TRANSPORT VOZIL V LUKI KOPER IN S TEM POVEZANI IZPUSTI CO 2 Diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Filip Kelek visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Energetika izr. prof. dr. Sebastijan Seme Barbara Škaler, mag. prev. Krško, september 2017 I
II
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Sebastijanu Semetu za vso pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Posebej se zahvaljujem svojim staršem za spodbudo in motivacijo pri študiju. Nazadnje pa bi se rad zahvalil vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge, še posebej Anji. III
TRANSPORT VOZIL V LUKI KOPER IN S TEM POVEZANI IZPUSTI CO 2 Ključne besede: izpusti toplogrednih plinov, CO 2, transport vozil, Luka Koper UDK: 504.7: [656.6+629.331](497.4Koper)(043.2) Povzetek Diplomsko delo obravnava transport vozil v Luki Koper in s tem povezane izpuste toplogrednega plina CO 2. V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje avtomobilskega terminala in način transporta z ladjami ter pravila pri manipulaciji in skladiščenju vozil, v drugem delu pa so prikazane meritve in izračuni pri transportu 110 vozil. V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve o količinah porabe goriva in izpustov CO 2 pri manipulaciji in skladiščenju vozil v Luki Koper. IV
TRANSPORT OF VEHICLES AT PORT OF KOPER AND THEIR CO 2 EMISSIONS Key words: greenhouse gas emissions, CO 2, transport of vehicles, Port of Koper UDK: [656.6+629.331](497.4Koper)(043.2) Abstract This undergraduate thesis deals with the transport of vehicles at the Port of Koper and with the associated emissions of the greenhouse gas CO 2. The theoretical part presents the functioning of the automobile terminal and the mode of transport with ships as well as the rules for manipulation and storage of vehicles, while the second part provides measures and calculations in the case of transporting 110 vehicles. The conclusion of the undergraduate thesis contains findings on the quantities of fuel consumption and CO 2 emissions by manipulation and storage of vehicles at the Port of Koper. V
KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 AVTOMOBILSKI TERMINAL... 3 3 RO-RO LADJE... 7 3.1 TRANSPORT VOZIL Z RO RO LADJO... 11 3.2 NAKLADANJE RO RO LADJE... 12 3.3 RAZKLADANJE RO-RO LADJE... 16 4 MANIPULACIJA VOZIL... 19 5 MERITVE IN IZRAČUNI PRI TRANSPORTU VOZIL... 20 5.1 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE NEPTUNE THALLASA... 20 5.2 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE SEA ANEMOS... 28 5.3 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE PERSEUS LIBERTY... 33 5.4 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE GRIMALDI SPES... 39 6 IZPUSTI CO₂ PRI TRANSPORTU 110 VOZIL V LUKI KOPER... 43 7 SKLEP... 44 VIRI IN LITERATURA... 46 PRILOGE... 49 PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA... 49 VI
KAZALO SLIK Slika 2.1: Zemljevid deponij v Luki Koper.... 5 Slika 2.2: Satelitska slika Luke Koper [2]... 6 Slika 3.1: RO-RO ladja za prevoz vozil [4]... 7 Slika 3.2: Zadnja krmena rampa.... 8 Slika 3.3: Zadnja desna krmena rampa.... 9 Slika 3.4: Prednja premčeva rampa [5].... 9 Slika 3.5: Bočna rampa [6]... 10 Slika 3.6: Prerez RO-RO ladje [3]... 11 Slika 3.7: Laserski čitalec [7].... 13 Slika 3.8: Prikaz pričvrščevanja pasov [8].... 14 Slika 3.9: Pričvrščevanje pasov na platišče.... 15 Slika 3.10: Prikaz pričvrščevanja na vlečno kljuko.... 15 Slika 3.11: Kot pri pričvrščevanju na vlečno kljuko [8]... 16 Slika 3.12: Izpostavljeno mesto na rampi [8]... 18 Slika 3.13: Postavitev PVC trakov [8].... 18 Slika 5.1: Minimalen čas vožnje Neptune Thallasa.... 27 Slika 5.2: Maksimalen čas vožnje Neptune Thallasa.... 27 Slika 5.3: Maksimalen čas vožnje Sea Anemos.... 31 Slika 5.4: Prvotna vozna pot Sea Anemos.... 32 Slika 5.5: Minimalen čas in sprememba vozne poti Sea Anemos.... 32 Slika 5.6: Minimalen čas vožnje Perseus Liberty... 38 Slika 5.7: Maksimalen čas vožnje Perseus Liberty.... 39 Slika 5.8: Minimalen čas vožnje Grimaldi Spes.... 42 Slika 5.9: Maksimalen čas vožnje Grimaldi Spes.... 42 VII
KAZALO TABEL Tabela 2.1: Tehnični podatki Luke Koper [1].... 4 Tabela 3.1: Spisek vozil, ki so pripravljena za transport z ladjo.... 12 Tabela 3.2: Navodila skladiščenja vozil na ladji oz. vagonu [8]... 14 Tabela 3.3: Del skladiščnega načrta vozil.... 17 Tabela 5.1: Tehnični podatki vozil z ladje Neptune Thallasa.... 21 Tabela 5.2: Skladiščni načrt Neptune Thallasa.... 21 Tabela 5.3: Izmerjeni podatki Neptune Thallasa (24. 5. in 25. 5. 2017).... 23 Tabela 5.4: Tehnični podatki vozil z ladje Sea Anemos.... 28 Tabela 5.5: Skladiščni načrt Sea Anemos.... 28 Tabela 5.6: Izmerjeni podatki Sea Anemos (28. 5. 2017).... 29 Tabela 5.7: Tehnični podatki vozil z ladje Perseus Liberty.... 33 Tabela 5.8: Skladiščni načrt Perseus Liberty (prvi del)... 33 Tabela 5.9: Skladiščni načrt Perseus Liberty (drugi del)... 34 Tabela 5.10: Izmerjeni podatki Perseus Liberty (1. 6. 2017).... 35 Tabela 5.11: Tehnični podatki vozil z ladje Grimaldi Spes.... 39 Tabela 5.12: Skladiščni načrt Grimaldi Spes.... 40 Tabela 5.13: Izmerjeni podatki Grimaldi Spes (6. 6. 2017).... 40 VIII
UPORABLJENE KRATICE CO 2 RO-RO LO-LO VR PRO DEST ŠT DEPO CNSGH PVC GPS PLWAW DEBER CZPRG HUBUD ATVIE SIKOP ogljikov dioksid dopeljati - odpeljati (angl. roll on - roll off) dvigniti na - spustiti iz (angl. lift on lift off) Vrsta proizvajalec destinacija število pozicija, parkirišče Kitajska, Šanghaj polivinil klorid globalni sistem pozicioniranja (angl. global positioning system) Poljska, Varšava Nemčija, Berlin Češka, Praga Madžarska, Budimpešta Avstrija, Dunaj Slovenija, Koper IX
1 UVOD Učinek tople grede je naraven pojav, pri katerem plini v atmosferi zadržujejo toploto, ki bi sicer ušla v vesolje. To je eden izmed ključnih razlogov, da se je na zemlji razvilo življenje. Toplogredni plini so plini, ki omogočajo ta učinek. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je dobrodošla, saj zadržuje toploto na površju zemlje. Ob prevelikem izpuščanju toplogrednih plinov v ozračje se temperatura na površju zemlje postopoma viša, zaradi tega pa prihaja do podnebnih sprememb. Nekatere izmed njih so: sušna obdobja, nevihte, poplave, taljenje ledenikov, širjenje ozonske luknje itd. Zmanjševanje teh sprememb je eden največjih okoljskih izzivov, s katerim se spoprijema človeštvo. Eden izmed najpogostejših toplogrednih plinov je ogljikov dioksid (CO 2 ), ki zajema kar polovico učinka tople grede. CO 2 je nestrupen, brezbarven plin. Rastline ga uporabljajo pri fotosintezi, največ pa se ga izloči pri izgorevanju fosilnih goriv. Človek s prometom v ozračje oddaja ogromne količine toplogrednih plinov. Ne glede na to se število cestnih vozil v svetu povečuje. S tem pa se povečuje tudi količina vozil v transportu. Obstaja več različnih načinov transporta vozil. Najpogostejši so prevozi z ladjo, vagoni in kamioni. Glede na količino pretovorjenih vozil naenkrat je najbolj učinkovit transport z RO-RO ladjami. To so ladje, ki so namenjene pretovoru kopenskih vozil. Vozila se pri natovarjanju dobesedno pripelje v notranjost ladje, pri iztovarjanju pa se vozila odpelje z ladje. Tako kot pri vseh vrstah prometa se tudi v tem primeru v ozračje oddajajo toplogredni plini. Luka Koper je edino slovensko tovorno pristanišče. Njen dober geografski položaj ji omogoča povezovanje Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta. 1
Luka Koper upravlja enega najsodobnejših in največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju. Pri tem obvladuje blagovne tokove evropske proizvodnje v izvozu in večinoma japonske, južnokorejske in turške proizvodnje v uvozu. Naenkrat lahko skladiščijo kar 50.000 vozil. Veliko vozil pomeni tudi veliko prevoženih kilometrov in s tem posledično veliko porabo goriva ter onesnaževanje z izpusti CO 2. Ker Luka Koper kot vmesni člen pri transportu vozil ne more drugače vplivati na porabo goriva in izpuste CO 2, to počne z optimiziranjem voznih poti [1]. V drugem poglavju je predstavljen avtomobilski terminal, njegova zgodovina, tehnične karakteristike in velikost ter razporeditev deponij. V nalogi se osredotočam na transport vozil z ladjami, zato so v tretjem poglavju opisane RO-RO ladje; predstavljene so njihove prednosti in slabosti, opisan je način transporta ter naklada in razklada vozil. Četrto poglavje navaja pravila manipuliranja z vozili. V petem poglavju so prikazane meritve in izračuni pri transportu 110 vozil, ki so bila skladiščena s štirih različnih ladij. V šestem poglavju je podan opis toplogrednega plina CO 2, ki nastaja pri transportu vozil, in njegov vpliv na okolje ter podatki o izpustih CO 2 pri transportu vozil v Luki Koper. Na koncu naloge je v sklepu podan povzetek mojih ugotovitev. 2
2 AVTOMOBILSKI TERMINAL Terminal za avtomobile v Luki Koper velja za enega največjih in najpomembnejših terminalov v Sredozemlju. Zgrajen je bil leta 1996, do sedaj pa so ga stalno nadgrajevali. Večji pretovori vozil so se začeli v zgodnjih devetdesetih z manjšim izvozom Lad in uvozom japonskih ter korejskih avtomobilov. Leta 1993 se jim je pridružilo še pet proizvajalcev z Daljnega vzhoda. Danes so v Luki Koper prisotni skoraj vsi ključni svetovni avtomobilski proizvajalci (več kot 20). Odlična lega jim omogoča izvoz vozil iz evropske proizvodnje in uvoz japonske, južnokorejske in turške proizvodnje. V enem letu pretovorijo tudi do 700.000 avtomobilov. Ravno zaradi tega pa je zelo pomembno, da delo v terminalu poteka tekoče. V ta namen za skladiščenje vozil uporabljajo nadzorovana in ograjena asfaltirana parkirišča, ki so zaradi nadzora in lažjega poteka dela ponoči osvetljena. Za lažje razumevanje ima vsako parkirišče (deponija) svoje ime. Na Sliki 2.1 je prikazan razpored parkirišč v Luki Koper. Na voljo imajo tudi pet etaž garažne hiše s 6.000 pokritimi parkirnimi mesti. Najvišjo stopnjo varovanja jim omogoča video sistem na celotni površini terminala, ki se izvaja 24 ur na dan. Celotno delo je računalniško podprto. S tem omogočajo učinkovito podporo poslovnim procesom in zagotavljajo hitro izvedbo dela. V Luki Koper (Slika 2.2) se pretovarjajo avtomobili v uvozni in izvozni smeri. Skladiščne površine so povezane z dvema železniškima tiroma s klančinami za natovarjanje in iztovarjanje vozil. Poleg samega pretovora vozil v sodobno opremljenih delavnicah opravljajo še: dekonzervacijo vozil (odstranjevanje zaščitnih folij), konzervacijo vozil (nanos zaščitnega sloja konzervansa na karoserijo, nanos zaščitnih folij ), ničelni servis, dodatno opremljanje po želji kupcev, 3
pregled identitete vozila in kvalitete ter razna popravila. V neposredni bližini razpolagajo tudi z zaprtimi skladišči z možnostjo skladiščenja rezervnih delov, demontaže ter pakiranja avtomobilskih delov. V Tabeli 2.1 so zbrani osnovni tehnični podatki Luke Koper [1]. Tabela 2.1: Tehnični podatki Luke Koper [1]. Operativna obala 800 m Število privezov 7 RO-RO rampe 4 Železniške rampe 6 Odkrite skladiščne površine 750.000 m² Pokrite skladiščne površine 125.000 m² Enkratna kapaciteta odprtih površin 44.000 vozil Enkratna kapaciteta pokritih površin 6.000 vozil Na Sliki 2.1 je prikazan razpored deponij v Luki koper. Razvidno je, da se avtomobilski terminal razteza čez celotno območje luke. Do tega je prišlo zaradi vse večjih potreb po skladiščnih površinah. 4
Slika 2.1: Zemljevid deponij v Luki Koper. 5
Na Sliki 2.2 je razvidna velikost Luke Koper v primerjavi z starim mestnim jedrom Kopra, ki se nahaja na levem delu slike. Vse ostalo je območje Luke Koper. Slika 2.2: Satelitska slika Luke Koper [2]. 6
3 RO-RO LADJE RO-RO ladje so posebne ladje, ki so namenjene transportu kopenskih vozil (Slika 3.1). Kratica RO-RO izhaja iz angleščine, in sicer pomeni»roll on roll off,«kar v slovenščini pomeni»dopeljati odpeljati«. Kopenska prevozna sredstva se preko nakladalne rampe, ki povezuje tovorni del ladje z obalo, zapeljejo na ladjo, kjer se nato razporedijo po več nivojskih palubah. Po končanem prevozu se vozila preko razkladalne rampe izkrcajo na kopno. Ta zamisel je bila v praksi prvič realizirana v vojaške namene v drugi svetovni vojni. Na ta način so vkrcali in izkrcali tanke pri operaciji»dan D«. Zaradi minimalnih zastojev, velike hitrosti ladij in povečane učinkovitosti dela pa so ladjarji okoli leta 1945 začeli uporabljati ta način. Glede na učinkovitost je RO-RO tehnologija uvrščena na tretje mesto, takoj za kontejnerizacijo in LO-LO (lift on lift off) transportno tehnologijo [3]. Slika 3.1: RO-RO ladja za prevoz vozil [4]. Prednosti RO-RO transportne tehnologije: nižji transportni stroški, primerna za transport tovora vseh vrst in oblik, omogoča zelo velike pretovorne učinke, glede na druge tehnologije zahteva nižje investicijske stroške v pristaniščih, 7
enostavno pretovarjanje brez dodatnih stroškov, tovor je možno pretovarjati ne glede na vremenske razmere in skoraj popolna integracija cestnega in železniškega prometa s pomorskim. Slabosti RO-RO transportne tehnologije: veliki razmiki med transportnimi sredstvi, neizkoriščen prostor pod in nad transportnimi sredstvi in prostor med in na rampah za razvažanje po palubah. Zaradi teh pomanjkljivosti je tudi do 1/3 prostora neizkoriščenega. Osnovna karakteristika RO-RO ladij so rampe, ki povezujejo ladijsko palubo in kopno. Poleg notranjih medetažnih ramp imajo te ladje še bočna vrata, s katerimi se odpre oplata trupa. Pretovarjanje vozil poteka preko tako imenovane nakladalne rampe. Te pa so lahko na različnih mestih [3]: zadnja krmena rampa (Slika 3.2), zadnja leva ali desna krmena rampa (Slika 3.3), prednja premčeva rampa (Slika 3.4) in bočna rampa (Slika 3.5). Slika 3.2: Zadnja krmena rampa. 8
Slika 3.3: Zadnja desna krmena rampa. Slika 3.4: Prednja premčeva rampa [5]. 9
Slika 3.5: Bočna rampa [6]. Vozila se glede na model in destinacijo razdelijo po palubah. Zato so v notranjosti ladij vgrajene tudi notranje rampe, ki omogočajo, da se vozilo pripelje na točno določeno etažo. Te rampe se ločujejo na fiksne in premične. Nekatere ladje pa imajo kombinacijo fiksnih ramp in dvigal. Slaba lastnost fiksnih ramp je, da zavzamejo veliko nakladalne površine. Zaradi tega so izdelovalci ladij začeli vgrajevati premične rampe, s katerimi se zmanjša izguba nakladalne površine, vendar pretovarjanje traja dlje časa in zahteva dobro vzdrževanje. Zaradi čim večjega izkoristka prostora so nekatere palube po višini premične in se jih prireja glede na višino vozil. Najvišje palube so po navadi glavne palube. Na njih se največkrat pretovarja večja vozila, kot so kamioni, avtobusi, gradbena mehanizacija. Ostale palube pa so nižje zaradi večjega prostorskega izkoristka. Vse palube imajo na tleh različne vložke oz. luknje za pritrjevanje vozil s pomočjo trakov. Za lažje razumevanje je na Sliki 3.6 prikazan prerez RO-RO ladje. 10
Slika 3.6: Prerez RO-RO ladje [3]. 3.1 TRANSPORT VOZIL Z RO RO LADJO Vozila v Luko Koper prispejo s kamioni, vagoni ali z drugo ladjo. Da je premikanja vozil čim manj, se že ob prihodu vozila skuša pridobiti čim več informacij o nadaljnjem transportu. Glede na nadaljnjo pot vozila ga skladiščijo na čim bolj primernem mestu. Ob skladiščenju vozil na deponiji se vsakemu vozilu s pomočjo laserskega čitalca določi pozicijo. S tem se za vsako vozilo v bazo podatkov vnese številko šasije (VIN številko) in pozicijo (DEPO). Pozicija vozila je sestavljena iz parcele in številke vrste, v kateri se nahaja (na primer TRT10 3, kar pomeni da se nahaja v skladišču z imenom TRT10 v tretji vrsti). Tako se točno ve, kje se določeno vozilo nahaja. Ob vsakem premiku vozila se postopek ponovi. Zaradi večjega izkoristka so vozila parkirana po štiri v vrsto (daljša tudi po 3). Pri skladiščenju se razdelijo glede na model in destinacijo [3]. Ob naročilu špediterja kontrolor na skladišču označi vozila, ki so na spisku. Označi jih z nalepko na vetrobranskem steklu. Na njej so podani ime ladje, destinacija in številka šasije. To voznikom omogoča lažje iskanje vozil ob pripravi skladišč za približevanje vozil. Ekipa voznikov, ki je zadolžena za približevanje vozil, skrbi za to, da so vozila čim bližje obali oz. privezu, na katerem se bo natovarjalo ladjo. Glede na število vozil za naklado v bližini obale izpraznijo parcele, ki so najbolj razredčene. Nato s pomočjo seznama in 11
nalepk poiščejo vozila in jih pripeljejo na prazne parcele. Pri tem ločijo vozila po modelih in destinacijah. S tem omogočijo ekipi, ki naklada vozila na ladjo, hitrejše delo. Ko so vsa vozila premaknjena, se jih zopet zabeleži z laserskim čitalcem in preveri, da ne bi prišlo do kakšnih napak. 3.2 NAKLADANJE RO RO LADJE Pred nakladanjem mora ladijski agent posredovati načrt nakladanja, po katerem se nato naklada vozila. Ta načrt izda poveljstvo prihajajoče ladje. Poleg tega načrta pa je treba upoštevati tudi navodila proizvajalca vozil. Glede na omenjeni načrt disponent voznikom da navodila za delo. Določi pa tudi transportno pot glede na položaj ladje in glede na mesta, kjer so skladiščena vozila. To pot posreduje vsem udeležencem delovnega procesa, slednji pa se morajo poti strogo držati. Odstopanja od določene transportne poti so dovoljena samo v primerih večjih motenj, kot so dostave in odstave vagonov čez določeno transportno pot. Nekaj voznikov vozi kombije, s katerimi odlagajo ostale voznike pri parkiranih vozilih in jih zopet poberejo na ladji. Ti vozniki od disponenta dobijo tudi spisek, po katerem pobirajo vozila. Zaradi stabilnosti se ladjo vedno naklada od spodnjih palub proti zgornjim. Tabela 3.1 prikazuje del spiska, ki ga dobijo vozniki kombija. Na njem je razvidna končna destinacija vozila, proizvajalec, model in točno mesto, na katerem se vozilo nahaja. Na primer, prvo vozilo na spisku ima končno destinacijo CNSGH, kar pomeni Kitajska, Šanghaj, proizvajalec vozila je Mercedes, model vozila je serija A, nahaja pa se v novem delu garažne hiše, in sicer v 2. vrsti. Tam se nahaja samo eno vozilo s temi karakteristikami. Tabela 3.1: Spisek vozil, ki so pripravljena za transport z ladjo. DEST PROIZV MODEL DEPO VRSTA ŠTEVILO CNSGH MER AXXX G2AB 2 1 CNSGH MER AXXX G2BA 1 4 CNSGH MER AXXX G2BA 2 1 12
Pri transportu vozil se morajo vozniki obvezno ustaviti pred rampo, kjer kontrolor še enkrat poskenira vozilo. V čitalcu (Slika 3.7) ima naložene vse številke šasij vozil, ki jih je treba natovoriti. Tako še zadnjič preveri, da se nakladajo prava vozila, na koncu pa preveri tudi število vozil, ki so bila natovorjena. Slika 3.7: Laserski čitalec [7]. Pri parkiranju vozil na ladji se zaradi popolnitve ladijskega prostora vedno parkira po navodilih signalista»parkirača«. Zaradi slabše preglednosti med vožnjo po ladji morajo biti na vozilu obvezno vklopljene luči. Hitrost vožnje po ladijskih platformah ne sme presegati 20 km/h. Paziti je treba tudi na višino nadstropij. Pri skladiščenju v vrstah mora biti razdalja med odbijači najmanj 30 cm oz. po navodilih proizvajalca. Bočna razdalja med zaprtimi ogledali oz. najbolj izstopajočimi deli vozila mora biti najmanj 10 cm. Vsa vozila, ki so skladiščena na rampah, morajo biti obrnjena tako, da je čelna stran obrnjena navzdol. Vozila se vedno parkira v vrste od desne proti levi v obratni smeri urinega kazalca, največkrat pol palube v eno, pol pa v drugo smer [3]. Preden zapustimo vozilo, ga moramo skladiščiti po navodilih proizvajalca. Ta pravila se po skladiščenju na parkirišču in na ladji razlikujejo le v tem, da je treba pri vseh vozilih na ladji zategniti ročno zavoro. Tabela 3.2 prikazuje pravila skladiščenja vozil na ladji oz. vagonu. Razvidno je, da se pravila skladiščenja med proizvajalci razlikujejo. V prvi vrsti je navedeno, v kateri poziciji mora biti menjalnik. Druga vrstica prikazuje pozicijo ročne 13
zavore. V tretji vrstici pa je zapisano, kje se pusti ključe. Na primer, za vsa vozila znamke Toyota mora biti ob koncu skladiščenja vozila ročni menjalnik v prvi prestavi. V kolikor ima vozilo avtomatski menjalnik, mora biti v poziciji P. Vsa vozila morajo imeti zategnjeno ročno zavoro, ključi pa morajo biti na sovoznikovem sedežu. Tabela 3.2: Navodila skladiščenja vozil na ladji oz. vagonu [8]. TOYOTA CITROEN / OSTALE BMW / PEUGEOT ZNAMKE MERCEDES MENJALNIK 1 / P / E 1 / P / M+ 1 / P 1 / P ROČNA ZAVORA ZATEGNJENA ZATEGNJENA ZATEGNJENA ZATEGNJENA KLJUČI SOVOZNIKOV PREDAL V PREDAL V NA ROČICI SEDEŽ VRATIH VRATIH BRISALCEV Med transportom so ladje izpostavljene različnim zunanjim dejavnikom, kot so močna valovanja, veter, led in drugo. Zaradi tega lahko ladja močno niha, zato je treba vsako vozilo pričvrstiti z ustreznimi pasovi (rice) na zato predvidenih mestih na vozilu, kot je prikazano na slikah 3.8 in 3.9. Rice pričvrstimo na vozilo bodisi na vlečno kljuko ali na platišča vozila. Pri tem je treba paziti, da pasovi za pričvrščevanje ne padejo oz. ne visijo na spodnjo palubo. Dolžina pasov za pričvrščevanje mora biti najmanj 0,8 m in ne sme presegati 1,5 m. V primeru, da pasove pričvrščujemo na platišča, morajo biti vedno pričvrščeni pod kotom 40 do 60. Slika 3.8: Prikaz pričvrščevanja pasov [8]. 14
Slika 3.9: Pričvrščevanje pasov na platišče. Kadar pa se pasovi pričvrščujejo na vlečno kljuko, se pas vedno pričvrsti pod kotom 30 do 60 glede na vozilo, kot je prikazano na slikah 3.10 in 3.11. Daljši del pasu mora biti pričvrščen na vlečno kljuko, medtem ko je krajši del pasu z zategovalcem pričvrščen na ladijski pod. Enako velja za sprednjo in zadnjo vlečno kljuko [8]. Slika 3.10: Prikaz pričvrščevanja na vlečno kljuko. 15
Slika 3.11: Kot pri pričvrščevanju na vlečno kljuko [8]. 3.3 RAZKLADANJE RO-RO LADJE Glede na število vozil, ki bodo skladiščena, se še pred samim začetkom pripravi prostor na deponijah. To pomeni, da se izprazni določene dele, kjer bodo razvrščena vozila z ladje. S tem se omogoči lažje skladiščenje in preverjanje pravilnosti vozil. V načrtu nakladanja je razvidno, kje na ladji se nahajajo določena vozila, ki jih moramo razložiti. Delavci, ki odvčvrščujejo vozila, tako vedo, koliko in katera vozila na določeni palubi je treba odčvrstiti. Ko so vozila odčvrščena in trakovi pospravljeni, se mora disponent prepričati, da je vklopljena ventilacija ter označena vozna pot. Preveri tudi razmere na poti od ladje do deponij, na katerih se skladišči vozila. Pred začetkom razkladanja da navodila o vozni poti in načinu skladiščenja ter razdeli skladiščne načrte razkladanja vozil. Skladiščni načrt razkladanja vozil dobi vsak voznik. To je prikazano v Tabeli 3.3, iz katere je razvidno, kje se skladišči določena vozila. Mesto skladiščenja se lahko razlikuje glede 16
na proizvajalca, model ali destinacijo vozila. Podatke o tem v dispečerskem centru pridobijo iz ladijskega manifesta, ki ga pošlje ladijski agent oz. špediter. