Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje Posodobljeno 2009 Evropska komisija
Kazalo Natura 2000 del žive krajine stran 3 Upravljanje območij Natura 2000 stran 4 Kmetijstvo in območja Natura 2000 stran 6 Gozdarstvo in območja Natura 2000 stran 8 Rekreativne dejavnosti na območjih Natura 2000 stran 10 Ocenjevanje novih razvojnih projektov stran 12 Natura 2000: rušenje mitov stran 14 Vse fotografije v tej publikaciji so avtorsko zaščitene. Naslovnica: Christopher Achemeier; Nationalpark Hainich; Lorne Gill/SNH; Espaces Naturels de France (ENF); Kerstin Sundseth/Ecosystems LTD; Hortobagy National Park. Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo Brezplačna telefonska številka (*): 00 800 6 7 8 9 10 11 (*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo. Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Evropa (http://ec.europa.eu). Več informacij o politiki ohranjanja narave Evropske komisije je na voljo na http://ec.europa.eu/environment/nature/index_en.htm Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2009 ISBN 978-92-79-13203-2 doi:10.2779/74267 Stran 3: English Nature; Pauliina Kulmala; Kerstin Sundseth/Ecosystems LTD; Eduardo de Miguel/ Fundacion Global Nature. Strani 4 in 5: Kerstin Sundseth/Ecosystems LTD; Espaces Naturels de France (ENF); Catherine Keena; Hortobagy National Park: Archiv der Abteilung Umweltschutz, Amt der Tiroler Landesregierung. Strani 6 in 7: Christopher Achemeier; Rüdiger Specht/ Untersee life; F. Kis/WWF Hungary; E. Stegmaier RP Freiburg; Fundacion. CBD Habitat; APCOR; Voldemar Rannap; Susanne Forslund. Strani 8 in 9: Nationalpark Hainich; John Houston; Buchenwaldinstitut.e.V; Forstliche Versuchs- und Forschungsanhalt, Abt. Landespflege, Arbeitsbereich Wildökologie; Jorma Luhta. Strani 10 in 11: Lorne Gill/SNH; George Logan/ SNH; Kerstin Sundseth/Ecosystems LTD; F. Cardiges/ ImagDOP; Micheal O Briain; Diego L Sanchez. Strani 12 in 13: Lorne Gill/SNH; Rotterdam flygbild; Peter Creed. Strani 14 in 15: Wolfgang Hochhardt, projekt NABU/ LIFE Untersee; LPN; John Houston; LIFE New Forest Partnership; Spanish Cetacean Society SEC; Jim Asher. Evropski skupnosti, posodobljeno 2009 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira. Vse fotografije v tej publikaciji so avtorsko zaščitene in jih ni dovoljeno uporabljati v druge namene brez predhodnega pisnega dovoljenja fotografov. Tiskano na recikliranem papirju, ki mu je bil podeljen znak EU za okolje za grafični papir http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/index_en.htm
Omrežje Natura 2000 naj bi obsegalo skoraj petino ozemlja EU. To pomeni, da je sestavni del naše podeželske krajine, v kateri imajo ljudje ključno vlogo. Natura 2000 del žive krajine Omrežje Natura 2000 je bilo vzpostavljeno leta 1992 s sprejetjem direktive o habitatih, ki je skupaj z direktivo o pticah temelj evropske politike ohranjanja narave. Je del odziva Evrope na ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti v skladu z mednarodnimi obveznostmi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Poleg tega je glavni element izvajanja zaveze voditeljev držav ali vlad Evrope iz leta 2001, da bodo do leta 2010 ustavili izgubo biotske raznovrstnosti. Kako bo ta cilj dosežen, je predstavljeno v akcijskem načrtu EU za biotsko raznovrstnost iz junija 2006. Cilj omrežja Natura 2000 je varovati in upravljati ranljive vrste in habitate na njihovem naravnem območju razširjenosti v Evropi ne glede na nacionalne ali politične meje. Vendar Natura 2000 ni le sistem strogih naravnih rezervatov, v katerih so vse človekove dejavnosti sistematično izključene. V tem omrežju velja človek za sestavni del narave, cilj pa je njuna povezanost v partnerstvu. Mnoga območja Natura 2000 so dragocena prav zaradi načina, na katerega so bila do zdaj upravljana, takšne dejavnosti (kot je ekstenzivno kmetovanje) bo zato treba ohraniti tudi v prihodnosti. Takšen pristop ima mnogo prednosti za ohranjanje narave ter za ljudi, ki živijo in delajo na podeželju. Z dejavno vključitvijo različnih uporabnikov zemljišč v upravljanje območij Natura 2000 je mogoče zagotoviti ohranitev ranljivih polnaravnih habitatov in vrst, ki so odvisni od pozitivnega upravljanja. Iz enakega razloga je Natura 2000 zaradi svojega obsega pomemben zaveznik pri ohranjanju sposobnosti ekonomskega preživetja in družbene strukture mnogih podeželskih območij v Evropi. Zagotovi lahko nove priložnosti za večjo gospodarsko raznovrstnost in vhodne naložbe. To je zdaj potrjeno na najvišji politični ravni. Z nedavno reformo skupne kmetijske politike so bila plačila ločena od proizvodnje ter nadomeščena z enotnim plačilom na kmetijo, ki temelji na načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja. Razširjen je bil tudi obseg ukrepov, ki se lahko financirajo v skladu z uredbo o razvoju podeželja. Eden od njenih ciljev je prispevati k izboljšanju okolja in podeželja s podpiranjem ukrepov za upravljanje zemljišč, ki so koristni za biotsko raznovrstnost Evrope in zlasti omrežje Natura 2000. V tej brošuri je navedeno, kaj Natura 2000 prinaša pri upravljanju v različnih sektorjih rabe prostora, in proučuje možnosti, ki so na voljo za partnerstvo z različnimi interesnimi skupinami, da se zavaruje bogata biotska raznovrstnost Evrope in hkrati spodbudi trajnostni razvoj. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Evropske komisije o naravi: http://ec.europa.eu/environment/ nature/index_en.htm 3
Natura 2000 upošteva načelo trajnostnega razvoja. Njen cilj ni prekiniti gospodarskih dejavnosti, ampak določiti parametre, v skladu s katerimi se te lahko izvajajo in se pri tem ohranja biotska raznovrstnost Evrope. Upravljanje območij Natura 2000 Kako so območja izbrana? Omrežje Natura 2000 sestavljajo posebna ohranitvena območja, ki so določena za eno ali več od 230 ogroženih habitatnih tipov in več kot 1 000 vrst, navedenih v prilogah k direktivi o habitatih. Vključuje tudi posebna območja varstva, razvrščena v skladu z direktivo o pticah za več kot 190 ogroženih vrst ptic in mokrišč mednarodnega pomena 1. Nekatera zelo pomembna območja so posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva. Cilj je omogočiti vzdrževanje ali po potrebi obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti teh ranljivih habitatov in vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti v Evropi. Do zdaj je bilo v omrežje Natura 2000 vključenih približno 25 000 območij. Skupaj obsegajo skoraj petino evropskega ozemlja. Območja iz direktive o habitatih so izbrana v treh fazah. Prva faza vključuje znanstveno oceno na nacionalni ravni. Vsaka država članica opredeli pomembna območja za vrste in habitate na svojem ozemlju na podlagi skupnih znanstvenih meril. Ti nacionalni seznami se nato pošljejo Evropski komisiji. razširjenosti posamezne vrste ali habitatnega tipa ne glede na politične ali upravne meje. Tretja faza: ko so območja, pomembna za Skupnost, izbrana, postanejo del omrežja Natura 2000. Države članice jih morajo potem v šestih letih določiti kot posebna ohranitvena območja in po potrebi uvesti ukrepe pozitivnega upravljanja za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatov. Izbor območij v skladu z direktivo o pticah je drugačen: območja razvrstijo države članice in so po oceni neposredno vključena v omrežje Natura 2000. Kakšne so obveznosti glede območij Natura 2000? Direktiva o habitatih določa, da je treba na območjih Natura 2000: preprečevati škodljive dejavnosti, ki bi lahko znatno vznemirjale vrste ali slabšale stanje habitatov, za katere so bila območja določena; po potrebi sprejeti pozitivne ukrepe za vzdrževanje in obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti teh habitatov in vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Druga faza vključuje izbor območij, pomembnih za Skupnost, z nacionalnih seznamov v skladu z devetimi biogeografskimi regijami v Evropi. To stori Evropska komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in znanstvenimi strokovnjaki. Ker vsaka biogeografska regija zajema več držav ali delov držav s podobnimi naravnimi razmerami, so lahko območja izbrana na naravnem območju 1 Natura 2000 je vzpostavljena z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic. 4 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
Države članice se same odločijo, kako bodo to dosegle, da se pravno zagotovi ohranitev območja. Določbe, ki se uporabljajo, so lahko: zakonske (npr. vzpostavitev naravnega rezervata), pogodbene (npr. podpis sporazumov o upravljanju z lastnikom zemljišča) ali upravne (zagotavljanje potrebnih sredstev za upravljanje območja). Ne glede na uporabljeno metodo je treba upoštevati gospodarske, družbene in kulturne zahteve ter regionalne in lokalne značilnosti zadevnega območja. prispevajo k iskanju praktičnih rešitev v zvezi z upravljanjem, ki so trajnostne in v celoti vključene v druge prakse rabe prostora. Napotki Komisije Za lažje razumevanje določb direktiv o naravi v zvezi z upravljanjem območij Natura 2000 je Komisija objavila razlagalni priročnik, ki vsebuje podrobne smernice o tem vprašanju. http://ec.europa.eu/environment/nature/ natura2000/management/guidance_en.htm Biogeografske regije Evropske unije Alpska Atlantska Črnomorska Borealna Celinska Makaronezijska Sredozemska Panonska Stepska Vključevanje zainteresiranih strani V praksi to pomeni tesno sodelovanje z lastniki zemljišč in skupinami zainteresiranih strani na posameznih območjih Natura 2000 ali v njihovi bližini, da se doseže dogovor o najustreznejših načinih ohranitve vrst in habitatov, pri čemer se hkrati upoštevajo lokalne družbenogospodarske razmere. V direktivi o habitatih je priporočena uporaba načrtov upravljanja, da se prispeva k vzpostavitvi dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi in dogovoru o pragmatičnih rešitvah v zvezi z upravljanjem zadevnega območja. Čeprav načrti upravljanja niso obvezni, so uporabna orodja: evidentirajo potrebe v zvezi z ohranjanjem habitatov in vrst, tako da je vsem jasno, kaj se ohranja in zakaj; analizirajo družbeno-gospodarske razmere in kulturne razmere območja in medsebojne vplive različnih rab prostora ter vrst in habitatov; zagotavljajo odprt forum za razpravo med vsemi interesnimi skupinami in prispevajo k oblikovanju soglasnega stališča o dolgoročnem upravljanju območja; ustvarjajo občutek skupne odgovornosti za končni rezultat; Kaj je res... Mnoge sedanje prakse rabe prostora se bodo uporabljale še naprej, ker so že združljive z ohranjanjem habitatov in vrst. Kadar dejavnosti negativno vplivajo na vrste in habitate, se lahko prilagoditve pogosto izvedejo brez ogrožanja produktivnosti. Dejavnosti upravljanja, ki dajejo prednost ohranjanju narave, lahko v skladu z uredbo o razvoju podeželja prejmejo dodatno finančno podporo. Lov, ribolov, turizem in druge rekreativne dejavnosti bodo še naprej dovoljene, če bodo trajnostno upravljane ter ne bodo negativno vplivale na redke vrste in habitate ali preprečevale njihovega obnavljanja. Kaj ni res... Zemljiščem samodejno pade vrednost zaradi določitve območja Natura 2000. Vse gospodarske dejavnosti bodo omejene. Lovske dejavnosti so prepovedane. Kakršna koli nova infrastruktura je prepovedana. Za vsakodnevne dejavnosti bo treba izvesti presojo vplivov na okolje. Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 5
