NOVIČNIK Št. 1 AKTUALNE NOVICE S PODROČJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI Trajnostna mobilnost v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo na področju mehkih ukrepov trajnostne mobilnosti Trajnostna mobilnost v okviru Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 Predstavitev projektnih aktivnosti, ciljev in dogodkov Prispevanje projekta k zmanjševanju vplivov na okolje s področja trajnostne mobilnosti Izvedene aktivnosti in njihova pomembnost Predstavitev aktualnih aktivnosti in načrtov s področij upravljanja mobilnosti, izobraževalnih aktivnosti in upravljanja mestne logistike Aktivnosti in cilji Ministrstva za infrastrukturo Pregled trenutnega stanja izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti in razdeljenih sredstev Razdeljena sredstva in pregled projektov, na katere so razdeljena
Aktivnosti s področja trajnostne mobilnosti v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je osem let trajajoč projekt, ki se je pričel s 1. 1. 2019 in bo trajal vse do konca leta 2026. V projektu sodeluje šest slovenskih partnerjev, ki pokrivajo področja trajnostne mobilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo koordinira vsebine trajnostne mobilnosti vseh partnerjev, s katerimi se prispeva k boljšemu in bolj poglobljenemu izvajanju ciljev s področja trajnostne mobilnosti. Razvoj sistema celostnega prometnega načrtovanja Partner: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Celostno prometno načrtovanje je razmeroma nov pristop k strateškemu načrtovanju mobilnosti v urbanih območjih, ki ga spodbuja Evropska komisija. Slovenija je v zadnjih letih na tem področju naredila velik korak in se s tem postavila ob bok državam z bolj razvito tradicijo prometnega načrtovanja. V letih 2016 in 2017 je več kot 70 slovenskih občin pripravilo svoje Celostne prometne strategije (CPS), ki temeljijo na nacionalnih smernicah iz leta 2012. Izvedba strategij je pokazala, da je za učinkovito izvajanje in njihov nadaljnji razvoj potrebno izboljšati vrsto področij. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo Urbanistični inštitut RS izvajal 9 podpornih aktivnosti za razvoj sistema celostnega prometnega načrtovanja v Sloveniji. Na podlagi novih evropskih smernic, bo pripravljena prenova nacionalnih smernic za CPS občin in tri podporne tematske smernice za področja, ki se v Sloveniji izkazujejo kot posebej zanimiva. Urbanistični inštitut RS bo razvijal in testiral orodja za spremljanje in vrednotenje kakovosti CPS občin. Pripravil bo tudi redne preglede potencialnih virov financiranja občin za pripravo in izvajanje ukrepov, ki so del CPS. V okviru projekta bo izvedena tudi podpora regijam pri koordinaciji CPS in vzpostavitvi omrežja regionalnih koordinatorjev. Delo bosta spremljali in usmerjali dve skupini strokovnjakov - nacionalna delovna skupina, z rednimi sestanki dvakrat letno, in zunanja svetovalna skupina tujih strokovnjakov, z obiski in predstavitvami pristopov in dobrih praks iz tujine. Upravljanje Logistike Partner: ZUM d.o.o., Maribor Upravljanje z logistiko je del zelenih oskrbnih verig, ki sledijo standardom ekološko vzdržnih poslovnih procesov in vključujejo: zeleno naročanje, zeleno produkcijo, zeleno distribucijo in zeleno/povratno logistiko. Potreba po integraciji okoljskih vsebin v proizvodne procese narašča, del te pa predstavlja tudi zelena logistika. Za druge vsebine, ki se nanašajo na zmanjševanje količine prevoženega tovora (produkcija in potrošnja blaga), organizacijo prostora, upravljanje logistike in nove tehnologije, Slovenija še nima pripravljenih strateških dokumentov. Na temo upravljanja mestne logistike Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja Smernice za izdelavo strategij upravljanja mestne logistike. Akcija ZUMa v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je usmerjena v analizo evropskih projektov in platform na temo logistike, primere dobrih praks izvajanja in postopke uvedbe novih oblik logistike v zakonodajni okvir v državah članicah EU oz. v celotni oskrbni verigi. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE se bodo izvedli ogledi dobrih praks ter pogovori s tujimi strokovnjaki upravljanja logistike (predstavniki ministrstev, občin, svetovalci za logistiko), analizirano bo stanje v Republiki Sloveniji in opredeljeni možni predlogi za spremembo zakonodaje. V letu 2020 bosta opredeljena (vsebinsko in geografsko) dva pilotna projekta, ki bosta spremljana do konca trajanja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. V času izvajanja pilotnih projektov bodo izvedene tudi posebne promocijske dejavnosti. 2
LIFE IP CARE4CLIMATE December 2019 Informacije o JPP-ju in ostalih trajnostnih potovalnih načinih bodo zbrane na spletni platformi, izdelani po vzoru koncepta mobilnost kot storitev - MaaS. Platforma bo omogočila uporabnikom, da izberejo optimalno pot od začetka do cilja. Končni cilj akcije je povečati delež poti in potniških kilometrov JPP v naslednjih desetih letih na račun deleža poti, opravljenih z osebnimi avtomobili. Posledica bo zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz prometa. V prvi fazi projekta (do konca leta 2020) bo ZRC SAZU: analiziral tokove dnevne mobilnosti in identificiral glavne koridorje JPP, analiziral dostopnost JPP in glavne vrzeli v ponudbi, analiziral kakovost storitve in konkurenčnost JPP ter podal priporočila za izboljšave, izdelal shemo izboljšanega JPP-ja v dveh izbranih koridorjih, nadgradil obstoječo platformo integriranega JPP-ja izdelal predloge novega modela povračila stroškov prevoza na delo. Slika 1 in 2: Obisk delavnice na temo organizacije podjetja za dostavo s kolesi (Graz, maj 2019) Integriranje javnega potniškega prometa V drugi fazi projekta (po letu 2021) se bo oblikovala nova MaaS platforma na državni ravni na podlagi izkušenj in dobrih praks iz izbranih evropskih mest in regij. Platforma bo vsebovala vse informacije o možnostih trajnostne mobilnosti, uporabniki pa bodo na njej lahko tudi rezervirali storitev prevoza. Partner: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika (ZRC SAZU) Kampanje za aktivno mobilnost hoja in kolesarjenje Delež poti, opravljenih z javnim potniškim prometom (JPP), je v zadnjih desetletjih v Sloveniji močno upadel. Leta 2017 je bilo z JPP-jem opravljenih samo še 4,3 % poti, z osebnimi avtomobili pa kar 67,5 %. Posledično so se izpusti toplogrednih plinov, zaradi prometa v Sloveniji med letoma 1986 in 2014, povečali za kar 166 %. JPP je tako s frekvenco voženj in potovalnim časom postal nekonkurenčen osebnemu avtomobilu. Storitve in informacije o JPP-ju obenem niso integrirane, kar močno zmanjšuje možnosti za njegovo množično uporabo. Partner: Inštitut za politike prostora (IPOP) Namen akcije ZRC SAZU je implementacija mehkih ukrepov za večjo konkurenčnost JPP v Sloveniji. ZRC SAZU bo s poudarkom na tarifni in upravljavski integraciji, izboljšanju dostopnosti in informiranosti, pripravil predloge za izboljšanje sistema. Posebna pozornost bo namenjena tudi podeželskim in zavarovanim območjem, ki zahtevajo specifične in pametne rešitve. Namen aktivnosti, ki jo vodi IPoP, je preko raziskave ugotoviti, zakaj ljudje potujejo, kot potujejo, kakšen je njihov odnos do mobilnosti, vrednote na tem področju in motivi pri izbiri različnih vrst potovanja. Na podlagi pridobljenih informacij bo IPoP oblikoval šest večjih nacionalnih kampanj, ki bodo promovirale aktivno mobilnost hojo in kolesarjenje. Ciljna skupina kampanj so otroci, mladostniki in mlade družine. Cilj kampanj je zmanjšati delež avtomobilskih potovanj na kratke razdalje in posredno zmanjšati delež izpustov toplogrednih plinov. V Ljubljani se z avtomobilom opravi 14 % potovanj, krajših od enega kilometra in 40 % poti, krajših od 5 km. V manjših krajih so ti deleži pogosto še bolj v prid avtomobilu. Nobenega smisla ni v uporabi avtomobila za razdaljo, krajšo od enega kilometra, saj bi šli lahko peš. Razdalje do 5 km pa v večini primerov lahko enostavno prevozimo s kolesom. 3
