2

REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE O DOHODKIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJIH (SILC) ZA LETO 2007 Poročilo pripravili: Rihard Inglič, Stanka Intihar, Matija Remec, Rudolf Seljak, Martina Stare Datum: marec 2009 1/34

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov... 9 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja... 9 1.2 Komuniciranje z uporabniki... 9 1.3 Delež manjkajočih statistik... 9 2 Točnost ocen... 10 2.1 Vzorčne napake... 10 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake... 10 2.1.2 Vzorčna napaka... 10 2.1.3 Pojasnila... 12 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak... 12 2.2 Nevzorčne napake... 12 2.2.1 Napake zaradi neodgovora... 12 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote... 12 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 13 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora... 13 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov... 14 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora... 14 2.2.2 Napake pokritja... 15 2.2.2.1 Napake nadpokritja... 15 2.2.2.2 Napaka podpokritja... 15 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot... 15 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja... 15 2.2.3 Merske napake... 16 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak... 16 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak... 18 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak... 19 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov... 19 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak... 20 3 Pravočasnost in točnost objave... 21 3.1 Pravočasnost objave... 21 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 21 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 21 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti... 21 3.2 Točnost objave... 22 3.2.1 Točnost prve objave... 22 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav... 22 4 Dostopnost in jasnost informacij... 23 4.1 Dostopnost informacij... 23 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov... 23 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov... 23 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov... 24 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov... 24 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 24 4.2.1 Tiskane publikacije... 24 4.2.1.1 Izkazani rezultati... 24 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja... 25 2/34

4.2.1.3 Metapodatki... 25 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 25 4.2.2 Spletna objava... 25 4.2.2.1 Izkazani rezultati... 25 4.2.2.2 Nivo izkazovanja... 25 4.2.2.3 Metapodatki... 26 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 26 4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov... 27 5 Primerljivost statistik... 28 5.1 Časovna primerljivost... 28 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 28 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 28 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost... 28 5.2 Krajevna primerljivost... 28 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema... 28 5.3 Desezoniranje... 28 6 Skladnost... 29 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 29 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov... 29 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 29 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki... 29 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 29 Kratek opis referenčnega raziskovanja... 29 6.2.1 Skladnost z referenčnimi podatki... 29 6.2.2 Razlogi za večja odstopanja... 30 7 Stroški in obremenitve... 32 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada... 32 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot... 32 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev... 32 3/34

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Namen letnega raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) je ugotoviti, v kakšnih življenjskih pogojih bivajo osebe v gospodinjstvih in izbrani posamezniki, kako se vključujejo v družbo in kateri dejavniki vplivajo na njihovo večjo ali manjšo socialno vključenost. Podatki, zbrani z anketo in dopolnjeni s podatki iz registrov in administrativnih virov, so osnova za ugotavljanje stopnje revščine in stopnje dolgotrajnega tveganja revščine, za izračunavanje kazalnikov socialne povezanosti ter za ugotavljanje kazalnikov nedenarne revščine. Anketa je razdeljena na tri večje sklope vprašanj. Prvi del zajema uvodna vprašanja, s katerimi ugotovimo, če je gospodinjstvo ustrezno za anketiranje (če izbrana oseba prebiva na naslovu) in t.i. register oseb, kjer zberemo osnovne podatke o vseh osebah, ki živijo v gospodinjstvu. Sledi sklop vprašanj za gospodinjstvo kot celoto in na koncu še vprašanja za izbrano osebo. Informacije, ki jih pridobimo o osebah: o demografski podatki, o sorodstvena razmerja, o zaposlitveni status, o izobrazba, o državljanstvo, o prostovoljna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko in življenjsko), o nadomestila iz zaposlitve in bolniška odsotnost, o službeni avto, ki se uporablja v zasebne namene, o otroško varstvo. Informacije, ki jih pridobimo o gospodinjstvih: o lastnosti stavbe in stanovanja, o lastništvo stanovanja, o hipoteka in stanovanjski krediti, o stanovanjski stroški in najemnina ter subvencije, o razpoložljivost trajnih potrošnih in drugih dobrin, o nekateri prejemki in pomoč dobrodelnih organizacij ter denarni prenosi med gospodinjstvi, o poraba dobrin iz lastne proizvodnje, o dohodek gospodinjstev s kmetijo. Informacije o izbrani osebi: o status aktivnosti in zaposlitev, o zdravje in dostopnost do zdravnikov, o uporaba interneta in mobitela. Poleg standardnih vprašanj, ki se ponovijo vsako leto, zastavimo tudi dodaten, za tisto leto specifičen sklop vprašanj - modul, s katerim raziščemo določeno problematiko. 4/34

Leto Vsebina modula 2005 Vprašanja o življenju izbrane osebe v mladosti 2006 Vprašanja o socialni vključenosti izbrane osebe 2007 Vprašanja s področja stanovanjskih razmer Raziskovanje izvajamo v skladu z Uredbo EK, to pomeni, da so podatki vseh držav članic EU med seboj neposredno primerljivi. Enote opazovanja Enote opazovanja so gospodinjstva in osebe, ki v njih živijo. Gospodinjstva, ki bodo anketirana, določajo naključno izbrane osebe in njihovi naslovi (te osebe so stare 16 let ali več in so naključno izbrane iz Centralnega registra prebivalstva). Del anketnih vprašanj se nanaša na gospodinjstvo kot celoto, drug del vprašanj se nanaša na osebe, ki v gospodinjstvu živijo, poseben sklop vprašanj pa se nanaša samo na izbrano osebo. Anketa je panelna, to pomeni, da izbrane osebe in gospodinjstva sodelujejo v anketi štiri zaporedna leta. Vzorec sestavljajo štirje podvzorci, ki jih rotiramo: vsako leto je iz vzorca izločena četrtina tistih, ki so že sodelovali v štirih zaporednih anketiranjih, hkrati pa v vzorec vstopi četrtina oseb, ki bo anketirana prvič. V vzorec je letno povprečno izbranih 12 500 oseb oziroma gospodinjstev; metoda izbora in uteži pa omogočajo, da odgovore posplošimo na celo populacijo in vsa gospodinjstva. Viri Raziskovanje SILC je sestavljeno iz dveh delov oziroma virov, in sicer iz ankete in administrativnih ter registrskih podatkov. Podatke, vezane na dohodke, pa tudi nekatere druge informacije, pridobimo iz obstoječih registrov in administrativnih evidenc in jih povežemo s podatki, pridobljenimi z anketo. Uporaba registrov in administrativnih virov bistveno razbremeni dajalce podatkov, hkrati pa zmanjša tudi finančni vložek za izvedbo raziskovanja. Registrski in administrativni viri, iz katerih črpamo potrebne informacije: o Davčni urad RS dohodnina ter drugi viri, o Zavod RS za zaposlovanje nadomestila za brezposelne, denarna pomoč; register brezposelnih, o Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve socialni prejemki, družinski prejemki, o Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja kmetijske subvencije, o Centralni register prebivalstva zakonski stan, država rojstva, o Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojnine ter drugi viri, o Statistični register delovno aktivnega prebivalstva status aktivnih oseb, poklic, dejavnost, v kateri dela, število zaposlenih v enoti, v kateri dela, izobrazba za aktivne, o Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije status neaktivnih oseb, o Ministrstvo za okolje in prostor nadomestila za uporabo stanovanja, 5/34

Pravna podlaga raziskovanja Raziskovanje izvajamo na podlagi Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01), vsakoletnega Letnega programa statističnih raziskovanj ter Uredbe EK št. 1177/2003, kot tudi vsakoletnih uredb, ki opredelijo vsebino modula za posamezno leto. Način zbiranja podatkov Anketo izvajamo vsako leto od 1. februarja do 15. junija. Anketiranje izvajamo tako iz telefonskega studija (CATI) kot tudi neposredno na terenu z računalniško podprtim anketiranjem (CAPI). Anketiranci so o času anketiranja oziroma prihodu anketarja vnaprej obveščeni, v anketi pa sodelujejo prostovoljno. CATI anketiranje poteka od 1. februarja do 31. marca, ko anketarji kličejo v gospodinjstva, ki so že odgovarjala na to anketo, zato je vprašalnik nekoliko krajši, saj nekatere podatke že imamo oz. jih samo preverimo. CAPI anketiranje traja dalj časa. Anketarji obiščejo gospodinjstva, ki so bila prvič izbrana v vzorec, in tista gospodinjstva, ki nimajo oz. niso povedala telefonske številke. Poleg tega po zaključenem CATI anketiranju pošljemo na teren anketarje, da obiščejo vse, ki se na telefon niso nikoli oglasili, tiste, ki so želeli anketiranje na terenu, ter tiste, za katere je anketar ugotovil, da se je izbrana oseba preselila v drugo zasebno gospodinjstvo v Sloveniji in je pridobila naslov. Anketarji, ki na terenu ugotovijo, da se je izbrana oseba preselila v drugo zasebno gospodinjstvo v Sloveniji, ravno tako poizkušajo pridobiti nov naslov izbrane osebe. S Statističnega urada nato anketarjem pošljemo nove naslove, da poizkusijo anketirati ta gospodinjstva. Registrske in administrativne podatke pridobimo od institucij, ki zbirajo določene podatke za svoj namen, na statističnem uradu pa jih statistično obdelamo. Podlaga za prevzem in uporabo teh podatkov pa je Zakon o državni statistiki. Obdobje opazovanja Anketna vprašanja se v glavnem nanašajo na leto, v katerem se anketiranje izvaja, medtem ko se finančni podatki iz administrativnih virov nanašajo na predhodno leto. Obdobje opazovanja je v anketi različno za različne spremenljvke. Obstajajo naslednja referenčna obdobja: trenutno v času, ko se anketa izvaja, v zadnjih 12-ih mesecih, v letu pred izvajanjem ankete, od septembra leta pred izvajanjem ankete do časa anketiranja in po mesecih leta, v katerem se anketa izvaja. Definicije in pojasnila Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano in drugo), ne glede na to, ali vsi člani stalno živijo v kraju, v katerem prebiva gospodinjstvo, ali pa nekateri izmed njih zaradi dela, šolanja ali iz drugih vzrokov dlje časa (do 6 mesecev) živijo drugje v Sloveniji ali v tujini. Člani gospodinjstva so: o osebe, ki prebivajo v stanovanju in so med seboj sorodniki, o osebe, ki prebivajo v stanovanju, vendar med seboj niso sorodniki, o najemniki, podnajemniki, o obiskovalci, o služabniki, služkinje, o osebe, ki so začasno odsotne (npr. zaradi počitnic, dela, izobraževanja ipd.), o otroci, ki pripadajo gospodinsjtvu in so začasno odsotni zaradi izobraževanja, o otroci, ki so odsotni dlje časa, toda so z gospodinjstvom tesno povezani, 6/34

o začasno odsotne osebe, ki so z gospodinjstvom povezane, npr. oseba v bolnici ali drugi instituciji. Osebe, ki pripadajo istemu gospodinjstvu, si morajo deliti stroške za stanovanje, hrano in drugo. Najemniki, podnajemniki, obiskovalci, služabniki in služkinje so člani gospodinjstva, če nimajo nikjer drugje naslova bivanja ali pa prebivajo v opazovanem gospodinjstvu vsaj 6 mesecev. Študenti so člani gospodinjstva, če živijo v študentskem domu, v najetem stanovanju ipd., vendar imajo z gospodinjstvom redne stike. Študenti niso člani gospodinjstva samo v primeru, če imajo drugje svoje gospodinjstvo in prihajajo domov samo na obisk. Študenti, ki so na študijskih izmenjavah in/ali študirajo v tujini, so člani gospodinjstva v primeru, če njihova celotna (neprekinjena) odsotnost ni daljša od 6 mesecev. Začasno odsotna oseba je oseba, ki je v bila času anketiranja dva tedna ali več odsotna, ker: o je bila v bolnišnici, o je bila na (prostovoljnem) služenju vojaškega roka, o je bila v internatu zaradi izobraževanja, o je bila v drugi instituciji (npr. zaporu), o delala in živela zunaj kraja bivanja, o je bila na potovanju, o je bila začasno odsotna zaradi drugih razlogov. Začasno odsotne osebe zaradi počitnic, dela, izobraževanja pripadajo gospodinjstvu, če nimajo nikjer drugje svojega naslova ter njihova neprekinjena odsotnost ni daljša od 6 mesecev. Otroci, ki pripadajo gospodinjstvu in so začasno odsotni zaradi izobraževanja, ter za osebe, ki so dlje časa odsotne in so z gospodinjstvom tesno povezane, so člani gospodinjstva: 1. če nimajo nikjer drugje svojega naslova in 2. če je oseba partner ali otrok enega ali obeh članov gospodinjstva in vzdržuje vezi z gospodinjstvom. Nekdanji član gospodinjstva je oseba, ki ne živi več v anketiranem gospodinjstvu, je pa v tem gospodinjstvu živela najmanj 3 mesece v letu pred anketiranjem. Za nekdanje člane gospodinjstva zberemo le podatke o rojstnem datumu, statusu, ki ga je oseba imela, ter koliko mesecev je oseba živela v gospodinjstvu. Objavljanje o Prva statistična objava: Kazalniki socialne povezanosti, Anketa o življenjskih pogojih, o Podatkovna baza SI-STAT. Ključne spremenljivke raziskovanja so: mesečni znesek nadomestila za prehrano na delu (AR4), bruto dobiček samozaposlenih, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna (BRUTO2100), poklic osebe za januar iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (POKLIC0601), ali si gospodinjstvo finančno lahko privošči enotedenske letne počitnice (GH22), 7/34

znesek, ki ga je gospodinjstvo redno plačevalo/dajalo osebam, ki ne živijo v gospodinjstvu (GN2). Ključne statistike raziskovanja so: prag tveganja revščine, Ginijev koeficient, delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene, delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke, delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme. Vprašalnik Vprašalnik je le v obliki navodil za programiranje, seznam vprašanj pa je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_vpr_prikaz.asp?vpr_id=1204&pod=8&kon=236&leto=2007 8/34

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem ustreznost statističnih konceptov se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Ključni uporabniki podatkov raziskovanja glede na standardno segmentacijo uporabnikov so: o Javni sektor - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad za makroekonomske analize in razvoj, o Gospodarski subjekti: Sindikat KS 90, o Znanost, raziskovanje in izobraževanje, o Splošna javnost, o Mediji - Finance, Žurnal24, Radiotelevizija Slovenija, Delo, POP TV, o Tuji uporabniki: Eurostat in tuji raziskovalci. 1.2 Komuniciranje z uporabniki Glavni institut, ki je namenjen komuniciranju z uporabniki, je sosvet za statistiko življenjske ravni, ki ga poleg predstavnikov urada sestavljajo še predstavniki ključnih uporabnikov (UMAR, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za enake možnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Inštitut za varovanje zdravja) in se sestaja praviloma enkrat letno, in sicer hkrati s sosvetom za statistiko socialne zaščite. Na sosvetu ključni uporabniki predstavijo svoje predloge za izboljšanje kakovosti, količine in oblike objavljenih podatkov. 1.3 Delež manjkajočih statistik Delež manjkajočih statistik je nič. 9/34

2 Točnost ocen Pojem točnost ocen je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Vzorčne napake izvirajo iz dejstva, da v seznamu ni vseh enot ciljne populacije, ampak njihov vzorec. Zato informacije, pridobljene le od enot v vzorcu, ne odražajo vseh tistih informacij, ki bi jih dobili, če bi jih zbrali iz cele populacije. Podatki raziskovanja so zbrani na podlagi slučajnega vzorca. Raziskovanje je panelno, kar pomeni, da izbrane osebe in gospodinjstva sodelujejo v anketi štiri zaporedna leta. Vzorec tako sestavljajo štiri rotacijske skupine, s pomočjo katerih izvajamo rotacijo vzorca: vsako leto je iz vzorca izločena četrtina tistih, ki so že sodelovali v štirih zaporednih anketiranjih, hkrati pa v vzorec vstopi četrtina oseb, ki bo anketirana prvič. Vsako rotacijsko skupino lahko obravnavamo kot neodvisen vzorec, pri čemer pa je vedno uporabljen enak vzorčni načrt. Vzorec je stratificiran dvostopenjski. Na prvi stopnji v šestih stratumih, ki so določeni s tipom naselja, z metodo vzorčenja z verjetnostjo sorazmerno velikosti (PSS vzorčenje) izberemo vzorčne enote, znotraj katerih pa nato izberemo ustrezno število oseb. Izbrane osebe nas vodijo v gospodinjstva, v katerih nato anketiramo vse člane. V letu 2007 je bilo v vzorec izbrano 12 031 gospodinjstev, od katerih je bilo 4 463 gospodinjstev izbrano prvič (prvi val), 7 568 gospodinjstev pa smo določili za ponovno anketiranje. Pri izračunu vzorčnih napak smo uporabili dva različna postopka. Pri kompleksnejših statistikah (kot npr. prag tveganja revščine), ki so v resnici podskupina tako imenovanih Laekenskih kazalnikov, smo uporabili postopke repliciranega vzorčenja, pri enostavnejših statistikah (kot npr. delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene) pa analitični pristop. V prvem primeru smo uporabili na mero programirane postopke, v drugem pa proceduro SURVEYMEANS v programskem paketu SAS. 2.1.2 Vzorčna napaka Tabela 2.1: Vzorčna napaka za izbrane Laekenske kazalnike Statistika Področje Vrednost Standardna napaka Interval zaupanja spodnja meja zgornja meja Prag tveganja revščine Slovenija - skupaj 11,50% 0,29 % 10,93 % 12,06 % Prag tveganja revščine SPOL Moški 10,05% 0,31 % 9,44 % 10,66 % Prag tveganja revščine Ženske 12,89% 0,34 % 12,23 % 13,56 % Prag tveganja revščine Starostna skupina 0-15 11,66% 0,75 % 10,19 % 13,13 % Prag tveganja revščine 16+ 11,47% 0,29 % 10,90 % 12,03 % Prag tveganja revščine 0-64 10,13% 0,34 % 9,46 % 10,80 % Prag tveganja revščine 65+ 19,40% 0,73 % 17,96 % 20,83 % Ginijev koeficient Slovenija - skupaj 23,17 0,20 22,78 23,57 10/34

Tabela 2.2: Vzorčna napaka za ostale ključne statistike Statistika Področje Vrednost Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene Standardna napaka Interval zaupanja spodnja zgornja meja meja Slovenija - skupaj 82,09 % 0,58 % 80,95 % 83,23 % Tip gospodinjstva 1 41,98 % 1,91 % 38,24 % 45,72 % Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene 2 83,79 % 0,94 % 81,95 % 85,62 % Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene 3 94,45 % 0,63 % 93,20 % 95,69 % Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene 4 81,72 % 2,91 % 76,02 % 87,42 % Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene 5 97,64 % 0,34 % 96,97 % 98,31 % Delež gospodinjstev, ki imajo avto za zasebne namene 6 98,50 % 0,38 % 97,75 % 99,25 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke Slovenija - skupaj 56,13 % 0,70 % 54,76 % 57,49 % Tip gospodinjstva 1 42,62 % 1,92 % 38,86 % 46,38 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke 2 59,83 % 1,26 % 57,35 % 62,31 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke 3 60,29 % 1,25 % 57,84 % 62,74 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke 4 39,28 % 3,70 % 32,02 % 46,54 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke 5 62,50 % 1,13 % 60,28 % 64,73 % Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke 6 57,79 % 1,43 % 54,98 % 60,60 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo Slovenija - skupaj 31,19 % 0,64 % 29,95 % 32,44 % Tip gospodinjstva veliko breme 1 38,50 % 1,97 % 34,63 % 42,37 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme 2 26,03 % 1,11 % 23,85 % 28,22 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme 3 30,73 % 1,19 % 28,41 % 33,06 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme 4 49,95 % 3,84 % 42,42 % 57,48 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme 5 27,28 % 1,01 % 25,30 % 29,26 % Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme 6 32,32 % 1,32 % 29,74 % 34,90 % 11/34