Mnoga območja Natura 2000 so za naravo dragocena prav zaradi načina kmetovanja, ki se je uporabljal do zdaj. Kmetijstvo in Natura 2000 Spreminjanje trendov v kmetijstvu Evropske podeželske krajine so med najbolj raznovrstnimi na svetu. Ta raznovrstnost izhaja iz stoletij različnih načinov kmetovanja, zaradi katerih je nastalo mnogo polnaravnih habitatov z zelo veliko prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kot so ekstenzivno gojeni travniki, vlažna travišča, gozdnati pašniki in odprte resave. Ti polnaravni habitati so eden od razlogov, iz katerih je pokrajina Evrope s kulturnega vidika in vidika biotske raznovrstnosti tako posebna. Vendar ta dragocen vir hitro izginja. Kmetijstvo v Evropi se je v zadnjih petdesetih letih bistveno spremenilo. Po vojni se je kmete spodbujalo k intenzifikaciji in posodobitvi, kadar koli je bilo to mogoče, da bi se povečal njihov pridelek in izboljšala učinkovitost. Uvedene so bile monokulture, polja so se povečala, živinorejske farme so se razširile, uvedeni pa so bili tudi pesticidi in gnojila. Vendar vse kmetije niso mogle slediti temu trendu. Nekatere so ovirale lokalne razmere: polja so bila preveč strma, tla so bila preslabe kakovosti, območje preveč oddaljeno, obdelovanje preveč delovno intenzivno... Zato so bili mnogi kmetje z bolj obrobnih kmetijskih območij Evrope prisiljeni zapustiti svojo zemljo in iskati zaposlitev drugje. Zato so se velike površine kmetijskih zemljišč v Evropi močno spremenile ali so bile preprosto zapuščene. Skupni učinek teh nasprotujočih si trendov na biotsko raznovrstnost Evrope je velik, pri čemer veliko naših kmetijskih zemljišč visoke naravne vrednosti zdaj hitro izginja. Kmetijska zemljišča na območjih Natura 2000 Ker se velika biotska raznovrstnost običajno ujema z majhno kmetijsko proizvodnjo, je večina kmetijskih zemljišč v omrežju Natura 2000 na obrobnih kmetijskih območjih. Značilni primeri vključujejo alpinske travnike in pašnike, stepske ravnine, deheze in montado, odprto močvirje ali vlažna travišča. Na teh območjih so obstoječi načini kmetovanja verjetno že združljivi in je zato treba omogočiti, da se uporabljajo še naprej. Dejansko bi lahko določitev v okviru Nature 2000 dodatno prispevala k okrepitvi takšnih dejavnosti, tako da bi se pozornost usmerila v njihovo družbeno vrednost ter bi se sredstva EU namenila zlasti za njihovo ohranitev in ponovno uvedbo, kadar je to mogoče. Uredba EU o razvoju podeželja Pomembnost kmetijstva pri vzdrževanju našega naravnega okolja je zdaj priznana na najvišji politični ravni. Z zadnjimi spremembami skupne kmetijske politike so bila na primer plačila na kmetijo ločena od proizvodnje ter bila namesto tega povezana z ohranjanjem kmetijskih zemljišč v skladu z načelom dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja. Tudi eden od ciljev zadnje uredbe o razvoju podeželja (2007 2013) je izboljšati okolje in podeželje. Podpira veliko praks upravljanja zemljišč, ki so ugodne za okolje, kot so kmetijsko-okoljske sheme. To ima daljnosežne posledice za biotsko raznovrstnost Evrope in zlasti omrežje Natura 2000, ker so kmetje zdaj upravičeni do dodatne finančne podpore za izvajanje prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam prijaznih kmetijskih dejavnosti. 6 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
Možnosti za Naturo 2000 v okviru programa za razvoj podeželja Enotno plačilo na kmetijo ni več vezano na proizvodnjo. Namesto tega je odvisno od ohranjanja kmetijskih zemljišč v skladu z načelom dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja. To med drugim pomeni spoštovanje določb direktiv o habitatih in o pticah. Na voljo je začasna in degresivna pomoč za ublažitev učinkov izpolnjevanja posebej zahtevnih okoljskih in higienskih standardov ter standardov dobrega počutja živali, ki jih določa zakonodaja EU. Opredelitev območij z okoljskimi omejitvami je zdaj omejena izključno na območja Natura 2000. To kmetom pomaga pri izpolnjevanju določb direktiv o pticah in o habitatih ter jim zagotavlja nadomestila za kakršno koli posebno upravljanje, ki ga morajo izvesti in ki presega običajne zahteve dobre kmetijske prakse. To se lahko dodatno dopolni s prostovoljnimi kmetijsko-okoljskimi shemami, namenjenimi zaščiti okolja Sodelovanje s kmeti za obnovitev paše na otoku Öland, Švedska Na otoku Öland na južnem Švedskem je stoletja potekala ekstenzivna paša ovac, goveda in konjev, s čimer je bil ustvarjen zapleten mozaik habitatov alvar z izredno botanično raznovrstnostjo. To je bilo tudi temeljna gospodarska dejavnost več tisoč prebivalcev otoka. Vendar je v zadnjih 30 40 letih zaradi nizke donosnosti ekstenzivne živinoreje mnogo malih kmetov na Ölandu prenehalo opravljati kmetijsko dejavnost. Paša je potekala na manj območjih, alvar pa je začel izginjati, ker so ga začela prekrivati invazivna grmišča, ki imajo znatno manjšo ekološko vrednost. in vzdrževanju biotske raznovrstnosti. Te so lahko osredotočene na posamezna naravna območja ali prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Države članice same oblikujejo svoje kmetijsko-okoljske sheme, ki izražajo njihove regionalne ali nacionalne prednostne naloge. Podpora se lahko dodeli tudi za pripravo načrtov upravljanja v zvezi z območji Natura 2000 ter za krepitev javne uporabnosti območij Natura 2000 in drugih območij velike naravne vrednosti. Kmetijski ukrepi, ugodni za prostoživeče živalske in rastlinske vrste 1. Puščanje pasu neobdelanega, nepognojenega zemljišča na robu polja ali vzdolž vodotokov; 2. uvedba pozne košnje, da