LIFE IP CARE4CLIMATE December 2019 Poleg izvajanja kampanj bo IPoP v sklopu aktivnosti ustanovil zagovorniško organizacijo pešcev, ki bo delovala podobno, kot kolesarska mreža, le da bo zagovarjal pešce. Slika 4: Prikaz mikrosimulacije Cafove ulice Slika3: Pešbus - spremljamo pot v šolo Mobilnostni načrti ob večjih gradbenih delih v mestnem središču Partner: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (UMFGPA) V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je UMFGPA Z Mestno občino Maribor sodelovala pri projektu preureditve Cafove ulice v t. i.»shared space«sistem - skupni prometni prostor, primarno namenjen pešcem in kolesarjem. Na podlagi števnih podatkov so izračunali ogljični odtis prometa ter z metodo mikrosimulacije prometa analizirali prometne tokove. Rezultati so bili predstavljeni ključnim uporabnikom ulice, z namenom omiliti odpor in strah stanovalcev do nove prometne ureditve. Omenjena ulica je stranska cesta, kjer prevladujejo izobraževalne ustanove, gostinski lokali in stanovanjski objekti. Ulico vozniki osebnih avtomobilov uporabljajo tudi kot krajšo pot na Partizansko cesto, da se izognejo prometno obremenjenim in semaforiziranim križiščem v soseščini. Na podlagi štetja, ki je bilo izvedeno v začetku marca 2017, in ponovno konec meseca maja 2019, je razvidno, da je ulico v časovnem intervalu med 6. in 17. uro prevozilo 700 osebnih vozil. Čeprav je bila ulica označena kot območje umirjenega prometa, kjer je hitrost omejena na 10 km/h, se tega vozniki osebnih vozil niso držali. Ob napovedani preureditvi ulice v skupni prometni prostor so se hitro vzpostavile civilne iniciative»proti«načrtovani ureditvi. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je UMFGPA v mesecu juniju 2019 z metodo mikrosimulacij cestnega prometa»pred in po«izračunal učinke na ogljični odtis prometa v ožji ter širši okolici ter grafično prikazal učinke predlagane rešitve na cestni motorni promet, pešce in kolesarje. Slika 5: Cafova ulica pred in po ureditvi v skupni prometni prostor Na delovnih predstavitvah so investitorju (Mestni občini Maribor) ter nasprotujoči javnosti prikazali grafične simulacije ter izračune ter tako nekoliko omilili odpor in strahove lokalnih prebivalcev. Pričakovani rezultat po ureditvi je povečanje varnosti za pešce, oživitev ulice in manjši ogljični odtis. Dolgoročno pa pozitivni odziv stanovalcev na preureditev Cafove ulice, saj gre za prvi primer preureditve ulice v skupni prometni prostor na območju mestne občine Maribor. Ponovne meritve bo UMFGPA izvedl v letu 2020, ko bo že uveljavljena nova ureditev na Cafovi ulici ter nato spremljali odzive še ves čas trajanja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Preureditev Cafove je eden od pilotnih projektov za pripravo nacionalnih smernic za mobilnostne načrte ob izrednih dogodkih, kot so npr. zapore cest. 4
Vključevanje lokalnih skupnosti v izvajanje promocijskih aktivnosti trajnostne mobilnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM) Partner: Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) Evropski teden mobilnosti je postal glavni dogodek za promocijo trajnostne mobilnosti tako v Sloveniji kot širše v Evropi. Vseevropska kampanja poteka že od leta 2002, število sodelujočih občin pa se veča iz leta v leto. V letu 2019 je v slovenski kampanji sodelovalo rekordnih 80 občin. Namen kampanje je v tednu med 16 in 22 septembrom opomniti prebivalce na pomembnost trajnostnih oblik mobilnosti tj. hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa. To je teden, ko občine izvedejo raznolike promocijske in ozaveščevalne aktivnosti namenjene različnim ciljnim skupinam. Financiranje aktivnosti v okviru ETM je bilo do leta 2018 izključno odvisno od finančnih sredstev občin. V letu 2018 je bil prvič izveden javni razpis za sofinanciranje aktivnosti ETM, ki sta ga skupaj izvedla Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Razpis se je izkazal za uspešnega, saj je bilo v okviru razpisa izvedenih skupno 49 aktivnosti in je bil med občinami in prebivalci zelo pozitivno sprejet. MzI bo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v letih od 2020 do 2025 skupno izvedel šest javnih pozivov za sofinanciranje aktivnosti občin. Ministrstvo bo, v sodelovanju s projektnimi partnerji in občinami, pripravilo tudi nabor aktivnosti s predlogi za izvedbo, ki bo priloga k pozivu. Prvi poziv bo predvidoma objavljen v februarju 2020. Slika 6: Slogan Evropskega tedna 2019 je bil»gremo peš!«slovenska platforma za trajnostno mobilnost Partner: Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) Slovenska platforma za trajnostno mobilnost je podporni servis slovenskim mestom, občinam, regijam ter ustanovam, ki so se vprašanj mobilnosti odločili lotevati celostno in dolgoročno. Glavni namen platforme za trajnostno mobilnost je, da služi kot osrednje orodje za razširjanje vsebin trajnostne mobilnosti do ključnih deležnikov, vključenih v načrtovanje, odločanje in izvajanje nalog s področja trajnostne mobilnosti. Platforma s področja trajnostne mobilnosti bo služila kot vir informacij na enem mestu. Na platformi bodo objavljeni nacionalni dokumenti, tj. smernice, navodila, programi, akcijski načrti, priročniki, itd., za različna področja kot so npr., kolesarjenje, hoja, vozlišče P+R, celostno prometno načrtovanje, upravljanje mestne logistike, upravljanje prometa in druge tekoče teme s področja trajnostne mobilnosti. Poleg osnovnih usmeritev in podajanja informacij je vloga platforme tudi promocija primerov dobrih praks s terena in najava dogodkov s področja trajnostne mobilnosti. Na dolgi rok se želi povezati ključne akterje na področju načrtovanja in izvajanja ukrepov, tj. občine, državne organe, strokovne organizacije ter zagotoviti maksimalen pretok informacij in izmenjavo izkušenj. Ciljne skupine spletne platforme so strokovna javnost s področja načrtovanja trajnostne mobilnosti, tj. prostorski načrtovalci, projektanti prometnih površin, izdelovalci celostnih prometni strategij, urbanisti, študenti visokošolskih zavodov, raziskovalci s področja prometa ter predstavniki občin in državnih organov, ki so vključenih v pripravo in izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti občin. Ministrstvo bo v okviru projekta odgovorno za celovito prenovo in vzdrževanje spletne platforme na način, da bo omogočala tudi interaktivne funkcionalnosti kot je spletni forum za ključne udeležence. Namen foruma je izmenjava izkušenj in prenos znanja med člani foruma. Predvideva se oblikovanje tematik, ki bodo omogočile izmenjavo izkušenj pri izvajanju konkretnih projektov npr. kolesarskih povezav v okviru Dogovora za razvoj regij, mehanizma celostnih teritorialnih naložb, Evropskega tedna mobilnosti, itd. 5
Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo na področju mehkih ukrepov trajnostne mobilnosti Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) v okviru projekta Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti, ki ga financira Kohezijski sklad v okviru Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 trenutno izvaja štiri aktivnosti s področja mehkih vsebin trajnostne mobilnosti. Izobraževanje za trajnostno mobilnost Ministrstvo za infrastrukturo je v septembru pričelo z izvedbo projekta»izobraževanje za trajnostno mobilnost«. Gre za tri leta trajajoč projekt, ki predstavlja holističen pristop k problematiki trajnostne mobilnosti. Zaokrožena celota namenjena različnim ciljnim skupinam je razdeljena na 4 glavne aktivnosti: izvedba delavnic za predstavnike občin in strokovno javnost, izvedba delavnic za srednješolce, priprava izobraževalnega gradiva, izvedba predstavitev na visokošolskih zavodih. Predvideva se izvedba 10 delavnic za občine in strokovno javnost. Na vsaki od delavnic bo poleg domačih strokovnjakov prisoten še en tuj strokovnjak. Delavnice bodo izvedene na različne aktualne tematike in v različnih regijah. Namen delavnic je, poleg prenosa tujih praks, tudi prenos dobrih praks slovenskih občin. Tako se zagotovi prenos znanja in sodelovanje med občinami. Prva delavnica je predvidena dne 23. 1. 2020 na temo parkirne politike, natančna lokacija bo objavljena na Slovenski platformi za trajnostno mobilnost http:// sptm.si/ MzI je v okviru projekta pristopil tudi k pripravi izobraževalnih filmov z animiranimi dodatki, ki jasno ponazorijo in opišejo vsebine trajnostne mobilnosti. Pripravljeni bosta dve verziji izobraževalnega gradiva o trajnostni mobilnost za splošno javnost in za strokovno javnost. Namen gradiva je približati vsebine trajnostne mobilnosti splošni javnosti, gradivo pa se lahko uporabi tudi kot učni pripomoček za dijake srednjih šol, višjih šol in študente visokošolskih zavodov. Izdelano gradivo za strokovno javnost bo s pomočjo sodobnih tehnik vizualizacije prikazalo primere dobrih praks in predloge rešitev npr. za projektantske izzive, na različnih področij - kolesarska infrastruktura, umirjanje prometa, rekonstrukcije mestnih jeder, itd. Skupno bo pripravljenih 180 minut izobraževalnih filmov. MzI se zaveda pomembnosti prenosa znanja in razvoja kadrov. Zainteresiranim visokošolskim zavodom, ki izobražujejo bodoče projektante ter načrtovalce prometnega oz. prostorskega planiranja, bodo zagotovili vsaj dve pedagoški uri predstavitve aktualnih tematik in primerov dobrih praks. V srednjih šolah pa bo izvedenih 20 delavnic na temo trajnostne mobilnosti. Nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove Ustanove niso več le pasivni opazovalci, ampak lahko pomagajo upravljati prometne tokove v svoji okolici, s čimer učinkovito zmanjšujejo vsakodnevno ohromljenost cest ob prometnih konicah. Glavnino potovanj namreč opravijo prav zaposleni na poti na delo ali ko odpeljejo svoje otroke v šolo, vrtec. Pomanjkanje parkirnih mest, zamude, onesnaženje zraka, hrup in ogrožena varnost pa lahko močno vplivajo tudi na delovno uspešnost. Ministrstvo za infrastrukturo je januarja 2019 izdalo Nacionalne smernice za pripravo mobilnostnih načrtov za ustanove. Smernice so pripomoček za izdelavo Mobilnostnega načrta na ravni vsake ustanove, tako javne, kot zasebne, ki se odloča za bolj trajnosten pristop upravljanja mobilnosti. Nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove podajajo uvodna pojasnila ter osnovne usmeritve in korake priprave mobilnostnih načrtov. V prilogah je katalog najpogostejših ukrepov za upravljanje mobilnosti, spodbujanje hoje, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa in spodbujanje trajnostne uporabe avtomobila. Mobilnostni načrt je dokument, ki večjim ustanovam (npr. industrijska območja, poslovne stavbe, športni objekti, bolnišnice, šole, trgovski centri in podobno) pomaga urejati prometno dostopnost in s tem posledično vplivati na potovalne navade uporabnikov. Poudarek je na dostopnosti s trajnostnimi potovalnimi načini - s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Eno ključnih področij ukrepanja pa je upravljanje parkiranja. Ukrepi praviloma niso finančno zahtevni in imajo ugodno razmerje med koristmi in stroški. 6
