdom in naseljem, opisuje minimalna razdalja od naselja do gozdnega roba. Med naselji z registriranimi konflikti z medvedi in naselji brez registriranih konfliktov so značilne razlike. Naselja z registriranimi konflikti imajo več hiš, večje število delov, večji koeficient površina / rob naselja in tudi večjo variabilnost. Značilne razlike so bile ugotovljene tudi za minimalno razdaljo do gozda in gostoto medvedov. (Bončina 2016) Preglednica 4: Neodvisne spremenljivke in njihove aritmetične sredine v naseljih z zabeleženimi konflikti in v naseljih brez zabeleženih konfliktov. Poudarjene so spremenljivke, ki so bile uporabljene v modelu. (Bončina 2016) Neodvisne spremenljivke Kratica XX konflikti XX brez konfliktov Število hiš v naselju Hiše 56 35 Površina naselja (ha) Povr. 4,34 2,64 Rob naselja (km) Rob 2,20 1,40 Koeficient površina naselja/rob naselja Povr./rob 15 13 Število delov v naselju Del 8 6 Oddaljenost od osrednjega območja medveda (km) Obm. 19,4 30,9 Gostota medveda (5 km2) (n/km2) G5 0,139 0,111 Gostota (10 km2) (n/km2) G10 0,148 0,126 Gostota (15 km2) (n/km2) G15 0,151 0,134 Lovsko-upravljavsko območje * LOU Minimalna razdalja do modificiranega gozdnega roba (m) L min 24 35 Povprečna razdalja do modificiranega gozdnega roba (m) L povp. 116 124 * - kategorična spremenljivka Preglednica 5: Primerjava naselij z registriranimi konflikti (oznaka 1) in naselij brez registriranih konfliktov (oznaka 0) z Mann-Whitneyevim U testom (Bončina 2016) Skupina naselij Hiše Del Rob Povr. Povr./ rob L povp. L min G5 G10 G15 p 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,480 0,000 0,000 0,000 0,000 1 Min 1 1 65 284 4 10 0 0,037 0,111 0,112 Max 1345 56 2877 119596 57 900 850 0,223 0,189 0,178 56 8 2213 43438 15 116 24 0,139 0,148 0,151 Md 28 4 1105 17971 13 93 0 0,138 0,144 0,152 Std 106 10 2941 93354 9 114 74 0,029 0,018 0,011 0 Min 1 1 65 250 4 0 0 0,008 0,019 0,046 Max 908 56 1870 742300 64 1064 997 0,275 0,195 0,186 35 6 1395 26428 13 124 35 0,111 0,126 0,134 Md 15 4 821 8649 11 91 0 0,114 0,130 0,140 Std 77 6 1933 67709 8 120 86 0,053 0,039 0,026 10

Preglednica 6: Najboljša posplošena linearna modela GLM (ΔAIC < 3) brez upoštevanja spremenljivke LOU (Bončina 2016) Model Spremenljivke sp AIC χ2 p ΔAIC w i 1 Obm., Rob, L min, G15 4 1496,259 296,516 0,000 0,000 0,730 2 Obm., Rob, Povr./rob, L min, G15 5 1498,251 296,524 0,000 1,992 0,270 Izmed vseh možnih modelov brez upoštevanja kategorične spremenljivke najboljša dva vsebujeta podobne spremenljivke. Razlika med njima je le v spremenljivki površina / rob, ki je model 1 nima (Preglednica 6). 3.2.3 Zaključki Ugotovljeno je bilo, da na verjetnost konfliktov v naseljih in njihovi bližini vpliva več dejavnikov. Med temi sta dva dejavnika povezana s stanjem populacije medveda (gostota medvedov in oddaljenost od roba osrednjega območja medveda), nadaljnja dva pa sta povezana z naselji (dolžina roba naselja in razmerje med površino in robom naselja). Verjetnost konfliktov se manjša z večanjem razdalje med naseljem in robom gozda. Z zaraščanjem so površine, zanimive za medveda, bližje naseljem. Ta razdalja se je v zadnjih nekaj desetletjih občutno zmanjšala. Območje roba gozda pogosto tvorijo zaraščajoče se površine, ki so vrstno pestre in prehransko zanimive za medveda. Poleg hrane (plodonosne vrste) mu omogočajo tudi kritje med