se spodbujajo redko divje cvetje in živali, ki gnezdijo; 3. zmanjšanje ravni uporabe pesticidov in gnojil; 4. preprečevanje oranja ali žetve v letnih časih, ko imajo živali mladiče; 5. prilagoditev paše za spodbujanje mozaične strukture habitata in preprečevanje učinkov čezmerne ali nezadostne paše; 6. ponovno ustvarjanje majhnih ribnikov; 7. uporaba poljščin, ki se sejejo spomladi, kot sta oljna ogrščica, zeleni ohrovt itd.; 8. uvedba kolobarjenja z mešanicami poljščin, pašnikov in prahe; 9. ohranitev značilnosti pokrajine, ki so pomembne za prostoživeče živalske in rastlinske vrste, kot so žive meje, omejena območja, porasla z gozdom, jarki, robovi polj, kamniti zidovi itd.; 10. puščanje neobdelanega strnišča na zemlji. Po vključitvi 26 000 ha habitatov alvar v omrežje Natura 2000 je regionalni organ za ohranjanje narave tesno sodeloval z lokalno kmetijsko skupnostjo, da je razvil kmetijsko-okoljsko shemo, posebej prirejeno za alvar. Zato zdaj na 85 % ravnine Stora Alvaret ponovno poteka paša, kmetje pa prejemajo več kot dva milijona EUR plačil na leto. Prav tako se odpirajo nove možnosti trženja njihovih proizvodov, tudi zaradi večjega števila turistov, ki jih privablja edinstvena naravna in kulturna dediščina otoka. Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 7
Določitev območja Natura 2000 ne pomeni, da se morajo vsi gozdovi sistematično prenehati izkoriščati, ampak je morda treba prilagoditi dejavnosti in tako zagotoviti, da ne ogrožajo redkih vrst in habitatov. Gozdarstvo in Natura 2000 Gozdni viri Evrope Danes približno tretjino evropskega ozemlja pokriva gozd, čeprav je njegov obseg v državah članicah zelo različen (do 72 % na Finskem in le 8 % na Irskem). Večina ima oznako na voljo za oskrbo z lesom, zanjo pa so značilne različne stopnje intenzivnosti človekove rabe. Kot v kmetijstvu je tudi v gozdarstvu trend v zadnjih petdesetih letih intenzifikacija in uporaba eksotičnih dreves. EU je zdaj druga največja proizvajalka papirja in žaganega lesa na svetu. Gozdovi Evrope so kljub temu pomembni tudi iz mnogih drugih razlogov: preprečujejo erozijo, zadržujejo vodo in ogljik, njihova rekreacijska vrednost in uporabnost pa sta visoki. Poleg tega vsebujejo zelo bogato biotsko raznovrstnost. Zaradi svoje strukturne zapletenosti in raznovrstnosti so odličen habitat za številne rastline in živali ter naravno pribežališče za velike mesojede živali, kot so medvedi, orli in volkovi, ki so se nekoč prosto gibali po gozdnati pokrajini Evrope. Značilni primeri starih naravnih gozdov so med drugim zahodna tajga na Finskem in Švedskem, pragozdovi bukve in črnike v srednji Evropi ter gozdovi portugalskega hrasta ali brina v Sredozemlju. Žal se je le malo teh pragozdov ohranilo do 21. stoletja. Na splošno se je ohranil zelo majhen del, ki je zelo razdrobljen, zaradi česar so ti pragozdovi vključeni v direktivo o habitatih. Gospodarjenje z gozdovi v okviru Nature 2000 Natura 2000 vključuje naravne gozdove in upravljane polnaravne gozdove. Tako kot v kmetijstvu določitev območij Natura 2000 v gozdarstvu ne pomeni, da se morajo vsi gozdovi sistematično prenehati uporabljati za komercialno proizvodnjo. Pri obstoječih praksah upravljanja je treba kljub temu upoštevati naravne vrednote, zlasti vrste in habitate, za katere je bilo območje določeno. Prilagoditve bi lahko bile razmeroma enostavne, na primer puščanje odmrlih dreves na tleh ali zaščita nekaterih dreves, na katerih so gnezda redkih ptic, lahko pa bi bile tudi bolj zapletene, na primer uvedba selektivne sečnje z dolgimi prostorskimi redi ali odstranitev eksotičnih dreves in zasaditev domačih listopadnih dreves namesto njih. Veliko bo odvisno od lokalnih značilnosti gozda ter vrst in habitatov. Prav tako je dobro, da se odločitve o dolgoročnem upravljanju sprejemajo za vsak primer posebej po tesnem posvetovanju z lokalnimi zainteresiranimi stranmi in zadevnimi lastniki zemljišč. Za pomoč pri tem procesu so v okviru nove uredbe o razvoju podeželja (2007 2013) za gozdove v zasebni lasti na območjih Natura 2000 na voljo sredstva EU. Uvedeni so bili tudi novi gozdno okoljski ukrepi. Podobno kot kmetijsko okoljske sheme ti zagotavljajo dodatno finančno podporo za prostovoljne naravi prijazne gozdarske prakse. 8 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
Pogodbe o gospodarjenju z gozdovi v Franciji V Franciji je polovica gozdnih habitatnih tipov iz priloge I k direktivi o habitatih. Zato ima več kot 40 % območij Natura 2000, predlaganih za Francijo, gozdno sestavino. Večina jih je v zasebni lasti, vendar ne v lasti velikih gozdarskih družb, ampak malih zasebnih lastnikov zemljišč s povprečno velikostjo parcele 4 ha. Ob upoštevanju tega je Francija za pomoč pri izvajanju Nature 2000 izbrala pravni mehanizem, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju na lokalni ravni. Zato se za vsako območje Natura 2000 pod nadzorom lokalnega organa pripravijo smernice za gospodarjenje, da se določijo posebne potrebe v zvezi z ohranjanjem tega območja in potrebni praktični ukrepi (vključno s finančnimi sredstvi). O izhajajočih priporočilih se nato razpravlja v uradnem usmerjevalnem odboru, ustanovljenem za vključitev lokalnih zainteresiranih strani, potem pa so ta priporočila sprejeta z lokalnim odlokom. Pri tej nalogi si lokalni organ in zainteresirane strani pomagajo z obsežnimi referenčnimi smernicami v zvezi z gozdnim habitatom, ki jih pripravi francosko ministrstvo za okolje in ki zagotavljajo podrobne informacije o interesih ohranjanja vseh gozdnih tipov in z njimi povezanih vrst ter njihovih proizvodnih zmogljivostih in gospodarski rabi. To pomaga določiti ustrezne ravni komercialnih gospodarskih dejavnosti. Ko so smernice za gospodarjenje pripravljene, lahko lokalni organ glede na vrsto potrebnega dodatnega gospodarjenja objavi javna naročila za storitve, ki se imenujejo pogodbe Natura 2000 in so namenjena lokalnim zainteresiranim stranem za storitve, opravljene za skupnost. Pogodba določa natančne naloge, ki jih je treba opraviti v najkrajšem obdobju petih let za vzdrževanje ali obnovitev ciljnih vrst in gozdnih habitatov, ter metodo plačila ne glede na to, ali gre za subvencije za naložbe ali letno pomoč na hektar. Te pogodbe delno financira EU v okviru novega programa za razvoj podeželja. Na ta način se lahko znatna finančna sredstva namenijo lokalnim zainteresiranim stranem, da se jim omogoči dejavno upravljanje gozdnih območij Natura 2000, ki bi bila sicer opuščena ali uničena. Gospodarjenje z gozdovi v Nemčiji in zaščita divjega petelina Schwarzwald v južni Nemčiji je zadnje pribežališče divjega petelina v srednji Evropi. V devetdesetih letih 20. stoletja se je 80 km2 nekoč gospodarskega gozda z visokim donosom prenehalo uporabljati, da bi se lahko ponovno vzpostavilo bolj naravno stanje tega gozda. Vendar to za divjega petelina ni bila najboljša rešitev. Brez gospodarjenja je gozd postal preveč star, enoličen in gost za mnoge gozdne vrste ter ni več zagotavljal zapletenega mozaika habitatnih tipov, potrebnih za preživetje divjega petelina. Regionalni gozdarski inštitut se je zato odločil, da na območju ponovno uvede dejavno gospodarjenje na podlagi potreb v zvezi z ohranjanjem vrste. Ugotovil je, da ni treba, da je celoten gozd optimalen habitat vrste: dovolj bi bilo 30 45 %, pri čemer bi se ta delež sčasoma postopno premikal čez območje. O posebnih ukrepih v zvezi z gospodarjenjem, ki so potrebni, da se to doseže, se je razpravljalo z lokalnimi gozdarji, s katerimi se je nato sklenila pogodba za njihovo izvedbo. Ta dinamičen pristop h gospodarjenju z gozdom so lokalni gozdarji zelo cenili. Na tem območju so lahko ponovno začeli izvajati komercialno dejavnost, veliko dela v zvezi z ohranjanjem pa je bilo lahko opravljenega med običajnimi praksami gospodarjenja z gozdovi. Njihov interes je bil tolikšen, da so čez nekaj let v celoti podprli predlog glede razširitve gozdnatega območja v Naturi 2000 za vključitev celotne metapopulacije divjega petelina. Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 9
Omrežje Natura 2000 ljudem ponuja edinstveno priložnost, da odkrivajo bogato naravno dediščino Evrope in uživajo v njej. Rekreativne dejavnosti na območjih Natura 2000 Rekreacija v naravi Ljudje želijo v naravo iz različnih razlogov. Mnogi se želijo sprostiti v miru in tišini slikovitega okolja, nekateri želijo raziskovati nova območja, medtem ko druge bolj zanimajo dejavnosti v naravi, kot so plavanje, hoja, kolesarjenje, ribolov ali lov... Ne glede na njihove razloge jim Natura 2000 ponuja edinstveno priložnost, da odkrivajo bogato naravno dediščino Evrope in uživajo v njej. Večina teh rekreativnih dejavnosti je lahko združljiva z določbami direktiv o habitatih in o pticah, če ne vplivajo negativno na habitate in vrste. Rešitev sta pogosto natančno načrtovanje in razumna raba virov za zagotovitev, da te dejavnosti ne bodo uničile ravno tega, na čemer temeljijo. Lov je značilen primer. Direktivi o pticah in o habitatih priznavata upravičenost lova kot oblike trajnostne rabe in ga na območjih Natura 2000 ne prepovedujeta vnaprej. Napotki Komisije v zvezi z lovom Komisija je za razumevanje direktive o pticah glede lova na prostoživeče ptice v Evropi pripravila napotke v zvezi s tem vprašanjem. Cilj napotkov je zagotoviti večjo jasnost zahtev iz direktive o pticah v zvezi z lovom v okviru obstoječega pravnega okvira in sodne prakse. Napotki temeljijo predvsem na znanstvenih načelih in podatkih. Obravnavajo zlasti vprašanje časovnega okvira rekreativnega lova v skladu z direktivo o pticah ter opredeljujejo možnosti in omejitve prilagodljivosti pri določanju lovskih sezon. Dokument je bil pripravljen po tesnem posvetovanju z lovskimi skupinami in skupinami za varstvo, ki so potem podpisale dogovor o trajnostnem lovu, da bi se nadaljeval dialog o trajnostnih lovskih praksah. Namesto tega direktivi določata okvir za nadzor lovskih dejavnosti za zagotovitev ravnovesja med lovom in dolgoročnim interesom v zvezi z vzdrževanjem zdravih in za preživetje sposobnih populacij vrst, ki se lovijo. 10 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
Turizem Turizem je eden od najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev v Evropi. Ker vedno več ljudi dela manj ur in hodi na krajše, vendar rednejše počitnice, je vedno več zanimanja za bolj specializirane oblike turizma, kot sta hoja v naravi ali opazovanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Te alternativne oblike turizma se širijo skoraj trikrat hitreje kot klasični turistični trgi. Ker omrežje Natura 2000 varuje številna območja Evrope, ki so najboljša glede narave in biotske raznovrstnosti, lahko privablja takšne obiskovalce ter jim zagotavlja priložnosti za neposredne izkušnje v naravi prek opazovanja prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, pohodništva, raziskovanja, veslanja v kanujih itd. S tem pa se lahko prispeva k diverzifikaciji lokalnega gospodarstva ter se spodbujajo vhodne naložbe v lokalna podjetja in pobude, povezane s turizmom. Vendar je pomembno zagotoviti, da se tak turizem razvija tako, da ne škodi naravnim vrednotam zadevnega območja. To je lažje doseči, kadar obstaja dejanski interes za ohranitev naravnega vira. Nasprotno mnogo vrst masovnega turizma neposredno konkurira naravi, zlasti ob obali in v gorah. Ker je turizem tako konkurenčna industrija, je za uspešnost kakršne koli pobude bistveno skrbno načrtovanje. To ne pomaga le zagotoviti trajnostne rabe dragocenih naravnih virov, ampak tudi spodbuja boljše povezovanje turističnih dejavnosti z drugimi dejavnostmi na podeželju. Izkušenj z razvojem trajnostnih turističnih dejavnosti v povezavi z Naturo 2000 je vedno več. Ponudniki kmečkega turizma v dveh pilotnih regijah v Latviji in Andaluziji so na primer razvili 40 novih turističnih izdelkov, ki temeljijo na Naturi 2000. Njihove izkušnje so opisane v smernicah dobre prakse. Podrobnosti so na voljo na www.natura2000tourism.eu Kanarski otoki: raj za turiste, ki preživljajo čas v naravi Kanarske otoke vsako leto obišče več kot 11 milijonov turistov. Čeprav večina prihaja zaradi sonca, turizem v naravi, ki temelji na okolju bolj prijaznih in kakovostnih počitniških izkušnjah, stalno narašča. Tu pa lahko obiskovalci vidijo tudi veliko zanimivega! Kanarski otoki so zelo pomembna svetovna točka biotske raznovrstnosti za rastline, morje z delfini, želvami in dramatično globino pa skriva mnoge redke in nenavadne vrste. Zato je bilo več kot 30 % otokov določenih kot območje Natura 2000. To mednarodno priznanje je pomenilo dodatno spodbudo za podjetja na področju kmečkega turizma. Poleg tega so nastala nekatera zanimiva partnerstva, v okviru katerih se z odhodki iz turizma dodatno prispeva k ohranjanju redkih vrst, kot je orjaški hiero kuščar (največji plazilec v Evropi). Ni čudno, da je ta nežni velikan zdaj maskota otoka. Turizem v okviru Nature 2000 na Laponskem Laponska obsega obširne gozdne površine in barja izredne naravne lepote. Ko je bilo območje 300 km² določeno kot območje Natura 2000, so lokalne skupnosti temu najprej nasprotovale, ker so se bale, da bo to zaustavilo razvijajoči se turistični trg. Uprava parka jim je zagotovila, da bo to dejansko prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest in poslovnih priložnosti. Pripravila je več skrbno načrtovanih naravnih poti, ki so obiskovalce vodile stran od občutljivih območij, vendar so jim še vedno omogočale prijetno izkušnjo. Poti so postale tako priljubljene, da se je o njih pisalo na naslovnih straneh časopisov. Lokalna podjetja so od takrat zabeležila postopno povečanje števila obiskovalcev in številna med njimi Naturo 2000 zdaj obravnavajo kot potencialnega zaveznika in ne oviro. Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 11
Nove dejavnosti ali razvoj, ki vpliva na območja Natura 2000, ni samodejno izključen. Namesto tega je treba odločitve sprejeti po večstopenjskem postopku iz Direktive o habitatih. Ocenjevanje novih razvojnih projektov Nov razvoj in Natura 2000 Včasih so predlagani novi razvojni načrti in projekti, ki bi lahko vplivali na območja v omrežju Natura 2000. Ti bi lahko na primer vključevali gradnjo nove ceste, turističnega kompleksa ali odprtje novega kamnoloma. Obravnava načrtov in projektov, ki vplivajo na območja Natura 2000 N/P = načrt ali projekt Dovoljenje ne sme biti izdano. Ocenite posledice za cilje ohranjanja območja. Preoblikujte N/P. Ali je N/P neposredno povezan z upravljanjem območja za ohranitev narave ali potreben zanj? Ali je verjetno, da bo N/P pomembno vplival na območje? Ali bo N/P negativno vplival na celovitost območja? Ali obstajajo druge rešitve? Da Ali obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa? Dovoljenje je lahko izdano iz drugih nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa po posvetovanju s Komisijo. Sprejeti je treba izravnalne ukrepe. Da Da Ali območje vključuje prednostni habitat ali vrste? Ne Ne Ne Ne Da Da Ne Ali obstajajo razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali varnostjo, ali koristi za okolje? Ne Da Ne Da Dovoljenje je lahko izdano. Sprejeti so izravnalni ukrepi. Komisija je obveščena. Dovoljenje je lahko izdano. Vključevali bi lahko tudi velike spremembe sedanjih rab prostora na območju Natura 2000 ali v njegovi bližini, na primer obsežno pogozdovanje ali namakalne sisteme. Nobena od teh dejavnosti ni vnaprej prepovedana v skladu z direktivami EU. Namesto tega je treba v zvezi z njimi izvesti strog postopek preverjanja, da se določi, ali se lahko dovoli izvajanje načrta ali projekta. Vendar se lahko načrt še vedno odobri, če ni nadomestnih možnosti in če projekt vključuje prevladujoč javni interes ter so izpolnjeni nekateri pogoji. Ti so določeni v členu 6 direktive o habitatih in so v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Večstopenjski postopek Ta večstopenjski postopek je določen v členu 6 direktive o habitatih. Izraz projekt vključuje gradbena dela in druge posege v naravno okolje. Izraz načrt vključuje pravno zavezujoče načrte rabe prostora in sektorske načrte ali programe, vendar ne vključuje izjav o splošni politiki. Stopnja 1: prva faza je določitev, ali je verjetno, da bo načrt ali projekt pomembno vplival na območje. Če se ugotovi, da vpliv verjetno ne bo pomemben, se lahko projekt takoj odobri; stopnja 2: če pa je verjetno, da bo načrt ali projekt pomembno vplival na območje, je predlagatelj pozvan, naj projekt preoblikuje, tako da odpravi verjetnost tega vpliva ali se preučijo nadomestne možnosti (na primer sprememba poti v načrtu izvedbe ceste), ki ne bi negativno vplivale na območje; stopnja 3: če ni nadomestnih možnosti, projekt ali načrt pa se šteje za nujno potrebnega, tj. vključuje prevladujoči javni interes, se lahko kljub temu izvede, če so sprejeti ustrezni izravnalni ukrepi, da se zagotovi ohranitev splošne celovitosti omrežja Natura 2000. 12 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
Za načrte ali projekte, ki bodo verjetno vplivali na območje s prednostnimi habitati ali vrstami, tj. habitati ali vrstami, ki so posebej ogrožene ali ranljive, obstaja dodaten zaščitni ukrep. V teh primerih se lahko projekt izvede le, če je potreben za zdravje ljudi ali javno varnost ali če zadevne države članice Komisiji predstavijo prepričljive razloge v zvezi z njegovim prevladujočim javnim interesom. To mora spremljati tudi ustrezna izravnalna shema, ki nadomesti škodo ali izgubo, povzročeno prizadetim habitatom in vrstam EU. Odločitve v zvezi s stopnjami 1 do 3 sprejmejo nacionalni organi v zadevni državi članici. Komisija v te odločitve poseže le v primeru uradne pritožbe zoper odločitev, ki jo sprejme država članica, ali če je verjetno, da bo razvojni predlog vplival na prednostne vrste ali habitatne tipe. Kljub temu jo je treba obvestiti o vseh izravnalnih ukrepih, predlaganih za vse načrte ali projekte, ki so odobreni na stopnji 3, da lahko preveri, ali vplivajo na usklajenost omrežja Natura 2000. Napotki Komisije Komisija je za razumevanje teh določb pripravila napotke, ki zagotavljajo neobvezno metodološko pomoč za izvedbo ali pregled presoj iz člena 6(3) in (4) direktive o habitatih. http://ec.europa.eu/ environment/nature/ natura2000/management/ guidance_en.htm Razširitev pristanišča Le Havre Izliv Sene v Franciji je veliko območje Natura 2000, ki obsega približno 188 km². Na njegovem vhodu je pristanišče Le Havre. Je najbolj prometno kontejnersko pristanišče v Franciji in glavno vozlišče svetovne trgovine. Pravkar je bila končana prva faza velike razširitve pristanišča zaradi vedno večjega obsega ladijskega prometa. Vendar je bilo treba pred izvedbo projekta najprej opraviti ustrezno presojo v skladu s členom 6 direktive o habitatih. Jasno je bilo, da bo imela tako velika razširitev pristanišča pomemben vpliv na okolje, vendar je bilo v okviru presoje iz člena 6 tudi priznano, da ima projekt prevladujoč javni interes. Za čim večje zmanjšanje ekološke škode pri projektu razširitve in opredelitev ustreznega izravnalnega paketa, sprejemljivega za vse, so se pristaniški organi zgodaj odločili, da bodo sodelovali z vsemi lokalnimi skupinami zainteresiranih strani, da bodo lahko postopno ugotovili, kaj je pomembno za izliv. V le štirih mesecih je pristanišče organiziralo več kot 40 javnih srečanj, pri čemer se je z okoljevarstveniki razvil učinkovit delovni odnos. Končni rezultat je bil paket okoljskih ukrepov, ki jih je bilo treba sprejeti pred začetkom del razširitve pristanišča, v znesku 46 milijonov EUR (kar je še vedno manj kot 1 % skupnih stroškov razvojnega projekta). To je vključevalo: gradnjo majhnega otoka kot novega počivališča za morske ptice na jugu izliva; vzpostavitev drugega počivališča za ptice na peščenih sipinah na obali, da se nadomesti območje, na katerem bi bilo novo pristanišče; obnovitev blatnih ravnic v izlivu Sene od pristanišča proti vodnemu toku, ki je vključevala zapleten inženirski načrt, na podlagi katerega so se spremenili vodostaj reke in tokovi, da je voda še naprej dotekala na blatne ravnice. Projekt razširitve pristanišča Le Havre dokazuje, da je lahko gospodarski razvoj združljiv z Naturo 2000, če se v celoti upoštevajo določbe člena 6 in se zelo zgodaj vzpostavi dialog z vsemi interesnimi skupinami, da se te lahko vključijo v postopek odločanja in iskanje ustreznih rešitev ali nadomestnih možnosti. Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 13
Izvajanje omrežja Natura 2000 je odvisno od pravilnega razumevanja določb direktiv o habitatih in o pticah. Natura 2000: rušenje mitov Javno posvetovanje je bistveni del postopka Natura 2000. Za dosego ciljev teh razprav je bistveno, da razprave potekajo v okviru medsebojnega razumevanja in zaupanja. Vendar se je v zadnjih letih pojavilo več napačnih razlag v zvezi z izvajanjem direktiv EU o naravi. Zato se v zvezi s tem vprašanjem ne pojavljajo le zapleti, ampak se ustvarjajo tudi neupravičene skrbi. Spodaj navedeni odgovori obravnavajo nekatere najpogostejše skrbi. Upamo, da bodo pomirili nekatere strahove in pospešili boljše razumevanje temeljnih ciljev Nature 2000. Direktiva o habitatih je pobuda Skupnosti, ki so jo v tajnosti pripravili bruseljski tehnokrati Natura 2000 je neposreden odziv na zaskrbljenost javnosti zaradi hitrega izgubljanja narave v Evropi. Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da 43 % Evropejcev meni, da je izguba biotske raznovrstnosti zelo resen problem. Kot odziv na te skrbi so ministri za okolje držav članic leta 1992 po petih letih razprav v Svetu in Evropskem parlamentu soglasno sprejeli direktivo o habitatih. V tem obdobju so mnoge interesne skupine sporočile svoje stališče državam članicam in Komisiji, njihove pripombe pa so se upoštevale. Vsa območja Natura 2000 bodo postala naravni rezervati Če je območje vključeno v omrežje Natura 2000, je to zato, ker je evropskega pomena zaradi vrst ali habitatnih tipov, navedenih v direktivah o habitatih in o pticah. V mnogih primerih bodo te vrste ali habitati zaradi obstoječih človekovih dejavnosti že v ugodnem stanju ohranjenosti. To je treba le ohraniti. Zato imenovanje območja za območje Natura 2000 ne pomeni vnaprej, da se bodo morale dejavnosti, ki potekajo na območju, spremeniti ali prekiniti. Kljub temu je treba pri teh dejavnostih upoštevati redke vrste in habitate, da se zagotovi njihovo ugodno stanje ohranjenosti. Prekiniti bomo morali vse naše dejavnosti na območju zaradi ohranitve narave Seveda bo treba v nekaterih primerih sprejeti odločitve o omejevanju ali prekinitvi