REPUBLIKA SLOVENIJA Sektor za poslovne statistike Šifra: 013-13/2012/18 Datum: 4. 2. 2013 ZAPISNIK Tema sestanka: 8. seja Sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti Zapisala: Barbara Troha Ažbe Kraj sestanka: sejna soba Statističnega urada RS, Litostrojska cesta 54, Ljubljana Datum in ura: 22. 11. 2012, ob 9.00 Sejo je vodil: mag. Janez Rogelj (predsednik sosveta) Navzoči: mag. Janez Rogelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (predsednik) Ema Mišić, Statistični urad RS Barbara Troha Ažbe, Statistični urad RS (tajnica sosveta) Marjanca Simsič, Trgovinska zbornica Slovenije Andrej Trdina, Trgovinska zbornica Slovenije Blaž Krivic, MOL, Mestna občina Ljubljana Mojca Koprivnikar Šušteršič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Jure Povšnar, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Andreja Cedilnik, Poslovni sistem Mercator d.d. Polona Mežan, Gospodarska zbornica Slovenije - Podjetniško trgovska zbornica (namesto mag. Vide Kožar) Marjeta Petrač, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (namesto Bojke Velepič) Darija Valančič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Mija Lapornik, Trgovinska zbornica Slovenije Peter Zavrl, Poslovni sistem Mercator d.d. Dominika Lunder, Statistični urad RS Barbara Dremelj Ribič, Statistični urad RS Mojca Maček-Kenk, Statistični urad RS Marko Rožanec, Statistični urad RS Barbara Čertanec, Statistični urad RS Sabina Eržen, Statistični urad RS Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: gp.surs@gov.si; www.stat.si Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932 1/8
Edita Glinšek, Statistični urad RS Odsotni: Laura Šuštar Kožuh (z opravičilom) dr. Mojca Bavdaž, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani (z opravičilom) Boris Moškotelec, Merkur d.d. (z opravičilom) Igor Mervič, Spar Slovenija Dnevni red: 1. Pozdravni nagovor predsednika sosveta. 2. Sprejem dnevnega reda. 3. Spremembe v članstvu statističnega sosveta. 4. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje statističnega sosveta. 5. Novosti pri delu SURS (Ema Mišić, SURS). 6. Pregled aktivnosti v letu 2012 in načrti za prihodnost (Dominika Lunder, Barbara Troha Ažbe, SURS). 7. Predstavitev uporabe statističnih podatkov s področja trgovine in storitvenih dejavnosti (Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, UMAR). 8. Uporaba podatkov s področja statistike trgovine v nacionalnih računih (Marko Rožanec, SURS). 9. Slovenska oskrbna veriga z živili v luči strukturnih sprememb v trgovini na drobno (dr. Aleš Kuhar, BF). 10. Bruto trgovske marže v trgovini na drobno (Barbara Dremelj Ribič, SURS). 11. Razno. Povzetek razprave ter priporočila, stališča in predlogi: 1. Predsednik sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti, g. Janez Rogelj, je v uvodu pozdravil vse navzoče člane in druge vabljene udeležence seje sosveta. 2. Predsednik je predstavil dnevni red 8. seje sosveta. S strani navzočih ni bilo nobenih pripomb na predlagani dnevni red. Stališče 1: Člani sosveta so sprejeli predlagani dnevni red. 3. Predsednik je v uvodu tretje točke dnevnega reda prisotne seznanil, da je na povabilo SURS-a ponovno sprejel funkcijo predsednika sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti ter se zahvalil za podporo predlagatelju in vsem prisotnim. V nadaljevanju je predstavil spremembe v članstvu sosveta. Novi člani sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti so: g. Jure Povšnar iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ga. Darija Valančič iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ga. Andreja Cedilnik (namesto ga. Melite Kolbezen) iz Poslovnega sistema Mercator, ga. Ema Mišić (namesto Nike Katnič), ga. Mojca Maček-Kenk in ga. Laura 2/8