počitkom. V Sloveniji je na osrednjem območju medveda povprečna minimalna razdalja od naselja (vsaj ene izmed hiš) do gozda 29,5 m (24 m pri naseljih z registriranimi konflikti in 35 m v naseljih brez registriranih konfliktov). Gleda na hitrosti in premike medvedov so to zelo kratke razdalje. Medvedi se lahko neopazno zadržujejo v neposredni bližini naselij, kjer počivajo in se hranijo. Do potencialne hrane v naselju je pot kratka. Zaradi tega je še posebej v tako imenovanih konfliktnih vročih točkah pomembno, da se dostopnost antropogene hrane zmanjša na minimum. V dodatno pomoč je lahko uporaba medovarnih kompostnikov in smetnjakov, ki naredijo hrano medvedu nedostopno. Velikost naselja ne odvrača medvedov od obiskovanja. Nasprotno, verjetnost za konflikt je celo večja v večjih naseljih. Potencialnih razlogov za to je več. Več ljudi pomeni večjo možnost, da bo vsaj eden izmed njih prijavil konflikt. Po drugi strani pa imajo večja naselja daljši rob in s tem več zunanjih hiš. Hiše na robu naselja, ki so vsaj malo odmaknjene od sosednjih hiš, so bolj izpostavljene obiskom medveda. Hkrati pa je pri večjem številu hiš verjetneje, da bo vsaj kakšna bližje gozdu. Pomembna ugotovitev je, da se je za gostoto medvedov kot najboljša izkazala gostota, preračunana na večje prostorsko merilo. To nakazuje, da je gostota v širši okolici bolj pomembna od lokalnega števila medvedov in da konflikte v naseljih povzročajo medvedi iz širše okolice. To ima smisel, saj je povprečen domači okoliš posameznega medveda velik 350km 2 (Jerina in sod. 2012). Torej je večja verjetnost, da bodo medvedi obiskali območja, kjer je lahko dostopna hrana in bodo s tem povzročali konflikte, kot da bodo konflikti tam, kjer je veliko medvedov. 11

4 Antropogeni viri hrane Prostoživečim živalim je hrana antropogenega izvora marsikje dostopna v velikih količinah. Ta je pogosto skoncentrirana, njena razpoložljivost pa časovno in prostorsko predvidljiva. Prehranjevanje z antropogenimi viri lahko pri medvedu vodi v habituacijo in povezovanje hrane z ljudmi in njihovimi aktivnostmi. Večina antropogene hrane je energetsko bogata in lahko dostopna. Medvedi domnevno pojedo več hrane človeškega izvora v okoljih, kjer primanjkuje prehransko kakovostnih naravnih virov. Prav tako naj bi bila antropogena hrana pomembnejša v letih in sezonah, ko je količina razpoložljivih naravnih prehranskih virov nižja. Medvedi uživajo antropogeno hrano zelo različnega izvora in ta lahko pri nekaterih vrstah medvedov predstavlja celo več kot 30 % vse prehrane. Analize vsebine iztrebkov in prebavil so bile do sedaj najpogosteje uporabljane metode pri proučevanju prehrane medvedov, a ne omogočajo neposrednega ocenjevanja deležev asimilirane prehrane. Prav tako so nezanesljive pri ugotavljanju deleža lahko prebavljive hrane. Na oboje bolje odgovori analiza stabilnih izotopov s predpostavko, da izotopska sestava živalskih tkiv odseva izotopsko sestavo zaužitih asimiliranih prehranskih virov. Hkrati se lahko z analizo stabilnih izotopov ocenjuje prehrano osebka tudi skozi daljša in različno dolga časovna obdobja, ker se v različna tkiva različni elementi vgrajujejo različno hitro (zaradi tkivno specifičnih»turnover rate-ov«). Po drugi strani pa lahko analiza iztrebkov, v kombinaciji z drugimi metodami (npr.: telemetrija), omogoča nov vpogled v prostorsko rabo medvedov. 