Geografija Str. 6 Tole je lahko: Zemlja, Evropa, Slovenija, rešijo individualno, rešijo individualno. Geografija je Str. 10 / nal. 1: a) rešijo individualno; b) rešijo individualno. Vesolje Str. 12 Tole je lahko: zvezde, Luno, nekatere planete: Merkur, Venera, Jupiter, Saturn, Mars; rešijo individualno. Vesolje in nebesna telesa Str. 16 / nal. 1: galaksija, zvezde, planeti, komet, meteorit, Zemlja. Str. 16 / nal. 2: zvezde, komet, galaksija, sonce, meteorji, meteoriti; vesolje; velikanski prostor, v katerem so različna nebesna telesa. Osončje Str. 17 / nal. 1: ime in priimek, naslov (ulica in hišna številka), pošta, Slovenija, Evropa, Zemlja, Osončje, Rimska cesta. Str. 19 / nal. 2: a) LUNA; b)venera, ZEMLJA, MARS, JUPITER, URAN, MERKUR, NEPTUN; c) SATURN; č) SONCE Str. 20 / nal. 3: Zanimivosti rešijo individualno. Str. 20 / nal. 4: Življenje na Zemlji omogoča Sonce. Sonce Zemlji daje svetlobo in toploto (energijo). Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca in prejema ne preveč in ne premalo svetlobe in toplote. Str. 22 / nal. 1: Observatorij 1, teleskop 2, rakete 3, umetni sateliti 4, avtomatske sonde 5, Hubblov teleskop 6. Str. 22 / nal. 2: Za nastanek življenja, podobnega življenju na Zemlji, bi planet potreboval ozračje s kisikom, vodo, primerne temperature PLANET ZEMLJA Tole je lahko: Mount Everest, 8848 m, Triglav, 2864 m, Ljubljana, Bohinjsko jezero, Sava Oblika in zgradba Zemlje Str. 26 / nal. 1: a) Zemlja ima obliko nepravilne krogle. Na ekvatorju je malo izbočena, na severnem in južnem tečaju pa malo sploščena. b) Potovanje okoli Zemlje; fotografije, posnetki iz vesolja;»izginjanje«ladje za obzorjem Str. 27 / nal. 2: jedro; plašč; zemljina skorja.
Str. 27 / nal. 3: Ozračje je tanka plast zraka, ki omogoča življenje na Zemlji. Je varovalni plašč Zemlje. Preprečuje, da bi škodljivo sevanje prodrlo s Sonca, ščiti Zemljo pred padci meteoritov. Str. 28 / nal. 4: Temperatura v notranjosti Zemlje je visoka, ker so kamnine raztaljene. (Jedro ima do 4700 C.) Str. 28 / nal. 5: a) je prinesla Magellanova odprava; b) jedra, plašča in zemljine skorje;c) Zemljina skorja. Str. 29 / nal. 1: 70 % z modro barvo, 30 % z rdečo barvo Str. 30 / nal. 2: Gladina vode se zaradi vode iz rek ne dviguje. Na Zemlji je od pojava vode vedno enaka količina vode. Dviguje se zaradi taljenja ledenikov. Str. 31 / nal. 3: SEVERNA AMERIKA 1 EVROPA 2 AZIJA AFRIKA JUŽNA AMERIKA AVSTRALIJA ANTARKTIKA Str. 31 / nal. 4: Pravilna, nepravilna (manjša = večja), nepravilna (Evropa = Azija), nepravilna (dva = štiri), nepravilna (pet = sedem). Relief Str. 32 / nal. 1: Relativna višina navpična oddaljenost med dvema točkama na Zemljinem površju. Absolutna višina navpična oddaljenost točke na površju od gladine morja. Podmorska globina globina morja na določenem mestu. Str. 34 / nal. 2: a) Špiček 2100 m. Rela relativna višina. Na Plazu absolutna višina.