2.1.3 Pojasnila 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Ker so standardne napake v mejah pričakovane natančnosti, trenutno ne načrtujemo ukrepov za njihovo zmanjšanje. 2.2 Nevzorčne napake 2.2.1 Napake zaradi neodgovora Te napake nastanejo zato, ker ne dobimo odgovorov od vseh enot, ustreznih za raziskovanje. Med neodgovore štejemo zavračanje sodelovanja, saj nekatere osebe ne želijo sodelovati v raziskovanju. Med neodgovore štejemo tudi tista gospodinjstva/osebe, ki so bili v času zbiranja podatkov odsotni ali zaradi bolezni ali drugih razlogov niso bili zmožni sodelovati pri anketiranju. 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Stopnje neodgovora podajamo za celoten vzorec, za vsak posamezen val vzorca ter za vsako posamezno regijo bivališča izbranega gospodinjstva. Tabela 2.3: Stopnja neodgovora enote Podrocje Število odgovorov Število neodgovorov Stopnja neodgovora Skupaj 8707 3010 25,7 % Val-1 2952 1369 31,7 % Val-2 2158 674 23,8 % Val-3 1812 481 21,0 % Val-4 1785 483 21,3 % Gorenjska regija 892 268 23,1 % Goriška regija 479 197 29,1 % Jugovzhodna Slovenija regija 603 230 27,6 % Koroška regija 350 80 18,6 % Notranjsko-kraška regija 204 68 25,0 % Obalno-kraška regija 421 189 31,0 % Osrednjeslovenska regija 2213 774 25,9 % Podravska regija 1363 471 25,7 % Pomurska regija 538 189 26,0 % Savinjska regija 1113 382 25,6 % Spodnjeposavska regija 308 93 23,2 % Zasavska regija 223 69 23,6 % 12/34

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Stopnje neodgovora spremenljivke podajamo za celoten vzorec ter za vsak posamezen val vzorca. Tabela 2.4: Stopnja neodgovora ključnih spremenljivk Število enot, Področje Spremenljivka ustreznih za spremenljivko Število manjkajočih podatkov Stopnja neodgovora spremenljivke Skupaj AR4 6888 1525 22,14 % Skupaj BRUTO2100 28570 0 0,00 % Skupaj GH22 8727 6 0,07 % Skupaj GN2 495 38 7,68 % Skupaj POKLIC0601 28570 0 0,00 % Val-1 AR4 2410 369 15,31 % Val-1 BRUTO2100 9653 0 0,00 % Val-1 GH22 2952 1 0,03 % Val-1 GN2 149 8 5,37 % Val-1 POKLIC0601 9653 0 0,00 % Val-2 AR4 1707 459 26,89 % Val-2 BRUTO2100 7075 0 0,00 % Val-2 GH22 2165 1 0,05 % Val-2 GN2 146 16 10,96 % Val-2 POKLIC0601 7075 0 0,00 % Val-3 AR4 1412 375 26,56 % Val-3 BRUTO2100 5937 0 0,00 % Val-3 GH22 1818 3 0,17 % Val-3 GN2 105 8 7,62 % Val-3 POKLIC0601 5937 0 0,00 % Val-4 AR4 1359 322 23,69 % Val-4 BRUTO2100 5905 0 0,00 % Val-4 GH22 1792 1 0,06 % Val-4 GN2 95 6 6,32 % Val-4 POKLIC0601 5905 0 0,00 % Opomba: V tabeli so podane kratice spremenljivk. Vsebinski opis je podan v seznamu ključnih spremenljivk v poglavju 0-Metodološka pojasnila. 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora Neodgovor enote rešujemo z izračunom uteži za neodgovor. V vsakem stratumu je utež število enot v vzorcu neodgovora določena s formulo: w =. število odgovorov + število neustreznih enot V primeru neodgovora spremenljivke manjkajoče podatke ocenimo z ustrezno imputacijsko metodo. Izbira metode je odvisna od same značilnosti obravnavane spremenljivke, v veliki večini primerov pa je uporabljena ena od sledečih metod: o Metoda notranjega darovalca (hot-deck). Metoda, pri kateri manjkajoči podatek»pridobimo«od čim bolj podobne enote, ki je posredovala želeni podatek. o Metoda rezanega povprečja. Manjkajoči podatek nadomestimo s povprečjem enot, ki so posredovala podatek, v pripadajoči celici. Celica je ponavadi določena z demografsko-regionalnimi podatki, npr. občino in spolom. Da bi se izognili vplivu 13/34

ekstremnih vrednosti, pri računanju povprečja ne upoštevamo določen odstotek najvišjih in najmanjših vrednosti odgovorov v celici. o Metoda logičnih imputacij. Manjkajoča vrednost je z aritmetičnim postopkom izračunana iz ostalih podatkov enote. 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov Delež imputiranih podatkov podajamo za celoten vzorec ter za vsak posamezen val vzorca. Tabela 2.5: Delež imputiranih podatkov Področje Spremenljivka Število enot, ustreznih za spremenljivko Število imputiranih podatkov Stopnja imputiranja Skupaj AR4 6888 1506 21,9 % Skupaj BRUTO2100 28570 0 0,0 % Skupaj GH22 8727 6 0,1 % Skupaj GN2 495 38 7,7 % Skupaj POKLIC0601 28570 0 0,0 % Val-1 AR4 2410 366 15,2 % Val-1 BRUTO2100 9653 0 0,0 % Val-1 GH22 2952 1 0,0 % Val-1 GN2 149 8 5,4 % Val-1 POKLIC0601 9653 0 0,0 % Val-2 AR4 1707 452 26,5 % Val-2 BRUTO2100 7075 0 0,0 % Val-2 GH22 2165 1 0,0 % Val-2 GN2 146 16 11,0 % Val-2 POKLIC0601 7075 0 0,0 % Val-3 AR4 1412 370 26,2 % Val-3 BRUTO2100 5937 0 0,0 % Val-3 GH22 1818 3 0,2 % Val-3 GN2 105 8 7,6 % Val-3 POKLIC0601 5937 0 0,0 % Val-4 AR4 1359 318 23,4 % Val-4 BRUTO2100 5905 0 0,0 % Val-4 GH22 1792 1 0,1 % Val-4 GN2 95 6 6,3 % Val-4 POKLIC0601 5905 0 0,0 % Opomba: V tabeli so podane kratice spremenljivk. Vsebinski opis je podan v seznamu ključnih spremenljivk v poglavju 0-Metodološka pojasnila. 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Sodelovanje v anketi je prostovoljno, zato je pomembno, da anketirance prepričamo k sodelovanju. Pred pričetkom izvajanja ankete izbrane osebe oz. njihova gospodinjstva prejmejo obvestilno pismo in zgibanko, kjer predstavimo pomen in cilje izvajanja ankete ter prikažemo nekatere podatke raziskovanja SILC. Zelo pomemben je tudi pristop anketarja na terenu oz. po telefonu. Zato organiziramo izobraževanje anketarjev, kjer predstavimo tehnike govora in prepričevanja anketirancev. Poleg tega anketarjem razložimo bistvo vsakega vprašanja in njihova naloga je zbrati čim bolj točne podatke, s čim manj manjkajočimi vrednostmi. 14/34