Mesta so s strateškim urejanjem prometa, predvsem s pripravo in izvajanjem Celostnih prometnih strategij, že dosegla vidne uspehe. Pomemben deležnik pri načrtovanju in upravljanju učinkovitega mestnega prometa so tudi mala in velika podjetja, zdravstvene in vzgojnoizobraževalne ustanove, trgovska središča, organizatorji večjih prireditev ter druge ustanove, ki v dosedanje načrte urejanja prometa niso bile aktivno vključene. Z usmerjenostjo v izvajanje mobilnostnih načrtov lahko ustanove vidno in odgovorno vplivajo na svoje lokalno okolje. Rezultati projekta letošnjega šolskega leta 2019/2020 so, da v projektu trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah z aktivnostmi sodeluje 120 osnovnih šol (1.367 oddelkov; 26.545 učencev) in 111 vrtcev (773 oddelkov; 14.949 otrok). Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah S projektom trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah želi MzI prispevati k spreminjanju potovalnih navad in posledično k zmanjševanju motoriziranega prometa, v okolici vrtcev in osnovnih šol. Na ta način se prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, spodbujanju gibanja otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja. Projekt se izvaja v treh šolskih letih (2018/2019, 2019/2020 in 2020/2021) in se zaključi 31. 7. 2021. Namen aktivnosti je spodbuda osnovnošolcev in njihovih staršev, učiteljev in vzgojiteljev, da se do šole, vrtca ter na popoldanske aktivnosti odpravijo na trajnosten način - peš, s kolesom, skirojem, rolko, javnimi prevoznimi sredstvi, ali, če zaradi varnosti ne gre drugače, s skupno vožnjo z avtomobilom. Vsem vrtcem in šolam sta bila posredovana prenovljena priročnika»trajnostna mobilnost priročnik za vzgojitelje v vrtcih«in»trajnostna mobilnost priročnik za učitelje v osnovnih šolah«. Priročnika vsebujeta vrsto napotkov, gradiv in primerov aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti. Primer uspešne aktivnosti iz priročnika sta igra za starše in otroke v vrtcu -»Beli Zajček«in igra za osnovnošolce»gremo peš s kokoško Rozi«. Igri spodbujata otroke in starše k aktivnemu prihodu v vrtec ali šolo. V naslednjih 12 mesecih. Izvajale se bodo različne pedagoške aktivnosti učiteljev in vzgojiteljev, ki sodelujejo v projektu. Izdana so bila tudi gradiva za starše v obliki zloženk in potovalni dnevniki namenjen otrokom v osnovnih šolah, preko katerih bodo lahko spremljali načine prihodov v šolo. Konec projekta bo zaključen z analizo poti do vrtcev in šol z enostavnim kartografskim prikazom problematičnih delov poti in evalvacijo učnih iger. Slika 7: Beli zajček igrica za otroke, ki spodbuja aktivni prihod v vrtec Slika 8 in 9 : Gremo peš s kokoško Rozi! Igra za osnovnošolce, spodbuja aktivni prihod v šolo 7
LIFE IP CARE4CLIMATE December 2019 Upravljanje mestne logistike Tovorni promet v mestih: uporablja med 25% in 30% cestne infrastrukture v Evropi (uporabljen prostor ure), uporablja med 10% in 20% vsega cestnega prometa v mestih (vozila km) in povzroči okoli 30% emisij CO2 in (NOx) ter 40% onesnaženj s hrupom. Delež stroškov»zadnje milje«v primerjavi s celotnimi prevoznimi stroški znaša med 10% in 20%, zato je MzI pristopil k izdelavi nacionalnih smernic za upravljanje mestne logistike. Smernice bodo usmeritev za izboljšanje navedenih dejstev. Sika 10: Dostava v centru Ljubljane Wolfova V okviru izvedbe projekta je izbrani izdelovalec že pripravil osnutek smernic, ki bodo preverjene v okviru 2 pilotnih projektov v Ljubljani in Ptuju. Na podlagi izvedbe postopka izdelave bo končna verzija nacionalnih smernic izdana v letu 2021. Z izvedbo obeh pilotnih projektov bomo imeli v Sloveniji že 3 mesta (Maribor, Ljubljana, Ptuj), ki bodo imela strateški dokument s področja upravljanja logistike. V okviru izvajanja pilotnih projektov se predvideva tudi testiranje uporabnosti 5 tovornih koles, ki bodo po zaključku projekta prešla v uporabo v obeh pilotnih mestih. Za deležnike bo organiziran tudi študijskih obisk dobre prakse v mestu, ki že ima sprejeto Strategijo upravljanja mestne logistike in jo tudi že izvaja. Slika 11: Dostavno kolo DHL Cilj projekta je zagotoviti ustrezne usmeritve za občine, s pomočjo katerih bodo le te sprejele strateške dokumente (odloke), ki bodo določali izvedbo takšnih ukrepov na področju logistike v mestih, predvsem pa v mestnih središčih, ki bodo prispevali k zmanjševanju obsega tovornega prometa v mestih. Eden od ključnih rezultatov je tudi ozaveščenost načrtovalcev prometnih tokov in strokovnega kadra v lokalnih skupnostih o pomenu zmanjševanja opravljenih kilometrov tovornega prometa v mestih za dvig kvalitete življenja občanov in pretočnost prometa. Slika 12: Alternativa dostavi na dom je paketomat. 8
LIFE IP CARE4CLIMATE December 2019 Trajnostna mobilnost v okviru Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je posredniški organ za izvajanje Evropske kohezijske politike (EKP) v programskem obdobju 2014-2020, za naložbe v projekte s področja trajnostne mobilnosti. Sredstva so na voljo v okviru prednostne naložbe 4.4 razvoj multimodalne urbane trajnostne mobilnosti. Sklad Mehanizem financiranja EU sredstva v EUR Državna sredstva SKUPAJ KS JR CPS, JR UTM, JR P+R, NPO -Mehki ukrepi TM 26.010.000 4.590.000 30.600.000 ESRR CTN VZHOD 10.014.152 2.503.538 12.517.690 ESRR KS CTN ZAHOD CTN 11.010.053 8.400.000 2.752.513 1.482.353 13.762.566 9.882.353 ESRR DRR -VZHOD 16.085.136 4.021.284 20.106.420 ESRR DRR ZAHOD 6.922.859 1.730.715 8.653.574 78.442.200 17.080.403 95.522.603 kohezijska Tabela: Sredstva EKP za ukrepe trajnostne mobilnosti (TM) Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko Sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti v obdobju 2014-2020 V letu 2017 sta bila objavljena dva javna razpisa; Javni razpis za ukrepe trajnostne mobilnosti (JR UTM) in javni razpis za vzpostavitev vozlišč P+R (JR P+R). MzI razdeljuje sredstva v okviru javnih razpisov ter neposrednih potrditev operacij. Na voljo so sredstva treh virov in sicer: Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstva državnega proračuna. Skupaj je na volju 95,5 mio EUR kohezijskih sredstev. V okviru JR UTM so bili upravičeni projekti s področja urbane mobilnosti, tj. infrastrukture za pešce, infrastrukture za kolesarje in investicije v avtobusna postajališča. Mzi je skupno razdelil 19 mio kohezijskih sredstev za 107 projektov, v okviru JR P+R pa 4,79 mio EUR na 7 projektov Sofinancirani ukrepi in prejemniki sredstev Oba javna razpisa sta zaključena, občine pa morajo z vsemi aktivnostmi zaključiti do 30.9.2020. Javni razpisi za ukrepe trajnostne mobilnosti iz Kohezijskega sklada Do sofinanciranja so upravičeni ukrepi trajnostne mobilnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta za izvajanje celostnih prometnih strategij občin. Mzi je leta 2015 pričel z izvajanjem Evropske kohezijske politike z objavo javnega razpisa za izdelavo celostnih prometnih strategij občin (JR CPS). 62 občin je v okviru javnega razpisa izdelalo občinske celostno prometne strategije (CPS) in skupno prejelo 2,1 mio EUR. Izdelan CPS je predstavljal osnovni pogoj črpanja sredstev v okviru javnih razpisov, ki so sledili. Slika 13: Pokrito parkirišče za kolesa Občina Metlika 9
Neposredne potrditve operacije mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN) Poleg javnih razpisov so sredstva Evropske kohezijske politike na voljo še v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) do katerih so upravičene le mestne občine. Mehanizem CTN se financira iz dveh skladov in sicer Kohezijskega sklada (KS) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki se deli na Vzhodno kohezijsko regijo in Zahodno kohezijsko regijo. Upravičeni ukrepi v okviru ESRR so projekti s področja urbane infrastrukture za kolesarje ter vozlišč P+R. V okviru KS pa je nabor ukrepov širši in je možno poleg infrastrukture za kolesarje ter vozlišč P+R, pridobiti sofinanciranje še za infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za javni potniški promet ter ukrepe s področja upravljanja mobilnosti s pomočjo sodobnih tehnologij. Do sedaj je MzI odobril sredstva za 11 projektov v okviru ESRR v skupni višini 14 mio EUR ter 12 projektov v okviru KS v skupni višini 3.9 mio EUR. Več o mehanizmu CTN na http:// www.zmos.si/ctn/. Neposredne potrditve operacije Dogovor za razvoj regij (DRR) Sredstva za regionalno kolesarsko infrastrukturo so na voljo v okviru Dogovora za razvoj regij (DRR) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, katera se delijo na Vzhodno kohezijsko in Zahodno kohezijsko regijo. Upravičeni do sofinanciranja so projekti občin in Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki povezujejo urbana središča s svojim zaledjem in so od urbanega središča oddaljeni do največ 20 km. Do sedaj sta bila potrjena dva projekta, katerih nosilec je DRSI v skupni višini 3,33 mio EUR. Izdanih je bilo sedem soglasij regijam za vključitev projektnih predlogov v DRR. Neposredna potrditev Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti (MzI) MzI je v okviru EKP tudi upravičenec do sredstev EKP v skupni višini 3,37 mio EUR za projekt»mehki ukrepi trajnostne mobilnosti«katerega nosilec je Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko. Projekt je že v izvajanju, aktivnosti so podrobneje predstavljene v drugem poglavju. Potrjeni projekti in razdeljena sredstva Skupno je bilo v programskem obdobju 2014-2020 potrjenih 202 projektov trajnostne mobilnosti v skupni višini 50,49 mio EUR kohezijskih sredstev. Preostanek 45 mio EUR v pretežni višini predstavlja sredstva mehanizma CTN (18,17 mio) in DRR (25,4 mio), ki sta oba v teku in projekti v pripravi. Manjši delež okvirne višine 1,43 mio EUR pa so sredstva KS, ki so posledica nerazdeljenih sredstev na javnem razpisu JR UTM ter JR P+R. Javni razpisi za ukrepe trajnostne mobilnosti v prihodnosti Po pravilu n+3 so v okviru EKP 2014-2020 do sofinanciranja upravičeni stroški, ki nastanejo in so plačani do 31. 12. 2023. Predvideva se izvedba javnega razpisa za občine v manjšem obsegu v letu 2021 iz ostankov sredstev KS. Projekti iz obeh razpisov JR UTM in JR P+R bodo do 31. 10. 2020 že zaključeni, zato bo tudi znana končna realizacija. Trenutno je na voljo že nekaj ostankov, ki vključuje tudi odstope od pogodb potrjenih projektov, v višini 1,8 mio EUR. Predvidevamo, da bo do konca leta 2020 ta številka še nekoliko višja. Predviden je javni razpis za izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti v okolici osnovnih šol. Namen javnega razpisa je povečati delež otrok, ki v šolo prihajajo peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom. Cilj je vzpostavitev ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostne načine prihodov in povečanje števila šol z ustrezno urejeno varno in spodbudno okolico za kolesarje in pešce ter urejenost in dostopnost avtobusnih postajališč v neposredni okolici. Slika 13: Stojala za kolesa, Partizanski trg, Občina Metlika 10