Šuštar Kožuh (vse iz Statističnega urada RS). Za namestnico predsednika sosveta je bila imenovana ga. Laura Šuštar Kožuh, podan pa je bil tudi predlog za podaljšanje mandata tajnici sosveta ga. Barbari Troha Ažbe. Stališče 2: Člani sosveta so sprejeli informacije o spremembah v članstvu sosveta in se strinjali z novimi imenovanji. 4. Ga. Barbara Troha Ažbe je povzela zapisnik 7. seje sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti, ki je bila 21. maja 2010. Člani sosveta na zapisnik niso imeli pripomb. Stališče 3: Člani sosveta so potrdili zapisnik 7. seje sosveta za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti. 5. Ga. Ema Mišić je člane sosveta seznanila z aktivnostmi na Statističnem uradu RS v letih 2011 in 2012 ter predstavila najpomembnejše prednostne in razvojne naloge urada v prihodnjih letih. V nadaljevanju je podrobneje predstavila nekaj ključnih aktivnosti in projektov. Izpostavila je izvedbo prvega registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki je zaradi uporabe administrativnih virov pomenil velik prihranek v primerjavi s klasičnim terenskim popisom. Veliko pozornost SURS namenja aktivnostim, ki so povezane z zmanjševanjem administrativnih obremenitev na strani podjetij predvsem z uporabo različnih administrativnih virov podatkov in postopnim uvajanjem e- poročanja. Na področju poslovnih statistik so se nadaljevale aktivnosti za izboljšanje kakovosti podatkov, uvedlo se je novo raziskovanje o poslovanju poslovnih subjektov, s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev je SURS izboljšal kakovost registra skupin podjetij, v sodelovanju z AJPES pa uspešno izvedel preverjanje podatkov o izbranih poslovnih subjektih (strukturni vprašalnik). Na drugih statističnih področjih poteka usklajevanje nacionalnih računov z vsemi zahtevami veljavne zakonodaje EU ter uvajanje klasifikacij KLASIUS, SKP-08 in SKD 2008. Omenila je tudi, da je SURS že v letu 2011 začel pripravljati nov srednjeročni program statističnih raziskovanj za obdobje 2013-2017. Na področju poslovnih statistik bodo aktivnosti usmerjene predvsem v povečanje uporabe administrativnih virov, zmanjševanje bremena poročevalskih enot, optimizacijo procesov ter v izboljšanje kvalitete podatkov. Na evropski ravni bo SURS spremljal pripravo novega skupnega zakonskega okvira imenovanega FRIBS (Framework Regulation Integrating Business Statistics), katerega namen je zagotoviti sistematično zbiranje, obdelavo, posredovanje in objavljanje podatkov povezanih s strukturno statistiko podjetij, ekonomsko aktivnostjo, konkurenčnostjo, globalizacijo in delovanjem poslovnega sektorja. Na koncu je izpostavila še selitev Statističnega urada na novo lokacijo. S selitvijo v nove, skupne prostore so se bistveno izboljšali pogoji dela, zlasti z vidika delovnih procesov in varnosti podatkov. Stališče 4: Člani sosveta so sprejeli informacijo o novostih pri delu SURS. 3/8
6. Ga. Dominika Lunder iz Statističnega urada RS je predstavila glavne aktivnosti v letu 2012 na področju trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Med najpomembnejšimi nalogami v tem letu je izpostavila pripravo agregatov na področju storitvenih dejavnosti. Na pobudo UMAR je SURS z letom 2012 pričel poleg podatkov po oddelkih SKD, izračunavati tudi podatek o indeksu nominalnega prihodka po posameznih področjih storitev in za storitve skupaj. Pri tem je opozorila, da so v posameznih področjih zajete samo tiste dejavnosti, ki so zahtevane po Uredbi o kratkoročnih kazalnikih (1165/98). Časovne serije originalnih in desezoniranih podatkov od leta 2000 naprej so za omenjene agregate objavljene v podatkovni bazi SI-STAT. V nadaljevanju je predstavila aktivnosti, ki so povezane s spremembo baznega leta. Pri izračunu indeksov je namreč potrebno vsakih 5 let zamenjati oz. osvežiti bazno leto, na katerega se preračunavajo bazni indeksi. V letu 2013 prehajamo na novo bazno leto 2010 in v povezavi s tem so bili na SURS že izvedeni poskusni preračuni in kontrole. V prihodnje bo potrebno narediti še pregled ter morebitno prilagoditev modelov za desezoniranje. Prvi podatki, preračunani na novo bazno leto za trgovino na drobno bodo objavljeni konec februarja 2013, za ostale storitvene dejavnosti pa marca 2013. V prihodnosti bo največ aktivnosti povezanih z implementacijo sprememb, ki se napovedujejo v okviru ureditve skupnega zakonskega okvira za poslovne statistike (FRIBS), in sicer: Nov kratkoročni indikator indeks storitvene proizvodnje (Index of Service production), ki bo meril obseg storitvenih dejavnosti v stalnih cenah. Eurostat in OECD sta v začetku letošnjega leta osnovala delovno skupino, katere glavna naloga je pripraviti izhodišča za izračun tega indeksa. V letu 2011 smo tudi na SURS izvedli poskusni izračun omenjenega indeksa. Največji izziv pri izračunu predstavlja iskanje pravih deflatorjev za posamezne dejavnosti ter odločitev kako natančno oz. na katerem nivoju se bo določena dejavnost deflacionirala. Za vse dejavnosti namreč trenutno ne obstajajo ustrezni deflatorji, pri določenih dejavnostih pa bi bilo smiselno uporabiti deflator, sestavljen iz več različnih podatkov. Razširitev nabora storitvenih dejavnosti za katere SURS spremlja prihodek od prodaje storitev na naslednja področja SKD: L68 (Poslovanje z nepremičninami), N77 (Dajanje v najem in zakup) ter N81 (Dejavnost oskrbe stavb in okolice). Spremljanje prihodka od storitev na mesečni ravni. Po zdaj veljavni uredbi o kratkoročnih kazalnikih je predpisano četrtletno spremljanje, vendar SURS že sedaj spremlja prihodek na mesečni ravni. Izračun realnega indeksa za celotno področje trgovine. Ukinitev posebnih agregatov na področju trgovine na drobno. Načrtovani agregati so: živila, neživila in internetna prodaja. Na koncu je predstavila še najpomembnejše aktivnosti s področja strukturne statistike podjetij, ki med drugim spremlja tudi podjetja s področja trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. V začetku leta 2012 je bila objavljena serija podatkov o poslovanju podjetij po dejavnostih in velikostnih razredih glede na SKD 2008 od leta 2005 do 2007. Uporabnikom je tako zdaj na voljo serija podatkov od leta 2005 do vključno leta 2011. Prvič so bili objavljeni tudi podatki o četrtletnem poslovanju podjetij. Gre za raziskovanje, ki ga SURS izvaja skupaj z Banko Slovenije in AJPES. Trenutno so na voljo štirje kazalniki: stopnja 4/8
lastniškosti financiranja, koeficient kratkoročnega terjatveno-obveznostnega razmerja, koeficient gospodarnosti poslovanja ter koeficient celotne gospodarnosti poslovanja. V prihodnje bosta na voljo še kazalnik o četrtletni rasti investicij in četrtletni rasti dodane vrednosti. Zaradi spremembe v Evropskem sistemu računov je v letu 2013 predvidena tudi revizija Letnega raziskovanja o investicijah v osnovna sredstva. Ga. Mija Lapornik iz Trgovinske zbornice je zanimalo ali obstaja možnost, da bi SURS kljub napovedanim spremembam na evropski ravni ohranil posebne agregate v trgovini na drobno, saj je interes s strani njihovih članov po omenjenih podatkih zelo velik. Podala je tudi pobudo za udeležbo predstavnikov SURS na enem izmed prihodnjih sestankov Komisije, kjer bi se bolj natančno pogovorili o načrtovanih spremembah na tem področju. Mnenju ga. Lapornik so se pridružili tudi predstavniki iz UMAR. Ga. Dominika Lunder je pojasnila, da Slovenija že zdaj na nacionalnem nivoju spremlja in prikazuje podatke o trgovini na drobno na mnogo bolj podrobni ravni kot je to potrebno glede na zahteve iz sedaj veljavne Uredbe. Povedala je še, da če se bo pokazala potreba po spremljanju teh podatkov na takšni ravni tudi v prihodnje, se bo SURS trudil te podatke še naprej zagotavljati. Ga. Ema Mišić je še dodala, da če so nacionalne potrebe širše, to ne vpliva na samo Uredbo in SURS lahko neodvisno od obvez, ki iz te Uredbe izhajajo, še naprej zagotavlja podatke, ki so v nacionalnem interesu. Ga. Marjanco Simsič iz Trgovinske zbornice je v