Srednja in Vzhodna Evropa Evropska sosedstva potencial na obrobju Evropska sosedstva, ki segajo od Arktike do Sahare in zajemajo tudi države Zahodnega Balkana, pomenijo tako priložnosti kot izzive. Območje vključuje zelo velike in majhne države, ki se zelo razlikujejo glede na stopnjo razvoja in svoje kulture. Geografija narekuje določeno mero soodvisnosti z Evropo in zato tudi priložnosti za okrepitev odnosov in sodelovanje. Te države nikakor niso osredotočene le na Evropo. Obenem so odnosi s sosedstvi ključnega pomena za Evropo, in sicer ne le z geopolitičnega vidika, temveč tudi v smislu energetske varnosti, prometne infrastrukture in podnebnih sprememb. Evropska sosedstva imajo pomembno vlogo tudi zaradi svojega demografskega potenciala 504 milijonov prebivalcev kar je podobno EU s 507 milijoni prebivalcev. Sodelovanje s sosedstvi je zlasti pomembno za Srednjo in Vzhodno Evropo, ne samo zaradi geografskih dejavnikov, temveč tudi zaradi gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih odnosov, manjšin in migracij. Države Srednje Evrope imajo ključno vlogo pri sodelovanju s sosedstvi, njihovemu povezovanju in vključevanju v EU. Rezultati ESPON zagotavljajo dokaze, ki jih potrebujejo oblikovalci in izvajalci politik tako v Evropi kot v sosedstvih za spodbujanje teritorialne kohezije in izboljšanje sodelovanja. Slika 1: Sporazumi med Evropo in njenimi sosedami (ITAN) Agreements between Europe and its Neighbourhoods Greenland Acores Svalbard Guad. Mart. Reu. Guyane This map does not necessarily reflect the opinion of the ESPON Monitoring Committee CNRS GIS CIST, ITAN, 2013 0 500 1 000 km National level Source: ESPON project (ITAN), CNRS GIS CIST, 2013 Origin of data: P. Beckouche & Y. Richard, «Atlas de la grande Europe», 2013 ESPON Database UMS RIATE for administrative boundaries For some territories no clear international statement exists EU 28 + Iceland, Norway, Liechtenstein, Switzerland Association with eligible countries to the neighbourhood policy agreements: European Union Customs Union In effect Negotiating No agreements Eastern Neighbourhoods Candidate countries to EU South-Eastern Neighbourhoods Autonomous territories of Denmark Union for the Mediterranean (Excluding Kosovo under UNSCR 1224/99, the former Yugoslav Republic of Macedonia, Serbia, Switzerland & Kaliningrad) *Strategic partnership EU-RUSSIA Mediterranean Neighbourhoods
Evropski trendi Vsi izzivi, s katerimi se trenutno soočajo Evropa in njena sosedstva, kot so mednarodna konkurenčnost, podnebne spremembe, energetska varnost in demografske spremembe, imajo teritorialne značilnosti. V zadnjih treh desetletjih se vpliv EU na njena sosedstva zmanjšuje in njen prevladujoči položaj se zmanjšuje v večini sosednjih držav. V nobenem delu sosedstev ne velja, da je Evropa edini zunanji magnet. Rusija ni samo velika država, bogata z naravnimi viri, temveč si tudi aktivno prizadeva, da bi postala protiutež EU pri gospodarski geografiji vzhodnega sosedstva. Čeprav z vidika sosedstev Evropa morda predstavlja obrobje in ne središče, so sosedstva pomembni partnerji EU, ki prispevajo 7,5 % blagovne menjave, 7 % evropskih letalskih povezav, absorbirajo 15 % evropske razvojne pomoči, zagotavljajo 30 % priseljevanja in z energijo oskrbujejo tretjino evropskega trga. Teritorialni pristop lahko določi priložnosti in omogoči raznovrstno razumevanje na evropski, nacionalni in lokalni ravni. V ospredje postavlja pomembna vprašanja, kot so dostop do trgov, podnebne spremembe in pomanjkanje vode, regionalne razlike v teritorialnem kapitalu, pretok ljudi, blaga in informacij, učinki meja in možnosti za čezmejno sodelovanje. Teritorialno