2.2.2 Napake pokritja 2.2.2.1 Napake nadpokritja Enote, ki predstavljajo nadpokritje, so enote, ki za raziskovanje niso ustrezne in so bile zajete v vzorec zaradi pomanjkanja informacij (npr. osebe, ki živijo v skupinskem gospodinjstvu). Sem štejemo tudi enote, ki so postale neustrezne v času med izborom vzorca in anketiranjem na terenu (osebe, ki so umrle; ki so se preselile v tujino ). Stopnje nadpokritja podajamo za celoten vzorec, za vsak posamezen val vzorca ter za vsako posamezno regijo bivališča izbranega gospodinjstva. Tabela 2.6: Stopnja nadpokritja (neustreznih enot) Področje Število neustreznih enot Vzorec Stopnja nadpokritja Skupaj 314 12031 2,6 % Val-1 142 4463 3,2 % Val-2 52 2884 1,8 % Val-3 46 2339 2,0 % Val-4 50 2318 2,2 % Gorenjska regija 23 1183 1,9 % Goriška regija 22 698 3,2 % Jugovzhodna Slovenija regija 22 855 2,6 % Koroška regija 10 440 2,3 % Notranjsko-kraška regija 7 279 2,5 % Obalno-kraška regija 28 638 4,4 % Osrednjeslovenska regija 80 3067 2,6 % Podravska regija 58 1892 3,1 % Pomurska regija 12 739 1,6 % Savinjska regija 35 1530 2,3 % Spodnjeposavska regija 13 414 3,1 % Zasavska regija 4 296 1,4 % 2.2.2.2 Napaka podpokritja Napako podpokritja povzročijo enote, ki so del ciljne populacije, jih pa nismo vključili v vzorčni okvir. Do tega pride predvsem zaradi ne povsem ažurnega registra ter zaradi dela populacije, ki z registrom ni pokrita (tujci, begunci). 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot V raziskovanju ne spremljamo napačnega razvrščanja enot. 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Trudimo se, da bi bilo napak pokritja čim manj. Vsak anketar poizkuša dobiti stik z izbrano osebo na naslovu, ki ga ima na seznamu. Večina oseb prebiva na naslovu stalnega prebivališča. Če pa temu ni tako, anketar poizkuša izvedeti, kaj se je z izbrano osebo zgodilo. Če je izbrana oseba umrla ali se je odselila v institucijo (npr. dom za ostarele), skupinsko gospodinjstvo ali tujino, je enota neustrezna za nadaljnje anketiranje. Če pa anketar ugotovi, da se je izbrana oseba odselila v drugo zasebno gospodinjstvo v Sloveniji (bodisi v sosednjo hišo, ulico, drug kraj), poizkuša pridobiti nov naslov in ga preko posebnega papirnatega 15/34

obrazca sporoči na Urad. Urad tekom anketiranja zbira nove naslove od anketarjev. Prav tako telefonski anketarji poizkušajo pridobiti nov naslov, le da podatke vpišejo v vprašalnik na računalniku. Ker vedno ni možno pridobiti podatka, kaj se je z izbrano osebo zgodilo oz. kam se je preselila, se za take primere na Uradu še enkrat preveri po zadnjem stanju v CRP, če ima izbrana oseba že vpisan drug naslov, ali pa se poizkuša nov naslov pridobiti preko drugih kanalov (npr. telefonski imenik). Urad nato vse nove naslove sporoči ustreznemu anketarju (glede na območje, ki ga anketar pokriva), da gre obiskat gospodinjstvo, kjer živi izbrana oseba. 2.2.3 Merske napake 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Z namenom razbremenitve poročevalskih enot se le del podatkov, ki jih potrebujemo za zagotavljanje želenih statističnih rezultatov, zbere neposredno, in sicer samo podatke, ki jih ne moremo pridobiti iz administrativnih zbirk in registrov. Izvedba raziskovanja je torej zastavljena tako, da se za izbrani vzorec del podatkov pridobi s pomočjo vprašalnika na terenu oz. po telefonu, nato pa se tem podatkom pridružijo razpoložljivi administrativni podatki. Tako tudi zaznavanje in popravljanje napak poteka v več fazah. V fazi terenskega oz. telefonskega anketiranja se pravilnost podatkov kontrolira preko kontrol, ki so vgrajene v aplikacijo za vnos podatkov (Blaise). Imamo dve vrsti kontrol: težka in lahka napaka. Težka napaka pomeni, da je podatek napačen in ga je potrebno popraviti. V primeru lahke napake pa se zazna»sumljivi«podatek, ki se takoj preveri in po potrebi popravi. V drugi fazi se preko vnaprej definiranih logičnih kontrol kontrolirajo podatki iz različnih virov po vnosu v podatkovne baze na uradu. Tretjo fazo predstavljajo kontrole po združitvi podatkov posameznih virov v tako imenovano integracijsko bazo. V zadnji fazi pa se pregledajo še spremenljivke, ki so predpisane z uredbo s kontrolnimi programi, ki jih Eurostat pripravi za vse države. Eurostatovi kontrolni programi so usmerjeni predvsem v pregledovanje ustreznosti podatkov (logične kontrole), velik poudarek je na tehnični pravilnosti zapisa (sintaksi). Primeri kontrol v posameznih fazah: 1. Kontrole, vgrajene v aplikacijo Blaise za vnos podatkov: Težka napaka: if (AA18 <> empty and AA16 <>2) "Napaka! Mati mora biti ženska oseba." If (GE1 < GB4) "Napaka! Gospodinjstvo ne more biti lastnik tega stanovanja preden je bila zgrajena stavba (izpis GB4). " Lahka napaka: if GB5=1 and GB6 >60 "Ali ima gospodinjstvo res le eno sobo in površina stanovanja meri več kot 60m 2? " If (AR4 < 4 or AR4 > 200) "Ali res manj kot 4 EUR (950 SIT) oz. več kot 150 EUR (36.000 SIT)? " 16/34