povezavi z novo uredbo zanimalo ali vsebina le-te vpliva tudi na področje poslovnih subjektov in ali je možno v naprej pridobiti v pregled osnutek te uredbe. Ga. Ema Mišić je povedala, da se pripravlja nova definicija podjetja (ang. enterprise) in da naj bi bila v vseh raziskovanjih o poslovnih subjektih opazovana enota podjetje. Osnutek Uredbe bo SURS poslal v pregled vsem zainteresiranim članom sosveta. Ga. Mojco Koprivnikar Šušteršič iz UMAR pa je zanimalo kdaj bo SURS objavil realni indeks tudi za trgovino na debelo. Ga. Lunder je glede objave omenjenega indeksa povedala, da je pri trgovini na debelo največji problem najti ustrezne cene, s katerimi bi deflacionirali podatke o prihodku v trgovini na debelo. Cene v trgovini na debelo se namreč ne spremljajo, trenutno najboljši približek pa so podatki o cenah pri proizvajalcih. Dodala je še, da bo SURS v prihodnje začel z iskanjem primernih deflatorjev za to področje in sicer v okviru vzpostavljanja indeksa storitvene proizvodnje. G. Janez Rogelj je opozoril, da po njegovem mnenju "Indeks storitvene proizvodnje" ni najbolj ustrezen prevod angleškega termina "Index of Service production" in predlagal sestanek na katerem bi skupaj s sodelavci SURS našli ustreznejše pojmovanje tega indeksa. Z njegovim predlogom so se strinjali tudi ostali člani sosveta. Stališče 5: Člani sosveta so sprejeli informacije glede aktivnosti na področju trgovine in drugih storitvenih dejavnosti ter predlog za sestanek z njim glede poimenovanja Indeksa storitvene proizvodnje. 7. G. Jure Povšnar in ga. Mojca Koprivnikar Šušteršič iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj sta predstavila uporabo statističnih podatkov s področja storitvenih dejavnosti. Omenjene podatke uporabljajo pri spremljanju tekočih gospodarskih gibanj ter pri oceni in napovedi dodane vrednosti storitvenih dejavnosti. 5/8
Povedala sta, da je SURS na pobudo UMAR v začetku leta 2012 pričel objavljati desezonirane podatke o indeksu nominalnega prihodka po posameznih področjih storitev (področja H, I, J, M, N po SKD 2008). Glavni prednosti teh podatkov sta, da so podatki na voljo prej kot podatki Eurostata ter da se pri izračunu indeksov za skupine storitev upošteva slovenska razmerja med prihodki posameznih storitev, medtem ko Eurostat svoje ponderje izračunava glede na evropsko strukturo. V nadaljevanju sta predstavila še gibanje nominalnega prihodka po posameznih storitvenih področjih, za obdobje od januarja 2008 do avgusta 2012. Narejena je bila tudi primerjava med podatki Eurostata in SURS, ki je pokazala, da so razlike med njimi zelo majhne, razlog zanje pa je že omenjena uporaba različnih ponderjev. Ga. Mojca Koprivnikar Šušteršič je še opozorila, da se na področju storitvenih dejavnosti soočajo s pomanjkanjem realnih indeksov, na področju gostinstva pa pogrešajo tudi delitev na gostinske in nastanitvene storitve. Na koncu je podala še pobudo za skupni sestanek na katerem bi govorili o možnosti pridobitve omenjenih podatkov. Stališče 6: Člani sosveta so sprejeli informacije o uporabi podatkov statistike notranje trgovine in storitvenih dejavnosti na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ter predlog za sestanek na bilateralni ravni. 8. G. Marko Rožanec iz Oddelka za nacionalne račune je predstavil postopek ocenjevanja končne potrošnje gospodinjstev v nacionalnih računih, s poudarkom na virih, ki jih pri tem uporabljajo. Zakonska podlaga za ocenjevanje, ki omogoča mednarodno primerljivost je Evropski sistem računov (ESR 95 in ESR 2010). Za ocenjevanje se uporabljajo različni podatkovni viri (administrativni viri in statistična raziskovanja), katerim se v skladu z ESR doda še t.i. popravke zajetja. V popravkih zajetja so upoštevane dejavnosti in transakcije, ki niso registrirane in vključene v statističnih raziskovanjih in virih (lastna proizvodnja, pripisane najemnine, plače v naravi, idr.). Ocene so