sodelovanje bi lahko z združevanjem EU in njenih članic, regij ter sosednjih ozemelj ustvarilo vzajemne koristi, ne le na področju gospodarstva, temveč tudi na področju okolja, socialnega vključevanja in vzpostavljanja miru v morebitno nemirnih sosedstvih. Specifičnost Srednje in Vzhodne Evrope Za Srednjo in Vzhodno Evropo sta zlasti pomembni dve sosedstvi: vzhodno: Ukrajina, Belorusija, Moldavija in Rusija (do gorovja Ural), Gruzija, Armenija in Azerbajdžan Zahodni Balkan: Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Kosovo (v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244/99), Makedonija in Albanija. Ta sosedstva niso nujno najbogatejša, so pa vsekakor najbolj dinamična. velika mesta pa rast. Belorusija, Ukrajina in Moldavija beležijo splošni upad števila prebivalstva. Med letoma 1994 in 2009 se je v Rusiji zaradi naravnega prirasta število prebivalstva zmanjšalo za 11,9 milijona, vendar se je neto izguba zaradi priseljevanja zmanjšala na 6,7 milijona. Slika 2: Letna stopnja rasti prebivalstva, 2000 2010 (ITAN) Fig. 1. Total GDP per capita (US$/inhab.) by European Neighbourhood Prebivalstvo Po številu prebivalstva, ki je podobno kot v EU-27, imajo sosedstva precejšen demografski potencial, ki pa je hkrati zelo raznolik. Vzhodne regije beležijo upad števila in staranje prebivalstva,
Število prebivalstva se je zelo zmanjšalo tudi na Zahodnem Balkanu. Med letoma 1991 in 2011 je ta regija izgubila 2 milijona prebivalcev, kar je skoraj 10 % celotnega prebivalstva. Vojaški konflikti so povzročili preseljevanje. V obdobju po letu 2001 je prišlo sicer do politične stabilizacije in ponovne gospodarske rasti, a države v tej regiji beležijo izseljevanje, upadanje rodnosti in staranje populacije. Trgovina in energija Rusija je tretja glavna partnerica EU v blagovni menjavi, ki izvaža predvsem nafto in plin. Pomembno vlogo ima tudi v baltskih državah, v katerih je približno tretjina energetskih podjetij v lasti ruskih družb. Tudi druge vzhodne države so pomembne izvoznice naravnih virov (energija, kemična industrija). Države Zahodnega Balkana imajo različne trgovinske profile, saj je poleg velikosti pomemben tudi njihov geografski položaj in politični status. Trgovina s CEFTO je neuravnotežena in sega od 10 % z Albanijo do 48 % s Črno Goro ter med 21 % in 32 % z drugimi državami. Neposredne tuje investicije (NTI) so za te države izredno pomembne. Privatizacija je glavni dejavnik za neposredne tuje investicije in njen glavni vir so države EU. Trgi teh držav evropskega sosedstva so majhni in finančna kriza je nanje manj vplivala. ali pa so neobstoječa. Železniško omrežje ima nizko gostoto. Za vzdrževanje omrežja in sanacijo železniških prog po vojnah so potrebne subvencije, vendar države usmerjajo investicije v ceste. Celinska plovna pot Ren Donava ostaja prednostna naloga na področju prometa. Letalske povezave so precej slabe. Samo Zagreb in Beograd imata letališči z več kot 2 milijona potnikov letno. Pričakuje se, da bo osrednje omrežje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) EU Orient Vzhodno Sredozemlje povezalo pristanišča Atene Pirej, Solun (Grčija) in Burgas (Bolgarija) z Budimpešto prek Sofie ter mest Craiova in Timisoara. Zgodovinska prometna vozlišča, kot sta Skopje in Niš, bo zdaj mogoče obiti. Verjetno je, da bo to povzročilo veliko zmanjšanja priložnosti za gospodarski in prometni razvoj. Slika 3: Ozemeljska povezljivost s cestami, železnicami in letališči, 2010 (ITAN) Promet Gostota cestnega omrežja je precej višja v bližini meja EU, gostota železniškega prometa pa je najvišja v regijah glavnih mest. Dostopnost severnih delov jugovzhodnih držav evropskega sosedstva z železniškim prometom je precej slaba. Kakovost in učinkovitost prometne infrastrukture ovirata regionalno integracijo v baltski regiji, ki ima velik potencial kot prometni prehod iz in v EU, Rusijo in trge Daljnega vzhoda. Institucionalne ovire na mejnih prehodih ovirajo integracijo severozahodne Rusije in Belorusije z njihovimi sosednjimi državami EU. Prometna omrežja regionalnega in mednarodnega pomena na zahodnem Balkanu, zlasti ceste, so omejena in jih je treba izboljšati, da se dosežejo evropski standardi za hitrost in varnost. Omrežja hitrih cest ne segajo prek meja Okolje Vzhodno sosedstvo se spopada z okoljskimi problemi, povezanimi s sovjetskimi in postsovjetskimi industrijskimi proizvodnimi sistemi, zlasti tistimi, ki so povezani z zastarelimi pesticidi, industrijskimi odpadki in rudarjenjem. Na kakovost vodnega okolja negativno vplivajo pomanjkljivosti kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav za odpadne vode ter industrijske odplake, kmetijsko onesnaževanje in erozija tal.
0 50 100 km Regijo sta močno prizadeli tudi degradacija tal in dezertifikacija. Hkrati se v sosedstvu nahaja okoli 30 % svetovnih gozdov, ki so ključni vir za blažitev podnebnih sprememb. Vendar pa se gozdovi krčijo zaradi nezakonite sečnje. Na jugovzhodu je napredek proti okoljskim normam EU počasen. Treba je razvijati nacionalne strategije in politike, saj manjka zakonodajni okvir za podnebne spremembe. Deponije, nezakonito odlaganje in izpusti so še vedno glavni načini odstranjevanja odpadkov. Posledično so prizadeti sistemi za oskrbo z vodo, čistilne naprave pa so pogosto zastarele in/ali neučinkovite. V zadnjem desetletju resno težavo pomenijo poplave, vključno z veliko poplavo v letu 2014. Rečni sistemi ustvarjajo močno soodvisnost, ki vzbuja potrebo po čezmejnem sodelovanju v zvezi s temi naravnimi nevarnostmi. Sodelovanje za bolj trajnostno prihodnost Glede na trende v vzhodnih in severovzhodnih sosedstvih obstaja širok razpon področij za večje sodelovanje. Poleg tega so si socialni, gospodarski in institucionalni vzorci nekoliko podobni. Vendar pa je treba opozoriti na določene zadeve, kot so različni sistemi vrednot, obravnava manjšin ali podnebne spremembe in krčenje naravnih virov. Teritorialni kapital je neenakomerno razporejen med sosedstvi in znotraj sosedstev. V tem smislu mora biti sodelovanje med Evropo in njenimi sosedstvi osredotočeno na: povezovanje infrastrukture po EU in vzhodnih in jugovzhodnih sosedstvih; zmanjšanje upravnih ovir za čezmejni promet (zlasti na Zahodnem Balkanu); krepitev učinkovitih sistemov pristanišč; krepitev trgovinskih odnosov, pri čemer ima poseben pomen Rusija; zagotavljanje energetskih virov in omrežij ter prizadevanjih za obnovljive vire; soočanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi, npr. vremenske skrajnosti; upravljanje morskega in obalnega okolja, vključno s povodjem. Slika 4: Prometna omrežja na Zahodnem Balkanu, 2010 (ITAN) Slovenia This map does not necessarily reflect the opinion of the ESPON Monitoring Committee Zagreb Italy Mcrit, ITAN, 2013 Croatia Bosnia-Herzegovina Adriatic Sea Larger airports (over 2 million passengers/year) Larger sea ports (World Port Index classification) High speed rail Main railways Motorways Hungary Sarajevo Podgorica Belgrade Montenegro Serbia Tirana Albania Pristina Kosovo** Romania Skopje FYROM* Greece Bulgaria National level Source: ESPON ITAN, Mcrit. Origin of data: ESRI, WPI-NGA, MCRIT 2013 ITAN Database ESPON Database UMS RIATE for administrative boundaries Capitals Population 1 000 000 500 000 100 000 Main roads Main ferries lines (*) The former