2. Kontrole na posamezni parcialni bazi: Kontrole LK_ozn Tabela Napaka_opis Pogoj Opomba LK014 gosp če so najemniki, je odgovor na GC17 (ali plačujejo tržno najemnino) obvezen if (GC4 in ( 2 3 4 5 6 8) ) and (GC17= -2) and status_gosp=10 LK083 oseb oseba ne more prejemati nadomestila plače za nezmožnost za več kot 252 delovnih dni if AS3 > 252 and not (AS3 in (-2-1)) LK150 ostali_viri vrednost ne sme biti negativna if (OTR < 0) LK_OP_9 dohodnina kontrola na podlagi določitve osamelcev 3. Kontrole na integracijski bazi: if ((BRUTO1211 NE 0)) and not ( 112.02 =< BRUTO1211 =< 8705.32 ) Kontrole LK_ozn Tabela Napaka_opis Pogoj Opomba LK_I_019 int_gosp_v nadomestilo za uporabo if (HY070G ne 0) and stanovanja lahko dobijo samo not (HH020 in (2 3.)) najemniki, ne pa uporabniki in lastniki LK_I_020 int_oseb_v vsota mesečnih statusov mora biti 12 (upoštevamo samo osebe stare 16+) LK_I_029 int_gosp_v bruto dohodek gospodinjstva mora biti enak ali večji od razpoložljivega dohodka LK_I_317 int_oseb_v oseba je bila več kot 4 mesece upokojenec, a nima nobene pokojnine - bruto if not ((PL070+PL072+PL080+PL085+PL08 7+PL090)=12) and (RB080<1991) if (HY010 -HY020 lt -1) and (HY010 ne.) and (HY020 ne.) if (PL085>4) and ((PY100G or PY110G or PY130G)=0) 17/34

4. Eurostatov kontrolni program: Kontrole sintakse Spremen Zastavica/ Oznaka Vrednost ljivka imputacijski faktor (+IF) Neprimeren DB130 Rezultat vprašalnika za (11,21,22,23,24) (-2,-1,1) DB120 ne 11 gospodinjstvo RB245 Status osebe, ki 1-4 (1) odgovarja HH010 Tip stavbe 1-5 (-1,1) PL050 Poklic/ISCO-88-COM (11,12,13,21,22,23,2 4,31,32,33,34,41,42, 51,52,61,71,72,73,74,81,82,83,91,92,93, 01) (-2,-1,1) PL030 not in (1,2) and PL035 ne 1 and PL015 ne 1 Logične kontrole # Napaka/Opozorilo Datoteka Na kakšen način? 103 Strukturna napaka: DB135 v R in P datoteki mankajo zapisi ali pa DB135 ni pravilno izpolnjena D,R(DB030=RHID) DB135 = 1 having min(rb250) not in (11,12,13) grouped by RHID 172 Strukturna napaka: PB130 PB140 PB150 Datum rojstva in spol morata biti enaka v R in P datoteki P, R(PB030 = RB030) 550 Dohodek Napaka: HY010 H, P(HB030 = ni bruto dohodka PHID) gospodinjstva, so pa posamezni deli dohodkov 560 Dohodek Opozorilo: H HY010 Velika razlika med celoto in posameznimi deli (PB130 ne RB070) or (PB140 ne RB080) or (PB150 ne RB090) Having HY010 = 0 and sum(hgroinc,pgroinc,0) ne 0 grouped by HB030 HY010 > 0 and (HY010 < gross * 0.97 or HY010 > gross * 1.03) 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Ker imamo več različnih virov podatkov, je tudi več različnih izvorov merskih napak. V primeru anketnih podatkov je najpogostejši razlog nepoznavanje podatkov za ostale člane gospodinjstva, problem nepoznavanja točnih zneskov (predvsem pri stroških gospodinjstva), v nekaterih primerih pa tudi napačno razumevanje vprašanj. Tudi različni administrativni»viri«so okuženi s svojimi merskimi napakami, ki izhajajo iz načina pridobitve podatkov ali pa celo iz drugačnih metodoloških opredelitev podatkov. Mogoče celo najbolj pogoste pa so napake, ki nastanejo pri združevanju podatkov iz različnih virov. Namreč vedno, kadar združujemo podatke iz več različnih virov (pa čeprav so ti viri vsak zase povsem zadovoljive kakovosti), lahko pričakujemo primere napak, nekonsistentnosti ali celo manjkajočih podatkov. 18/34

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak Napake, ki jih zaznamo ob vnosu anketnih podatkov, popravimo že ob samem anketiranju. Vse ostale napake, ki jih zaznamo kasneje, v fazi statistične obdelave podatkov, popravimo z uporabo statističnih metod. Pri tem uporabljamo več različnih pristopov. V nekaterih primerih lahko zaznane napake in konsistentnosti odpravimo z uporabo determinističnih metod, kjer uporabimo podatke iz preteklih let ali iz drugih virov, v nekaterih primerih pa uporabimo stohastične postopke statističnega urejanja podatkov, kjer so nove vrednosti določene preko predpostavljene statistične porazdelitve z uporabo nekega slučajnega mehanizma. 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Delež urejanja podatkov podajamo za celoten vzorec ter za vsak posamezen val vzorca. Tabela 2.7: Stopnja urejanja podatkov Področje Spremenljivka Število enot, ustreznih za spremenljivko Število imputiranih podatkov Stopnja imputiranja Skupaj AR4 6888 1506 21,9% Skupaj BRUTO2100 28570 0 0,0% Skupaj GH22 8727 6 0,1% Skupaj GN2 495 38 7,7% Skupaj POKLIC0601 28570 0 0,0% Val-1 AR4 2410 366 15,2% Val-1 BRUTO2100 9653 0 0,0% Val-1 GH22 2952 1 0,0% Val-1 GN2 149 8 5,4% Val-1 POKLIC0601 9653 0 0,0% Val-2 AR4 1707 452 26,5% Val-2 BRUTO2100 7075 0 0,0% Val-2 GH22 2165 1 0,0% Val-2 GN2 146 16 11,0% Val-2 POKLIC0601 7075 0 0,0% Val-3 AR4 1412 370 26,2% Val-3 BRUTO2100 5937 0 0,0% Val-3 GH22 1818 3 0,2% Val-3 GN2 105 8 7,6% Val-3 POKLIC0601 5937 0 0,0% Val-4 AR4 1359 318 23,4% Val-4 BRUTO2100 5905 0 0,0% Val-4 GH22 1792 1 0,1% Val-4 GN2 95 6 6,3% Val-4 POKLIC0601 5905 0 0,0% Opomba: V tabeli so podane kratice spremenljivk. Vsebinski opis je podan v seznamu ključnih spremenljivk v poglavju 0-Metodološka pojasnila. 19/34

2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Ukrepi za preprečevanje merskih napak so vezani predvsem na zmanjševanje napak v podatkih, ki jih pridobimo neposredno z vprašalnikom, saj na zmanjševanje napak pri ostalih virih nimamo vpliva. Ključno za kakovostno in tekoče anketiranje je, da so vprašanja jasna in kratka. Včasih je težko zastaviti kratko in jedrnato vprašanje, zato pod vprašanji, ki bi lahko bila dvoumna, zapišemo posebna opozorila/pojasnila za anketarja, na kaj mora biti pozoren, kaj se upošteva in kaj ne. Poleg tega je pomembno, da kontrole, ki so zajete v program za vnos delujejo pravilno in da sistemski preskoki delujejo, kot je bilo načrtovano. Zato je nujno skrbno testiranje, s katerim zagotovimo, da so vprašanja čim bolj jasna, in da zajamemo res tiste podatke, ki jih želimo pridobiti. V ta namen na vsebinskem oddelku sami preverimo vse opcije, nato pa izvedemo še nekaj simulacij anketiranja, s pomočjo zaposlenih na SURS. Da anketarji zberejo čim bolj natančne in pravilne podatke, pred pričetkom anketiranja organiziramo izobraževanje t. i. inštruktaže. Vsak anketar se udeleži tako teoretičnega kot praktičnega dela inštruktaže. Pri teoretičnem delu izobraževanja pojasnimo definicije in metodološka pojasnila, ki jih morajo anketarji upoštevati pri anketiranju. Praktičen del pa vsebuje vaje, kjer v naprej pripravimo simulacijo odgovorov različnih gospodinjstev, da se anketar sooči z različnimi možnimi situacijami pri anketiranju. V obdobju poteka anketiranja pa tudi ves čas kontroliramo rezultate anketarjev. V primeru CATI anketiranja anketarje vsak dan spremlja kontrolor, ki jih opozarja na morebitne nepravilnosti oz. nejasnosti. Pri CAPI anketiranju pa anketarji na vsakih 14 dni pošiljajo izpolnjene ankete na Urad, kjer se na določenih spremenljivkah preverja pravilnost razumevanja vprašanj. Ob morebitnih nepravilnostih se na to anketarja opozori in podatke se popravi že v času zbiranja podatkov. 20/34

3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave (kazalniki dohodka in revščine) Za izvedbo raziskovanja: 2007 Ref. obdobje Za dohodek: 2006 Objavljeno 28. 11. 2008 Za izvedbo raziskovanja: T+333 Razlika kol. dni Za dohodek: T+698 Tabela 3.2: Pravočasnost prve objave (Anketa o življenjskih pogojih) Ref. obdobje 2007 Objavljeno 19. 12. 2008 Razlika kol. dni T+354 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Rezultate objavljamo v Statistični informaciji. Končni rezultati še niso objavljeni. Objavljeni bodo, ko jih bo za končne potrdil in objavil kot končne tudi Eurostat. 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Začasne podatke za leto 2007 smo objavili pravočasno. Skrajni rok za pošiljanje individualnih podatkov na Eurostat je bil 30. 11. 2008, začasne podatke pa je Eurostat prvič objavil 15. 12. 2008. Vir za izračun kazalnikov dohodka in revščine za leto 2007 so bili podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2007, ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z Anketo o življenjskih pogojih v letu 2007 (leto izvedbe SILC), in administrativnih ter registrskih podatkov za leto 2006 (referenčno leto za dohodek). V letu 2008 smo spremenili način objavljanja kazalnikov, ki izhajajo iz raziskovanja SILC, in tako poenotili način objavljanja z Eurostatom. Pred letom 2008 smo jih objavljali glede na referenčno leto za dohodek, od leta 2008 dalje pa bomo celotno časovno vrsto objavljali glede na leto izvedbe SILC. Podatke iz raziskovanja SILC za leto 2007 smo objavili za leto 2007, referenčno leto za dohodek pa je 2006. Zato ima časovni zamik visoko vrednost, če za referenčno obdobje vzamemo leto, na katero se nanašajo podatki o dohodkih. 21/34

3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Objava je točna, če se zgornja datuma ujemata. Podatke o točnosti prve objave in končnih rezultatov prikazujemo v spodnjih tabelah. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni. Tabela 3.3: Točnost prve objave (kazalniki dohodka in revščine) Ref. obdobje 2007 Najava Najpozneje 31. 12. 2008 Objavljeno 28. 11. 2008 Razlika kol. dni -33 Tabela 3.4: Točnost objave končnih rezultatov (Anketa o življenjskih pogojih) Ref. obdobje 2007 Najava Najpozneje 10. 1. 2009 Objavljeno 19. 12. 2008 Razlika kol. dni -22 Končni rezultati še niso objavljeni. Objavljeni bodo, ko jih bo za končne potrdil in objavil kot končne tudi Eurostat. 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Prva objava kazalnikov dohodka in revščine je bila točna, saj je bila objavljena 1 mesec pred datumom, ki je bil najavljen za zadnji možni datum objave. 22/34

4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Tabela 4.1: Kanali izkazovanja Zap.št. Kanal Uporabljeno 1 Spletna objava DA 2 Ad hoc dostop do podatkov DA 3 Digitalni mediji (npr. podatki na disketah, CD-ju) NE 4 Podatki dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki predstavljeni na novinarski konferenci DA 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije NE 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) NE 9 Statistično zaščiteni mikro-podatki DA 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Delež uporabljenih kanalov je bil 56 %. 23/34

4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Tabela 4.2: Načini izkazovanja Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT PC AXIS) DA 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki NE 2.2 Telefonsko posredovanje DA 3.1 CD, diskete, diski NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci DA 6.1 Letopis DA 6.2 Slovenija v številkah DA 6.3 Pomembnejši statistični podatki NE 7.1 Prva skrajšana objava DA 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE 7.4 Posebne (npr.pregled prometnih gibanj) ter priložnostne( npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) publikacije NE 7.5 Publikacije Eurostata DA 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) NE 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom DA 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih načinov je bil 55 %. 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Tiskane publikacije Kot primer izkazovanja podatkov raziskovanja v tiskanih publikacijah navajamo objavo v Statističnem letopisu 2008. Publikacija je objavljena tudi na naši spletni strani, na naslovu: http://www.stat.si/letopis/ Podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih so objavljeni v poglavju 14 - Življenjska raven. V letopisu za leto 2008 so objavljeni podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih za leto 2006, ker v času priprave letopisa podatki za leto 2007 še niso bili na voljo. Podatki za leto 2007 bodo objavljeni v letopisu za leto 2009. 4.2.1.1 Izkazani rezultati Rezultati raziskovanja so izkazani v odstotkih in absolutnih številih. Rezultati so prikazani v tabeli pod naslovom DOHODEK IN REVŠČINA. 24/34

4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Rezultati so prikazani na nivoju Slovenije. Pod naslovom DOHODEK IN REVŠČINA so objavljeni naslednji kazalniki: prag tveganja revščine, prag tveganja revščine za gospodinjstvo z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, stopnja tveganja revščine glede na starost in spol, stopnja tveganja revščine za osebe, stare vsaj 16 let, glede na najpogostejši status aktivnosti (in spol), stopnja tveganja revščine glede na delovno intenzivnost gospodinjstva, stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstva (in spol,) razpršenost okrog praga tveganja revščine, stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji (glede na starost in spol), relativna vrzel tveganja revščine (glede na starost in spol), neenakost porazdelitve dohodka razmerje kvintilnih razredov (80/20), neenakost porazdelitve dohodka Ginijev količnik. 4.2.1.3 Metapodatki Na začetku poglavja 14 so podana metodološka pojasnila o kazalnikih dohodka in revščine. Opisani so viri in metode zbiranja podatkov z Raziskovanjem o dohodkih in življenjskih pogojih ter nekaj osnovnih definicij. 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Trenutno ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov. 4.2.2 Spletna objava Kot primer izkazovanja podatkov raziskovanja v spletni objavi navajamo: Prvo objavo z naslovom Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2007, ki je izšla 28. 11. 2008. Objavljena je na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2032 Prvo objavo z naslovom Anketa o življenjskih pogojih, Slovenija, 2007, ki je izšla 19. 12. 2006. Objavljena je na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2077 4.2.2.1 Izkazani rezultati Rezultati raziskovanja so izkazani v odstotkih in absolutnih številih. Prikazani so v tabelah. 4.2.2.2 Nivo izkazovanja Rezultati so prikazani na nivoju Slovenije. Objavljeni so naslednji kazalniki: prag tveganja revščine, prag tveganja revščine za gospodinjstvo z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, stopnja tveganja revščine glede na starost in spol, stopnja tveganja revščine za osebe, stare vsaj 18 let, glede na najpogostejši status aktivnosti (in spol), stopnja tveganja revščine glede na delovno intenzivnost gospodinjstva, stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, 25/34

stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstva (ter starost in spol), razpršenost okrog praga tveganja revščine (glede na starost in spol), stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji (glede na starost in spol), relativna vrzel tveganja revščine (glede na starost in spol), neenakost porazdelitve dohodka razmerje kvintilnih razredov (80/20), neenakost porazdelitve dohodka Ginijev količnik. V podatkovnem portalu SI-STAT (http://www.stat.si/pxweb/database/dem_soc/08_zivljenjska_raven/08627_eu_silc/08627_ EU_SILC.asp) so pod naslovom KAZALNIKI DOHODKA IN REVŠČINE (SILC) objavljeni podrobnejši podatki in dva dodatna kazalnika: nadomestitveno razmerje, razmerje mediane dohodka. Nedenarni kazalniki pa so objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT (http://www.stat.si/pxweb/database/dem_soc/08_zivljenjska_raven/08236_zivlj_pogoji/0823 6_zivlj_pogoji.asp) pod naslovom ANKETA O ŽIVLJENJSKIH POGOJIH objavljeni podrobnejši podatki v 24 tabelah. Za izbrano osebo prikazujemo rezultate za»splošno zdravstveno stanje izbrane osebe«po treh podskupinah: glede na starost, spol in zaposlitveni status. Za gospodinjstva po treh podskupinah (dohodek gospodinjstva v kvintilih, tip gospodinjstva in stanovanjsko lastniško razmerje v gospodinjstvu) prikazujemo podatke za: stanovanjsko razmerje gospodinjstva, sposobnost/zmožnost gospodinjstva, da počitnikuje, ima ustrezno prehrano in pokrije nepričakovane izdatke, razmere v gospodinjstvu, posedovanje izbranih trajnih dobrin, kako gospodinjstva preživijo s svojimi prihodki, kolikšno breme predstavljajo stanovanjski stroški za gospodinjstva, zamude gospodinjstev pri odplačevanju nakupov na obroke ali nestanovanjskih posojil v zadnjih 12 mesecih iz finančnih razlogov, kolikšno breme predstavljajo za gospodinjstva nakupi na obroke ali druga nestanovanjska posojila. 4.2.2.3 Metapodatki Na začetku prve objave je podan kratek komentar izkazanih rezultatov in tabela z nekaj osnovnimi kazalniki dohodka in revščine. Kot priponka je dodana tabela s celotnim seznamom kazalnikov in metodološka pojasnila (o viru in metodi zbiranja podatkov, načinu objavljanja kazalnikov ter definicije). 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Trenutno ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov. 26/34

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov Pri ostalih načinih izkazovanja gre večinoma za podatke, ki so že izkazani v zgoraj opisanih načinih izkazovanja. Dodatne zahtevke uporabnikov po podatkih, ki niso objavljeni, jih je pa iz rezultatov ankete možno pripraviti, rešujemo sproti s pripravo dodatnih tabel, s tem da upoštevamo statistično zaupnost podatkov. Mikro podatki so za raziskovalce na voljo tudi v 'varni sobi', kjer jih lahko sami obdelujejo. Mikro podatke pošiljamo na Eurostat, kjer so tudi na voljo raziskovalcem. 27/34

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Raziskovanje izvajamo od leta 2005 dalje. Dolžina časovne vrste je tako 3. 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Prelomov v časovni vrsti ni. 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Ni dejavnikov, ki bi vplivali na časovno primerljivost. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema Raziskovanje se izvaja v vseh državah Evropske unije, Norveški in Islandiji in je urejeno z glavno Uredbo 1177/2003 ter uredbami, ki urejajo posamezna področja raziskovanja 1980/2003 (definicije), 1981/2003 (terensko delo), 1982/2003 (vzorčenje in sledenje), 1983/2003 (spremenljivke) in 28/2004 (poročilo o kakovosti). Spremenljivke so predpisane, ni pa predpisan način pridobivanja podatkov. Tako vprašalniki niso harmonizirani, ker v nekaterih državah vprašalnikov ne uporabljamo za vse spremenljivke. Predpisane pa so izhodne datoteke, ki jih pošiljamo na Eurostat. Eurostat pri pripravi podatkov za raziskovalce objavi, katere spremenljivke v kateri državi niso (popolnoma) harmonizirane. 5.3 Desezoniranje Podatki, pridobljeni z raziskovanjem, se ne desezonirajo. 28/34