4.1 Analiza iztrebkov medvedov spremljanih s telemetričnimi ovratnicami Podatki za analizo iztrebkov medvedov na širšem območju pojavljanja konfliktov so bili zbrani in obdelani v okviru dveh nalog: magistrske (Kraft 2017) in diplomske naloge (Štraus 2018). Raziskava, ki je bila del magistrske naloge, je bila osredotočena na razumevanje povezave med okoljem in prehrano pri rjavem medvedu (Kraft 2017). Raziskava, ki je bila del diplomske naloge, pa je bila osredotočena na i) sezonsko in prostorsko variabilnost prehrane medveda s poudarkom na antropogeni hrani (tako hrana s krmišč, kot hrana v bližini naselij); ii) na vpliv uporabe krmišč s koruzo na prehrano medveda; iii) in na razlike v hrani v različni oddaljenostih od naselij (Štraus 2018). 4.1.1 Metode Iztrebki medvedov so bili v primeru obeh nalog zbrani in analizirani na enak način. V prvi je bilo analiziranih 105 iztrebkov (Kraft 2017) v drugi pa še dodatnih 16 (Štraus 2018). Število iztrebkov posameznega medveda, uporabljenih za analizo, je zabeleženo v preglednici 1. Za vsakega medveda posebej se je sproti pregledovalo zbrane podatke o lokacijah in na podlagi dnevnih zgostitev identificiralo potencialna dnevna počivališča. V določenih časovnih intervalih se je zadnja locirana dnevna počivališča medveda poiskalo na terenu. Tam se je v spirali od centra navzven preiskovalo 30 minut. Najdeni iztrebki so bili shranjeni v nepredušno vrečo in kasneje zamrznjeni. Pred analizo so bili iztrebki najprej odmrznjeni, nato 12

pa precejeni čez dve cedili (4 mm in 0,8 mm). Določena je bila vsebina in izmerjen volumski delež posameznega tipa hrane. Za analizo vpliva habitata na prehrano so bile uporabljene spremenljivke, zabeležene v preglednici 7. Za analizo sezonske variabilnosti v prisotnosti antropogene hrane v prehrani medveda je bila analizirana prostorska razporeditev lokacij medveda pred okvirnim časom obiska dnevnega počivališča, kjer je bil najden iztrebek. Tako so bile ločene lokacije s predhodnim obiskom krmišča in brez predhodnega obiska. Vsakemu najdenemu iztrebku se je s pomočjo GPS lokacije določilo oddaljenost od naselja. (Štraus 2018) Preglednica 7: Kratice in opis spremenljivk, uporabljenih v modelih za analizo spremljanja vpliva habitata na prehrano rjavega medveda (povzeto po Kraft 2017) 4.1.2 Rezultati Spremenljivka Opis dist_feed Oddaljenost do najbližjega krmišča v m dist_road Oddaljenost do najbližje regionalne ceste v m dist_settl Oddaljenost do najbližjega naselja v m cnfr_prct Povprečje deleža iglavcev v krogu s polmerom 50m Verjetnost za prisotnost koruze v iztrebku je večja, bližje krmišču je najden iztrebek (Preglednica 8). Model je razložil več variabilnosti, če je bila uporabljena kategorična spremenljivka, ki je zajela variabilnost med posameznimi medvedi. Ostale rastline se pojavljajo skoraj v vseh iztrebkih in nobena spremenljivka ne izboljša osnovnega modela. Verjetnost za prisotnost sadja v iztrebku se veča z bližino naselja, verjetnost za prisotnost žuželk pa z večanjem razdalje do krmišč in manjšanjem razdalje do cest. Hkrati se z vsakim procentom, za katerega je večji povprečni delež iglavcev v sestoju, poviša verjetnost prisotnosti žuželk v iztrebku za devet krat. Verjetnost za prisotnost vretenčarjev v iztrebku pa se poveča za 19,7 krat za vsak procent večje prisotnosti medveda na traviščih. (Kraft 2017) Delež koruze v povprečju predstavlja 47 volumskih % celotnega iztrebka, ko je medved pred tem obiskal krmišče. V iztrebkih, ko medved pred tem ni obiskal krmišča, pa prevladujejo zelene rastline (Slika 5). Iztrebki z in brez predhodnega obiska krmišč se značilno razlikujejo v volumskem deležu koruze (Mann-Whitney : Koruza 525,0, Z: -6,846, p < 0,001) in žira (Slika ; Mann-Whitney : Žir 1292,5, Z: -3,378, p < 0,001) (Štraus 2018) Vzorci, nabrani na dnevnih počivališčih, so bili, glede na oddaljenost, razdeljeni na štiri enake dele (1: 165 1.537 m, s povprečjem 973 m; 2: 1.564 2.294 m, povprečno pa 1.914 metrov; 3: 2.313 3.460 m, s povprečjem 2.710 m; 4: 3.632 7.024 m, povprečna oddaljenost pa 4.984 m). V vzorcih, ki so bili najdeni najbližje naseljem, so v prehrani prevladovali koruza (47 vol. %), zelena rastlinska hrana (27 vol. %) in gozdni sadeži (16 vol. %). V skupinah 2 in 3, sta prevladovali zelena rastlinska hrana (43 in 54 vol. %) in koruza (28 in 25 vol. %). V skupini 4 so prevladovali žir (37 vol. %), zelena rastlinska hrana (35 vol. %) in koruza (18 vol. %). Deleži koruze so se v vzorcih z razdaljo od naselij manjšali (Slika 6). Jabolka in antropogena 13

hrana (ne koruza) so bili zabeleženi samo v vzorcih, ki so bili najdeni najbližje naseljem. Najbolj opazno se je z večanjem razdalje povečal delež žira (Slika 6). (Štraus 2018) Preglednica 8: Binarni logistični regresijski model za različne tipe hrane z in brez neodvisne spremenljivke IDovratnice (B = regresijski koeficient; SE = Standardna napaka; Sig. = statistična značilnost; OR = Odds ratio) (povzeto po Kraft 2017) Spremenljivka Model Model z ID ovratnice Tip hrane B SE Sig. OR B SE Sig. OR Constant,736,597,218 2,087 20,819 5786,2,997 11*10 8 Koruza dist_feed -,001,000,001,999 -,001,001,159,999 dist_road,000,000,062 1,000,001,000,054 1,001 Druge rastline Constant 2,145,319,000 8,545 2,145,319,000 8,545 Sadje Žuželke Vretenčarji Constant 1,422,749,058 4,145 2,273 1,430,112 9,705 dist_feed -,001,001,087,999 dist_settl -,002,000,001,998 -,002,001,001,998 Constant -1,531,733,037,216-1,329,692,055,265 dist_feed,001,000,001 1,001,001,000,003 1,001 dist_road -,001,000,017,999 -,001,000,074,999 cnfr_prct 2,225 1,268,079 9,254 Constant -1,011,291,001,364-1,287,409,002,276 Grassland 2,982 1,476,043 19,729 3,384 1,568,031 29,495 Slika 5: Sestava prehrane medvedov po uporabi krmišč (1) in sestava prehrane, ko medved krmišča ni obiskal prejšnji dan (2) (Štraus 2018) 14

Slika 6: Razlike v prehrani medveda v Sloveniji glede na oddaljenost od naselij (prikazane so razlike med volumskim deležem posameznih prehranskih komponent med skupinami z različno oddaljenostjo od naselij skupina 1: 165 1.537 m, skupina 2: 1.564 2.294 m, skupina 3: 2.313 3.460 m, skupina 4: 3.632 7.024 m) (Štraus 2018) 4.1.3 Zaključki Delež posameznega tipa hrane se razlikuje med habitati, med sezonami in med posameznimi medvedi. V obeh raziskavah je bil ugotovljen vpliv habitata na prisotnost posameznega tipa hrane. Najboljša povezava med tipom hrane in habitatom je bila med koruzo in krmiščem. Tako delež koruze, kot verjetnost za njeno prisotnost v iztrebku, se večata z bližino oz. s predhodnim obiskom krmišča. To ni presenetljivo, saj je koruza najpogostejša krma, s katero se zalaga krmišča. Bolj presenetljivo pa je, da se delež koruze niža z oddaljenostjo od naselja. Še več, koruza je bila z znatnim deležem prisotna tudi v iztrebkih v neposredni bližini naselja in, ker so se medvedi takrat gibali le do gozdnega roba, obstaja velika verjetnost, da so tudi tam obiskali krmišča. Priporočilo je, da mora biti krmišče oddaljeno vsaj 2 km od najbližjega naselja. Glede na lokacijo in vsebino iztrebkov ter predhodno gibanje medvedov (telemetrični podatki), so verjetno posamezna krmišča postavljena občutno bližje. Krmišča imajo pozitivne učinke na zmanjšanje konfliktov, vendar so učinki pozitivni le, če so krmišča dovolj oddaljena od naselij, kjer pa so v praksi očitno še možne in potrebne izboljšave. Ne glede na habitat so se medvedi prehranjevali z zelenimi deli rastlin, ki prevladujejo predvsem, kadar medved ne obišče krmišča. Delež sadja pa se v iztrebkih viša z bližanjem naseljem. To je razumljivo, saj sadovnjaki na širšem območju konfliktov pogosto rastejo v naseljih med hišami. Prav tako je bila ob sadju druga antropogena hrana prisotna samo v bližini naselij. Po drugi strani pa z oddaljenostjo od naselij narašča delež žira v iztrebkih. Iz tega lahko sklepamo, da se v času dobrega obroda bukve medvedi držijo dlje od naselij. S tem 15

se niža verjetnost za konflikte, kar je bilo ugotovljeno tudi v analizi konfliktov na projektnem območju (Jerina in sod. 2015). 4.2 Prehranska analiza stabilni izotopov rjavega medveda Vpliv antropogenih virov hrane na medveda je del potekajočih raziskav za namene doktorske disertacije z naslovom»vzroki in posledice prehranjevanja rjavega medveda (Ursus arctos) s hrano človeškega izvora v antropogeni krajini«, ki je prva raziskava z uporabo metode analize stabilnih izotopov za proučevanje prehrane medvedov v Evropi (Javornik osebno). Glavni namen raziskave je z uporabo analize stabilnih izotopov rekonstruirati prehrano rjavega medveda v Sloveniji skozi daljše časovno obdobje na populacijski in individualni ravni, z osredotočanjem na antropogene prehranske vire. Namen disertacije je raziskati i) v kolikšni meri se medvedi v Sloveniji prehranjujejo z antropogeno hrano na populacijski ravni, kakšna je variabilnost med osebki in ali obstajajo razlike v prehranjevanju z antropogenimi viri med leti, spoloma in starostnimi razredi; ter ii) ugotoviti ali med konfliktnimi in nekonfliktnimi osebki obstajajo razlike v prehrani, ki bi dokazovale, da je konfliktno vedenje povezano s specifičnimi prehranskimi navadami nekaterih osebkov (Javornik osebno). 4.2.1 Metode V Sloveniji se od leta 2003 naprej sistematično zbirajo tkiva medvedov, odvzetih iz narave. Za vsakega medveda so bili pripravljeni podatki o spolu, starosti in več morfometričnih merah. Dodatno so bili pridobljeni podatki o obrodu žira za posamezna leta. Kot konfliktni so bili opredeljeni osebki, ki so bili izredno odstreljeni in so izkazovali konfliktno vedenje. Z izborom vzorcev, ki so bili odvzeti iz narave v različnih letih in časovnih obdobjih in s kombiniranjem njihovih tkiv s hitrim (jetra) in daljšim (mišice in dlake)»turnover rate-om«, lahko preučujemo sezonske in medletne razlike v prehrani medvedov. Vse vzorce se je posebej predpripravilo in nato analiziralo njihovo izotopsko sestavo ogljika ter dušika. Na manjšem podvzorcu se bo izvedlo tudi meritve izotopske sestave žvepla in preverilo ali je z δ34s