Yugoslav Republic of Macedonia (**) Kosovo under UNSCR 1244/99 Projekt ESPONontheRoad Projekt ESPON on the road je transnacionalna mrežna dejavnost devetnajstih kontaktnih točk ESPON, ki jo financira program ESPON 2013, katerega cilj je približati rezultate uporabnih raziskav evropskega teritorialnega razvoja sprejemanju odločitev. Program ESPON 2013 delno financirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, države članice EU in partnerske države Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Podpira razvoj politike v zvezi s ciljem teritorialne kohezije in skladen razvoj evropskega ozemlja. Za več informacij obiščite spletno mesto projekta ali nam sledite na Facebooku ali Twitterju. http://esponontheroad.eu
Slovenija in njeno neposredno sosedstvo Zahodni Balkan Območje Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija in Srbija) je prioritetno območje sodelovanja Slovenije v evropskem sosedstvu. Slovenijo s tem območjem povezujejo zgodovinske in geografske okoliščine ter kulturna in jezikovna sorodnost. Del slovenskega prebivalstva ima v državah Zahodnega Balkana, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, svoje korenine, številne sorodstvene in prijateljske vezi. V Sloveniji zaposleni državljani držav z območja nekdanje Jugoslavije so sicer najpogosteje zaposleni v gradbeništvu (47 %). Ravno visoka konjunktura v gradbeni panogi je povzročila zelo močan priselitveni val med leti 2000 in 2008. Grafikon 1: Delovno aktivno prebivalstvo rojeno v tujini, Slovenija, 2010 (vir podatkov: SURS) Številna slovenska podjetja so v preteklih letih usmerjala svoje neposredne investicije v države Zahodnega Balkana tam gradila in odpirala proizvodnje obrate ter svoja poslovna predstavništva. Na ta način so prispevala k rasti družbenega proizvoda in odpiranju prepotrebnih delovnih mest na območju, ki se v zadnjih 20 letih sooča z mnogimi družbenimi problemi, visoko brezposelnostjo in nizko gospodarsko rastjo. Prebivalstvo Povezanost Slovenije z državami Zahodnega Balkana se odraža v narodnostni strukturi prebivalcev, saj je Slovenija že desetletja zaposlitveno zanimiv cilj za migrante z območja nekdanje Jugoslavije. Po podatkih SURS-a je v letu 2011 v Sloveniji živelo 229.000 prebivalcev (11 % prebivalstva), ki so se v Slovenijo preselili. Večina kar 87 % teh prebivalcev, prihaja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Dve tretjini prebivalcev, ki so se v Slovenijo priselili, je v tem letu imelo slovensko državljanstvo (med priseljenimi po letu 1991 jih ima slovensko državljastvo manj kot 30 %). Med prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini jih največ prihaja iz BIH (96.897), Hrvaške (49.158), Srbije (26.368), Makedonije (13.658) in Kosova (9.350) (podatki SURS za leto 2011). Priseljevanje je povezano predvsem z zaposlitvenimi možnostmi v Sloveniji ter tudi z združevanjem družin v Sloveniji že živečih tujcev. Gospodarstvo V zadnjih desetletjih so skoraj vsa obravnavana evropska sosedstva beležila visoko raven rasti bruto družbenega proizvoda. Vzhodna Evropa in Rusija beležita visoko rast po letu 2002, po desetletju tranzicije in upada gospodarske aktivnosti. Na območju južnega in vzhodnega Mediterana sta generatorja rasti Turčija in Izrael, medtem ko je razvoj arabskih držav odvisen tudi od varnostnih razmer in družbenih nemirov. Regija Zahodnega Balkana je izjema edina regija, ki v obravnavanem obdobju izkazuje stagnacijo bruto družbenega proizvoda, kar priča o težkih gospodarskih in socialnih razmerah v teh državah. Po obsegu medsebojne trgovinske menjave je Zahodni Balkan za državami Evropske Unije drugi najpomembnejši trg za Slovenijo.
