Das Slowenische Wien. Ein kleiner Ausschnitt. Auftaktveranstaltung zu den Welttagen der slowenischen Wissenschaft und Kunst 170 Jahre Wiener Slawistik 100 Jahre Universität Ljubljana 17. 10. 2019 Elizabeta Jenko, Jernej Ključevšek
Slovenski Dunaj. Koščki mozaika. Uvodna prireditev v sklopu Svetovnih dni slovenske znanosti in umetnosti ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. 170 let slavistike na Univerzi na Dunaju. 17. 10. 2019 Elizabeta Jenko, Jernej Ključevšek
AAKH Hof 3 Herbststraße Universitätsring Karl-Borromäus-Platz Kohlmarkt 17. 10. 2019 Augarten Bauernmarkt Schwedenplatz Stephansplatz
Institut für Slawistik Inštitut za slavistiko Franc Miklošič (1813 1891) France Prešeren (1800 1849) Ivan Cankar (1876 1918)
Universität Wien Univerza na Dunaju Martinus de Lawbaco 1392
Jernej Kopitar (1780 1844) Jezikoslovec Kopitar je na Dunaju zapustil vidne sledove svojega znanstvenega delovanja. Bil je cenzor, pozneje pa skriptor v Dvorni knjižnici. Sestavil je prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika.... war ein slowenischer Sprachwissenschaftler und Slawist. Ab 1810 war er an der Wiener Hofbibliothek beschäftigt, unter anderem als Zensor slawischer und griechischer Bücher. Kopitar veröffentlichte 1808 eine Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark ein Jahr später eine Grammatik des Slovenischen.
Luka Knafelj (1621 1671) duhovnik v Großrußbachu, je v oporoki velik del svojega premoženja namenil štipendijski ustanovi za kranjske študente filozofije, prava ali medicine. Priester in Großrußbach, widmete testamentarisch einen Großteil seines Vermögens der Förderung slowenischer Studenten an der Universität Wien.
Novoustanovljena Univerza v Ljubljani je privabila tudi znanstvenike z Dunaja. Kot profesorji so bili imenovani Karel Hinterlechner (mineralogija in petrografija), Maks Samec (kemija), Milan Vidmar (elektrotehnika), Rihard Zupančič (matematika) in Ivan Žolger (mednarodno pravo). Vor 100 Jahren, 1919, wurde die Universität Ljubljana gegründet. Einige Professoren verließen damals die Universität Wien, um ihrem Ruf nach Ljubljana zu folgen: Karel Hinterlechner (Mineralogie und Petrographie), Maks Samec (Chemie), Milan Vidmar (Elektrotechnik), Rihard Zupančič (Mathematik) und Ivan Žolger (Internationales Recht).
Universität Wien 170 Jahre Wiener Slawistik Franc Miklošič (1813 1891) Slavistiko na Univerzi na Dunaju je pred 170 leti ustanovil F. Miklošič.
Maks Fabiani (1865 1962) Artaria
Jože Plečnik (1872 1957) Zacherlhaus, Bauernmarkt Zacherlova hiša
Andrej Perlah (1490 1551) iz Svečine pri Mariboru, zdravnik, astronom in matematik, ima spominsko ploščo na stolnici sv. Štefana. Bil je profesor in dekan medicinske fakultete. Leta 1549 je bil rektor Univerze na Dunaju. Napisal je knjigo o zaščiti pred kugo. An Andrej Perlah aus Svečina bei Maribor, Arzt, Astronom und Mathematiker, erinnert eine Gedenktafel am Stephansdom. Er war Professor, Dekan der medizinischen Fakultät und später auch Rektor. Er veröffentlichte ein Buch, wie man sich vor der Pest schützen könne.
Jurij Slatkonja (1456 1522) V katedrali je levo od glavnega oltarja nagrobni spomenik Juriju Slatkonji, glasbeniku in skladatelju iz Ljubljane. Slatkonja je bil prvi uradni dunajski škof. Jurij Slatkonja aus Ljubljana wurde 1513 von Kaiser Maximilian I. zum Bischof der Diözese Wien ernannt. Slatkonja ist im Wiener Stephansdom begraben.
Jurij Vega (1754 1802) Na Dunaju je predaval matematik Jurij Vega, ki je zaslovel po svojih logaritmovnikih. V rabi so bili do uvedbe računalnikov. Der slowenische Mathematiker Jurij Vega wurde durch sein wichtigstes Werk, die 7-stelligen Logarithmentafeln berühmt. Sie waren bis zur Einführung des Taschenrechners in Verwendung.
Anton Janša (1734 1773), Augarten
Jože Plečnik, Karl-Borromäus-Brunnen Vodnjak Karla Boromejskega
Pause Odmor
Jože Plečnik, Hl.-Geist-Kirche, Herbststraße Cerkev Sv. duha