vrednostmi možno izotopsko ločevati dodatne skupine prehranskih virov. Na podlagi narejenih analiz prehrane rjavega medveda v Sloveniji se je vzorčilo potencialne prehranske vire medveda za namene analize stabilnih izotopov. Ti bodo a priori smiselno združeni v prehranske skupine glede na njihovo specifično izotopsko sestavo in biološki pomen. S tako pripravljenimi podatki se bo za vsako prehransko skupino ocenilo delež zastopanosti v prehrani medveda na populacijski in individualni ravni. (Javornik osebno) 4.2.2 Pričakovani rezultati Doktorska disertacija v teku bo pomembno prispevala k poznavanju (prehranske) ekologije rjavega medveda in s tem bo lahko imela pomemben vpliv na upravljanje s populacijami rjavega medveda v Sloveniji, Evropi in širše. Naloga raziskuje pomen antropogenih virov hrane v prehrani rjavih medvedov v Sloveniji ter vpliv prehranjevanja s temi viri na njihove 16

izbrane vedenjske, biološke in ekološke značilnosti. Z rezultati naj bi dobili zelo zanesljive odgovore na vprašanje, v kolikšni meri se medvedi prehranjujejo z antropogeno hrano. Hkrati naj bi dobili tudi odgovore na to, kakšne so razlike v prehranjevanju s temi viri na individualni ravni, med spoloma in starostnimi razredi. Z analizami izotopske sestave tkiv večine ustreljenih konfliktnih medvedov v Sloveniji se bo lahko celovito proučilo prehranske navade konfliktnih osebkov v primerjavi z ostalimi medvedi. (Javornik osebno) 4.3 Analiza izbranih lokacij rjavega medveda Podatki za analizo lokacij medvedov na širšem območju pojavljanja konfliktov so bili za medvede, spremljane pred Life DinAlp Bear projektom, obdelani v poročilu (Jerina in sod. 2012). Tekom projekta pa so bili podatki obdelani še z drugih vidikov v okviru doktorske disertacije, ki se je bolj ciljno osredotočala na antropogene vire hrane v bližini naselij (Kavčič 2016). Namen tega poglavja je bil med drugim tudi ugotoviti ali medvedi v bližini naselij preferenčno izbirajo lokacije s prisotno antropogeno hrano in ali obstaja razlika med posameznimi kategorijami antropogenih virov hrane. 4.3.1 Metode Iz nabora lokacij, pridobljenih s telemetričnimi ovratnicami, so bile izbrane naključne medvedje lokacije s pomočjo stratifikacije okolja (višje vrednosti imajo lokacije bližje naseljem in cestam ter tiste zunaj gozda). Na istem območju so bile generirane tudi naključne kontrolne točke (metoda za oba tipa lokacij je podrobneje opisana v Jerina in sod. 2012). Izbrane lokacije so bile popisane na terenu. Ob prostorskih značilnostih lokacij je bila zabeležena tudi prisotnost antropogenega vira hrane. Antropogena hrana je bila ločena na tri kategorije, in sicer na: krmišča, odpadke in kmetijstvo. Znotraj teh kategorij je bilo ločenih več tipov antropogenih virov hrane (Preglednica 9). Podatki, zbrani po Kavčič (2016), so bili dodatno obdelani za namene tega poročila z istimi metodami kot omenjena disertacija. Podatki so predstavljeni primerjalno. 4.3.2 Rezultati Antropogena hrana (brez krmišč) je bila zabeležena na 41,5 % medvedjih in 26,8 % primerjalnih (kontrolnih) lokacijah (Kavčič 2016: 32% medvedjih in 26 % kontrolnih; Life DinAlp Bear: 58,1%, 30,8%). Medvedi so pogosteje zahajali na lokacije, kjer je bilo več hrane (χ2 = 4,229, n = 896, p = 0,04; Kavčič 2016). Najpogostejša kategorija antropogene hrane je bilo»kmetijstvo«(preglednica 9). Znotraj»Kmetijstva«sta bila najpogostejša vira hrane»sadovnjak«in»njiva / vrt«, ki sta skupaj predstavljala 76% virov hrane tega tipa. V 17