Grafikon 2: Dolgoročna rast BDP v sosedstvu (vir: ESPON ITAN) EUR, Makedonija - 354,7 mio EUR, Črna gora - 118,6 mio EUR, Kosovo - 51,2 mio EUR). Slovenija je ena izmed najpomembnejših tujih investitork na tem območju. Promet Prometno je Slovenija z državami Zahodnega Balkana povezana s cestnim in železniškim omrežjem, ljubljansko letališče pa je z rednimi letalskimi linijami povezano z vsemi prestolnicami teh držav razen z bližnjim Zagrebom. V letu 2013 je delež slovenskega izvoza v države Zahodnega Balkana znašal 14 % celotnega izvoza, delež uvoza pa je v tem letu znašal 8,6 % celotnega uvoza. V blagovni menjavi beleži Slovenija presežek, ki se v zadnjih letih počasi, a stalno zmanjšuje. Skupna menjava se je po letu 2008 zmanjšala, v letu 2013 pa je glede na leto prej zabeležena manjša rast skupne blagovne menjave. Po velikosti je najpomembnejša blagovna menjava s Hrvaško, sledijo Srbija, BiH, Makedonija, Črna gora, Kosovo in Albanija. Grafikon 3: Blagovna menjava med Slovenijo in državami Zahodnega Balkana (vir: izvoznookno.si) Na območja držav Zahodnega Balkana je po podatkih Banke Slovenije usmerjena večina vseh neposrednih investicij slovenskih podjetij. V letu 2013 kar 70,3 % neposrednih investicij oziroma nekaj manj kot 3 mrd EUR (Hrvaška - 1.509,1 mio EUR, Srbija - 1.331,5 mio EUR, BiH - 572,9 mio Za Slovenijo pomemben je X. panevropski koridor, ki je bil z revizijo infrastrukturne politike EU izločen s seznama jedrne TEN-T infrastrukture, ostaja pa del celovitega omrežja. Koridor X se začne v Avstriji in se preko Slovenije nadaljuje na Hrvaško (Zagreb), Srbijo (Beograd, Niš), Makedonijo (Skopje) in konča v grškem pristanišču Solun. V okviru EU strategije za Podonavsko regijo pa vključene države ugotavljajo močen vpliv Turčije na prometne tokove proti Bavarski, kar utemeljuje potrebo po podaljšanju koridorja X vse do Turčije. Železniška infrastruktura je v relativno slabem stanju. Mednarodne potniške povezave so redke, zaradi nizkih potovalnih hitrosti nekonkurenčne osebnemu avtomobilskemu prometu, nedokončana je avtocestna infrastruktura na delu koridorja v južni Srbiji. Slabe so tudi prečne infrastrukturne povezave povezave med Jadranom in Panonsko nižino. Pomanjkljiva in slabo vzdrževana prometna infrastruktura ter manjkajoče povezave zmanjšujejo dostopnostost in povezanost celotnega območja ter so ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju območja in boljši integraciji tega območja v EU. To je prav tako ovira za izboljšanje vpetosti metropolitanskih mest (kot so Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo ) v širši okvir Srednjeevropske, Podanavske in Jadransko Jonske makroregije.