pripravljene po klasifikaciji individualne potrošnje (COICOP) na štirimestni ravni. Poznamo dva koncepta ocenjevanja končne potrošnje in sicer domači koncept, ki upošteva potrošnjo rezidentov in nerezidentov doma ter nacionalni koncept, kjer se upošteva potrošnjo rezidentov doma in njihovo potrošnjo v tujini. V nadaljevanju je na kratko predstavil Anketo o porabi gospodinjstev (APG) in Letno raziskovanje o trgovini (TRG/L), ki sta najpomembnejša vira za oceno končne potrošnje gospodinjstev. APG je vzorčna anketa, ki je bila leta 1997 vsebinsko prenovljena in od takrat naprej zbiranje podatkov poteka neprekinjeno. Podatki so zbrani na najnižji ravni COICOP klasifikacije in so dobra ocena za najbolj potrošno blago in storitve. Glavne slabosti ankete so majhen vzorec in posledično veliko nihanje podatkov ter uporaba nacionalnega koncepta. TRG/L je vzorčno raziskovanje s katerim spremljamo letni prihodek od prodaje v dejavnosti trgovine. Raziskovanje je bilo v letu 2008 metodološko spremenjeno. Z vidika ocene končne potrošnje je predvsem pomembna podrobnejša delitev prihodka po blagovnih skupinah ter uskladitev skupin s klasifikacijo COICOP. Glavne prednosti omenjenega raziskovanja v primerjavi z APG so predvsem nižji stroški zbiranja, obveznost poročanja in s tem višji odgovor opazovanih enot. Pomembno je tudi, da raziskovanje predstavlja redni podatkovni vir z letno frekvenco in uporablja domači koncept ocene končne potrošnje. Njegova glavna slabost pa je izključenost področja storitev. 6/8
Stališče 7: Člani sosveta so sprejeli informacije o uporabi podatkov s področja statistike trgovine v nacionalnih računih. 9. Dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavil študijo Slovenska oskrbna veriga z živili v luči strukturnih sprememb v trgovini na drobno, s poudarkom na podatkovnih virih s področja cen kmetijskih in živilskih proizvodov. Glavna vira informacij o cenah kmetijskih proizvodov, o cenah živilskih proizvodov pri proizvajalcih in njihovih maloprodajnih cenah sta bila SURS in ARSKTRP (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). Dr. Kuhar je povedal, da so bili podatki omenjenih virov za oceno gibanja cen po členih agroživilske verige zelo uporabni, vendar so pri njihovi uporabi naleteli tudi na različne omejitve. Med njimi je izpostavil predvsem razlike v metodologiji zbiranja in obdelavi podatkov ter razlike v stopnji podrobnosti objavljenih podatkov. Izpostavil je problem cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, za katere se trenutno objavljajo samo indeksi cen, za raziskavo pa bi bile bolj uporabne absolutne vrednosti oz. povprečne cene. Dodal je še, da je z obstoječimi podatki primerjava gibanja cen po različnih členih verige mogoča na najbolj agregatni ravni. Na najnižji ravni pa je ta primerjava mogoča le za zelo majhno število proizvodov, pri tem je glavni razlog že prej omenjeno pomanjkanje absolutnih vrednosti na strani proizvajalčevih cen. Sledil je praktičen prikaz rezultatov gibanja cen svežega mleka v oskrbni verigi, pri kateri je možno neposredno analizirati vse tri člene oskrbne verige. Predstavljena je bila struktura maloprodajne cene, cenovni pribitki v absolutni vrednosti in indeks cenovnih pribitkov po posameznih členih verige. Prikazan je bil tudi izračun t.i. cenovnih vrzeli, ki je standardni prikaz gibanja razmerij med udeleženci v agroživilski oskrbni verigi. Dr. Kuharja je zanimalo, ali bo SURS v prihodnje začel objavljati tudi absolutne podatke o proizvajalčevih cenah. Ga. Ema Mišić je pojasnila, da trenutna metodologija, ki je usklajena z zahtevami Uredbe o kratkoročnih kazalnikih, omogoča zgolj spremljanje gibanja cen preko izračuna indeksov cen. Za prikaz absolutnih vrednosti bi bilo potrebno povečati vzorec podjetij in število proizvodov za katera le-ta poročajo cene, kar pa bi pomenilo povečanje bremena poročevalskih enot ter višje stroške raziskovanja. Zelo