kategoriji Odpadki pa je kategorija»smeti«predstavljala 63% vse antropogene hrane (Preglednica 9). Preglednica 9: Število lokacij s prisotno hrano iz posameznih virov hrane za tri kategorije (krmišča, odpadki in kmetijstvo) na medvedjih in kontrolnih lokacijah Telemetrija** Life DinaAlp Bear Vir antropogene hrane Medvedje Kontrolne Medvedje Kontrolne Medvedje* Kontrolne* Število točk 450 450 124 65 100 100 Krmišča 29 2 1 0 1 0 Smetnjak 5 6 0 1 0 2 Smetišče 3 5 10 0 8 0 Smeti 15 9 26 0 21 0 Prostor za piknik 16 0 1 0 1 0 Klavniški odpadki 3 0 1 0 1 0 Kompost 9 5 3 0 2 0 Odpadki skupaj 42 22 26 1 21 2 Silažna bala 12 8 3 3 2 5 Čebelnjak 10 4 1 1 1 2 Domače živali 8 28 10 5 8 8 Pašnik 12 42 9 6 7 9 Živalska krma 0 3 0 0 0 0 Sadovnjak 81 38 32 4 26 6 Njiva/vrt 23 41 48 11 39 17 Travnik 7 11 2 3 2 5 Ostali viri hrane 12 4 3 2 2 3 Kmetijstvo skupaj 115 108 64 19 52 29 ANTROPOGENA HRANA SKUPAJ 166 118 72 20 58 31 * korekcija na 100 točk ** povzeto po Kavčič 2016 in Jerina in sod. 2012 Za krmišča je bilo že predhodno ugotovljeno, da jih medvedje obiskujejo pogosteje od naključnega (Jerina in sod. 2012). Po drugi strani pa to ni bilo ugotovljeno za kategorijo antropogenega vira hrane»kmetijstvo«(kavčič 2016). V okviru Life DinAlp Bear je bila hrana iz kategorije»kmetijstvo«zabeležena pogosteje na medvedjih kot na kontrolnih lokacijah, vendar razlika ni bila statistično značilna (χ2 = 3.31, sp = 1, p = 0.07). Iz kategorije»kmetijstvo«smo izločili dve kategoriji: Pašnik, ker se podvaja z domačimi živalmi in Travnik, ki se pojavlja tudi v gozdu daleč od naselij in ne predstavlja koncentriranega antropogenega vira hrane. Po izločitvi teh dveh virov, pa je razlika med medvedjimi in kontrolnimi točkami statistično značilna (χ2 = 7.06, sp = 1, p = 0.008). Razlika v prisotnosti hrane iz kategorije»kmetijstvo«brez pašnikov in travnikov, je značilna tudi, če sta oba seta podatkov združena (χ2 = 4.47, sp = 1, p = 0.034). Prisotnost antropogene hrane v tipu Odpadki se prav tako razlikuje med medvedjimi in kontrolnimi lokacijami (χ2 = 9.58, sp = 1, p = 0.002). 18

Količina antropogene hrane z oddaljenostjo od najbližje hiše upada (Slika 7; Kavčič 2016). Z razdaljo upadata obe glavni kategoriji antropogenih virov hrane (slika 8). V oddaljenosti nad 300m je delež teh lokacij manjši od 10 %. Na medvedjih lokacijah, oddaljenih manj kot 100 metrov od najbližje stalno naseljene hiše, je več hrane, kot na primerjalnih kontrolnih lokacijah v isti oddaljenosti (χ2 = 7,256, n = 896, p = 0,007; Kavčič 2016). Slika 7: Delež medvedjih in kontrolnih lokacij s prisotno antropogeno hrano v različnih intervalih oddaljenosti od najbližje hiše (Kavčič 2016). 120 100 80 60 40 Kmetijstvo Odpadki 20 0 0-100 m 101-200 m 201-300 m nad 300 m Slika 8: Delež lokacij s posamezno izmed dveh kategorij antropogenih virov hrane. Na verjetnost prisotnosti medveda na določeni obiskani lokaciji vpliva prisotnost antropogene hrane in kritja. Na lokacijah s prisotno antropogeno hrano je verjetnost za prisotnost medveda večja kar za 32 % (Preglednica 10). Skupna količina antropogene hrane na medvedjih lokacijah v bližini naselja se povečuje tekom leta z viškom jeseni. To je značilno za 19