Str. 34 / nal. 3: Rešijo individualno. Str. 34 / nal. 4: Gorovje, planota, kotlina, gričevje, nižina, hribovje, dolina. Str. 34 / nal. 5: Rešijo individualno. Značilnosti Str. 36 / nal. 1: Mount Everest, Azija, Nil, Afrika, Grenlandija, Severna Amerika, Tokyo, Azija. Str. 38 / nal. 2: Južna Amerika, Evropa, Afrika, Afrika, Severna Amerika, Evropa, Antarktika, Evropa, Severna Amerika, Antarktika, Evropa, Azija, Avstralija, Azija. Poselitev Str. 41 / nal. 1: a) rečne doline, kotline, morska obala, obale velikih jezer. b) Redko poseljene so puščave, območja z nizkimi temperaturami, gospodarsko slabše razvita območja, gorstva c) Puščave ni vode; gorstva: nizke temperature, strma pobočja, plitva prst ali ni prsti; območja na severu in jugu Zemlje: nizke temperature. Str. 41. / nal. 2: Relief, podnebje, vir vode, nadmorska višina, gospodarska razvitost, prometna povezanost območja. Str. 41 / nal. 3: Zanimivosti za leto 2015: 7,25 milijarde prebivalcev, l. 2015 se bo prebivalstvo povečalo za 77 milijonov, v največjih 10 državah živi 58 % vseh prebivalcev
sveta, več kot polovica prebivalcev živi v mestih, največje mestno območje na svetu je Tokio, v Evropi pa Moskva. Str. 42 / nal. 4: a) 1 38 milijonov, 2 26 milijonov, 3 19 milijonov, 4 19 milijonov, 5 21 milijonov, 6 21, 7 21 milijonov, 8 13 milijonov, 9 20 milijonov. c) Večina velikih mest (Tokyo, New York, Mumbai ) stoji ob morju, ob velikih rekah ali v nižinah v notranjosti. Str. 42 / nal. 5: b) 278.800, Ljubljanska kotlina, ob Ljubljanici in Savi; 95.900, Dravsko polje, ob reki Dravi; 37.500, Celjska kotlina, ob reki Savinji; 34.400, Ljubljanska kotlina, ob Savi; 25.600, ob morju; 25.100, ob reki Paki, Šaleška dolina. c) Vsa večja slovenska mesta stojijo v dolinah, ob velikih rekah, Koper stoji ob morju. UPODABLJANJE POVRŠJA Str. 44 Tole je lahko: izoblikovanost površja, določitev strani neba ali neke točke v naravi, sever jug vzhod zahod, naprava za določanje strani neba. Upodabljanje Zemlje Str. 47 / nal. 1: Globus, zemljevid, panoramska fotografija, letalski posnetek, satelitski posnetek, zemljevid. Str. 47 / nal. 2: Globus: okrogel, pomanjšan model Zemlje. Zemljevid: pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja na ravni ploskvi. Relief: pomanjšan model izoblikovanosti Zemljinega površja. Panoramska fotografija: pogled na pokrajino iz neke točke. Str. 47 / nal. 3: - zemljevid, globus; - zemljevid; - zemljevid (načrt mesta); - zemljevid; - satelitski posnetek, zemljevid; - letalski posnetek. Geografska lega Str. 49 / nal. 1:
a) Sestavljajo stopinjsko mrežo. Označujemo jih s stopinjami. Začetni je označen z 0. Slika globusa z vrisanimi poldnevniki in vzporedniki. b) Krožnice, ki objemajo Zemljo med obema tečajema. Začetni deli Zemljo na severno in južno poloblo. Najdaljši med njimi se imenuje ekvator. Slika globusa z vrisanimi vzporedniki. c) Začetni se imenuje greenwiški. Začetni deli Zemljo na vzhodno in zahodno poloblo. Povezujejo severni in južni tečaj. Vsi so enako dolgi. Proti vzhodu in zahodu se jih zvrsti 180. Slika globusa z vrisanimi poldnevniki. Str. 50 / nal. 2: S Z V J c) Severno, večji del vzhodno. Večji del severno, vzhodno. Severno, zahodno. Večji del južno, zahodno. Severno in južno, večji del vzhodno. Južno, vzhodno. Južno, vzhodno in zahodno. Zemljevidi Str. 54 / nal. 1: Mednarodno letališče,, podzemna jama,, naselje z več kot 1 000 prebivalci,. Str. 55 / nal. 2: a) številčno merilo: 1 : 100 000, opisno merilo: 1 centimeter je 100 000 centimetrov (1 cm = 1 km), grafično merilo: 0 1 2 3 4 5 6 km c) 6 cm 6 km str. 56 / nal. 3: Republika Slovenija, 1 : 500 000, Ljubljana, Velenje, Kamnik, Domžale. Z barvami in senčenjem. Str. 56 / nal. 4: naslov, merilo, stopinjska mreža, legenda
Orientiranje Str. 58 / nal. 1: sever N, severozahod NW, NE- severozahod, zahod W, E vzhod, jugozahod SW, S jug, SE jugozahod. Str. 59 / nal. 2: Rešijo individualno. GIBANJE ZEMLJE Str. 62 Tole je lahko: Luna, Sonce, 21. 3., 21. 6., 23. 9., 21. 12. Vrtenje in kroženje Zemlje Str. 64 / nal. 1: Razlike: Pri prvi ilustraciji je Zemlja na sredini, pri drugi je na sredini Sonce. Podobnost: Krožnice, po katerih krožijo planeti oziroma nebesna telesa. Str. 66 / nal. 1: c) 24 ur č) Dan in noč. d) Dolžina dneva in noči se spreminja zaradi nagiba Zemljine osi. Str. 66 / nal. 2: b, d. Str. 67 / nal. 3: a) individualne rešitve; b) individualne rešitve; c) najprej: Sydney, na otokih v Oceaniji, najkasneje: Los Angeles (na zahodu Severne Amerike). Kroženje okoli sonca Str. 68 / nal. 1: v 365 dneh in 6 urah, 365 dni, 366 dni, prestopno leto, 29 dni. Str. 70 / nal. 2: severni povratnik 23,5 ; severni tečaj 90 ; južni povratnik 23,5 ; severni tečajnik 66,5, ekvator 0, južni tečaj 90 ; južni tečajnik 66,5. Str. 70 / nal. 3: Območje, kjer Sončevi žarki vsaj enkrat na leto padajo navpično. Območje, kjer Sonce vsaj enkrat na leto ne vzide oziroma zaide. Str. 70 / nal. 4: 365 dni, 29. februar, začetni poldnevnik. Letni časi
Str. 71 / nal. 1: Rešijo individualno. Str. 72 / nal. 2: Zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti oziroma nagiba Zemlje, ki ostaja vseskozi enak. Str. 73 / nal. 3: 21.3. in 23. 9., 21.6. 21. 3 in 23. 9. Na severni povratnik. Str. 74 / nal. 4: 21. 3., pomlad, dan in noč sta enako dolga; 21. 12., zima, najkrajši dan. 21. 6., poletje, najdaljši dan; 23. 9., jesen, dan in noč sta enako dolga. Str. 74 / nal. 5: Kroženje Lune okoli Zemlje. Kroženje Zemlje okoli Sonca. Vrtenje Zemlje okoli lastne osi. TOPLOTNI PASOVI Str. 78 Tole je lahko: rešijo individualno. Vreme in podnebje Str. 80 / nal. 1: a) rešijo individualno; b) rešijo individualno Str. 82 / nal. 2: LJUBLJANA 1361 d) januar, julij, januar, junij, poletje, 21,2 C. Toplotni pasovi Str. 83 / nal. 1: a, b, c Str. 84 / nal. 2: Str. 85 / nal. 3: zmerno toplem pasu; zmerno toplem pasu; Afrika; Antarktika.
Str. 85 / nal. 4: zmerno topli in mrzli pas; zmerno topli pas; vroči toplotni pas. Vroči ali tropski pas Str. 87 / nal. 1: Ekvatorialno podnebje: območja so razen v višavjih in ob obalah neprimerna za gostejšo poselitev, celoletne visoke temperature, velika količina padavin, velika vlažnost zraka. Savansko podnebje: sušna in deževna doba. Puščavsko podnebje: dežuje le nekajkrat na leto, podnevi zelo visoke temperature, ponoči se zelo spustijo, poseljene so le oaze. Monsunsko podnebje: sušna in deževna doba, v deževni dobi prinašajo dež vetrovi z morja. Sredozemsko podnebje: suha in vroča poletja. Zmerno topli pas Str. 89 / nal. 1: gorsko podnebje sever Slovenije, sredozemsko podnebje zahod Slovenije, zmerno celinsko podnebje preostala Slovenija. Mrzli ali polarni pas Str. 92 Polarno podnebje: nizke temperature, močni vetrovi, polarni dan in polarna noč, dolge, mrzle zime, kratka mrzla poletja. Tundrsko podnebje: dolge mrzle zime, kratka hladna poletja. Izredni vremenski pojavi v Sloveniji in po svetu Str. 94 95: Individualne rešitve.