nekaterih dejavnosti, ki znatno ogrožajo vrste ali habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno kot območje Natura 2000. Vendar je te treba obravnavati za vsak primer posebej in ne na splošno. Vzdrževanje vrst ali habitatov v dobrem stanju ohranjenosti ni nujno nezdružljivo s človekovimi dejavnostmi. Dejansko je mnogo naravnih območij glede svojega preživetja zelo odvisnih od nekaterih človekovih dejavnosti (npr. kmetijstvo). Nekatera od teh območij se že upravljajo v duhu Nature 2000. Njihova vključitev v omrežje Natura 2000 mora prispevati k zagotavljanju, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti. Velik obseg omrežja Natura 2000 pomeni, da to lahko postane močan zaveznik pri privabljanju vhodnih naložb za ohranitev obstoječih praks rabe prostora ali spodbujanje novih. Več ukrepov iz direktive o razvoju podeželja je zdaj posebej namenjenih območjem Natura 2000, s čimer se priznava njihova pomembna vloga pri vzdrževanju dinamičnega podeželskega okolja. Bruselj bo določal, kaj se lahko in česa se ne sme delati na posameznem območju Direktiva o habitatih in omrežje Natura 2000 temeljita na načelu subsidiarnosti. Države članice se odločijo, kakšen je najboljši način za ohranjanje območij, ki so opredeljena kot pomembna za Skupnost. Čeprav načrti upravljanja niso obvezni, so v direktivi opredeljeni kot uporabno orodje za določanje, kaj je treba storiti 14 Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje
za vzdrževanje in obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti območja. Ti načrti so specifični za posamezno območje in predstavljajo sredstvo za posvetovanje z lokalnimi interesnimi skupinami, s čimer se zagotavlja, da se lahko o usodi območja Natura 2000 odloča skupaj ter v duhu sodelovanja in soupravljanja. Načrti upravljanja pogosto pomagajo poiskati skupne točke različnih interesnih skupin. Ko je območje vključeno v Naturo 2000, prihodnji razvoj tam ni več mogoč Direktiva vnaprej ne preprečuje novih dejavnosti ali razvoja na območju Natura 2000. Vendar člen 6 določa, da je treba pri novih načrtih ali projektih, ki bodo verjetno imeli pomemben vpliv, pred njihovo izvedbo opraviti ustrezno presojo vpliva na okolje. K stroškom te zaščite bodo morali prispevati prebivalci območij Natura 2000 Države članice in Komisija morajo zagotoviti, da si stroške Nature 2000 delijo vsi. Zato so države članice ob predložitvi svojih nacionalnih seznamov območij pozvane, naj ocenijo stroške upravljanja območij, na katerih so prednostne vrste ali habitatni tipi, in naj to sporočijo Komisiji. Za te se nato lahko predvidi sofinanciranje v okviru različnih programov financiranja Skupnosti. Kmetijsko-okoljski ukrepi v okviru programa za razvoj podeželja so zelo pomembni pri financiranju nizko intenzivnega okolju prijaznega kmetijstva na mnogih območjih Natura 2000. V skladu EU LIFE+ je za obdobje 2007 2013 na voljo 800 milijonov EUR za projekte v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo, kar vključuje podporo za projekte najboljše prakse in predstavitvene projekte na območjih Natura 2000. Če se ugotovi, da bo predlagana dejavnost verjetno povzročila znatno škodo na območju in so bile izčrpane vse nadomestne možnosti, se ta kljub temu lahko izvede, vendar le, če je prevladujočega javnega interesa in so drugje sprejeti ukrepi za izravnavo izgube prizadetih vrst ali habitatov. Kje je mogoče najti več informacij: Evropska komisija je za pomoč pri izvajanju direktiv o habitatih in o pticah pripravila vrsto napotkov in poročil o dobri praksi poleg teh, ki so omenjeni v tej brošuri: priročnik z napotki in orodje IT za financiranje Nature 2000; smernice v zvezi z vzpostavitvijo Nature 2000 v morskem okolju; napotki za izvajanje določb o varstvu vrst iz direktive o habitatih; smernice za načrte upravljanja ravni populacije za velike mesojede živali; sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z direktivama o habitatih in o pticah; primeri dobre prakse upravljanja območij Natura 2000; modeli upravljanja habitatov Natura 2000. Poleg tega se je mogoče naročiti na redno glasilo Natura 2000. Vsi ti dokumenti so na voljo na domači strani Narava in biotska raznovrstnost: http://ec.europa.eu/environment/nature/index_en.htm Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje 15
Natura 2000 je najbolj ambiciozna pobuda, ki je bila kdaj koli sprejeta za ohranitev bogate biotske raznovrstnosti Evrope. Omogoča sodelovanje vseh 27 držav EU za zaščito več sto naših najbolj dragocenih vrst in habitatov na njihovem naravnem območju razširjenosti v Evropi ne glede na nacionalne meje. Njen najpomembnejši element je ekološko omrežje območij, ki se imenuje omrežje Natura 2000. Do zdaj je bilo v to omrežje vključenih približno 25 000 območij. Skupaj obsegajo skoraj petino ozemlja EU, s čimer je to največje omrežje območij ohranjanja narave kjer koli na svetu. KH-71-09-401-SL-C Ker je Natura 2000 sestavni del našega podeželja, je pomembno, da se območja še naprej upravljajo tako, da se upoštevajo ranljivi habitati in vrste. Njen cilj ni prekiniti gospodarske dejavnosti, ampak določiti parametre, v skladu s katerimi se te lahko izvajajo in se pri tem ohranja biotska raznovrstnost Evrope. Vsi, od državljanov, ki jih zanimajo ta vprašanja, do zasebnih lastnikov in uporabnikov zemljišč, vladnih uslužbencev in skupin za varstvo, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju uspeha Nature 2000. Evropska komisija Natura 2000 Partnerstvo za ohranjanje Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije 2009 16 str. 21 x 29,7 cm ISBN 978-92-79-13203-2 doi:10.2779/74267 ISBN 978-92-79-13203-2