verjetno pa bi se z objavo teh podatkov odprlo tudi vprašanje zaupnosti, saj mnoga podjetja te cene obravnavajo kot poslovno skrivnost. Ga. Barbara Dremelj je zanimalo ali so bile te analize narejene samo za Slovenijo ali tudi širše. Dr. Kuhar je pojasnil, da sicer obstajajo določene akademske, parcialne študije, za celovitejšo analizo pa žal podatkov za tujino ni bilo mogoče pridobiti. Ga. Mija Lapornik iz Trgovinske zbornice je povedala, da se ne strinjajo z prikazanimi rezultati študije, opozorila je tudi na problem konkurenčnosti, saj je po njenem mnenju trgovina na tem področju naredila veliko, ostali v verigi pa pri tem močno zaostajajo. Dr. Aleš Kuhar je povedal, da so rezultati študije pravilni, saj so bili uporabljeni le uradni podatki. G. Peter Zavrl je povedal, da so podatki v raziskavi nepravilno uporabljeni, saj pri cenah v raziskavi niso upoštevali komercialnih popustov, sezonskih popustov in dodatnih rabatov, ki jih trgovci dajejo dobaviteljem. Predsedujoči je menil, da veljajo komercialni in sezonski popusti le omejen čas v letu, torej za določeno krajše obdobje, medtem ko so podatki za cene verjetno zbrani na letnem nivoju (ali povprečne vrednosti, ali srednje vrednosti ali kako drugače, a statistično korektno), zato začasni komercialni in sezonski popusti v študiji ne morejo biti predmet statistične obravnave. Komercialni in sezonski popusti 7/8
kakor tudi rabati pomenijo trgovcem način pridobivanja konkurenčnih prednosti, zato tudi ne morejo biti predmet statističnih meritev. Menil je, da s tega vidika raziskava ne more biti sporna. Ga. Andreja Cedilnik iz Mercatorja je še dodala, da je bilo po njenem mnenju raziskovanje zlorabljeno, preveč posplošeno in da gre za problem zavajanja širše javnosti. Dr. Aleš Kuhar je odgovoril, da podatki niso bili nepravilno interpretirani. Stališče 8: Člani sosveta so se seznanili z informacijo o Slovenski oskrbni verigi z živili v luči strukturnih sprememb v trgovini na drobno. 10. Ga. Barbara Dremelj iz Oddelka za strukturno statistiko podjetij je predstavila metodologijo izračuna bruto trgovske marže v trgovini na drobno. Bruto trgovska marža je ena izmed spremenljivk, ki se spremljajo v okviru letne strukturne statistike podjetij. Definicije posameznih spremenljivk so določene z Uredbo (ES) št. 295/2008. Podatki so zbrani in prikazani po metodološko primerljivih osnovah in so zato primerljivi s podatki ostalih članic EU. Po definiciji iz omenjene uredbe bruto trgovska marža ustreza donosu dejavnosti nakupa in nadaljnje prodaje brez nadaljnje obdelave. Izračunamo jo tako, da od prihodkov od prodaje od trgovskih dejavnosti odštejemo nabavo blaga in storitev za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki ter prištejemo ali odštejemo spremembo zalog blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki. Gre za agregatni princip izračuna, saj se pri prihodkih, nabavah in zalogah upošteva poslovanje celotnega podjetja in ne posameznih izdelkov. V nadaljevanju je predstavila še Eurostatove podatke o deležu bruto trgovske marže v prihodkih od prodaje v trgovini na drobno za izbrane države, za leto 2009. Delež za Slovenijo je znašal 17,5% in je bil med najnižjimi deleži v primerjavi z ostalimi članicami EU. Podobna ugotovitev velja tudi za ostala leta, saj se je le ta v obdobju od 2005 do 2010 gibal med 16% in 19%. Opozorila je tudi, da podatek za bruto trgovsko maržo za vseh 27 članic EU (agregat EU-27), ki se je v zadnjem času pogosto pojavljal v medijih, ne obstaja. Stališče 9: Člani sosveta so sprejeli informacije o izračunu bruto trgovske marže v trgovini na drobno. 11. Pod točko razno prisotni na seji niso imeli vprašanj. Predsednik sosveta, g. Rogelj, se je navzočim zahvalil za sodelovanje in jih povabil na naslednjo sejo sosveta, ki bo predvidoma v drugi polovici leta 2014. Janez Rogelj, Predsednik Zapisnik prejmejo: vsi člani in vabljeni 8/8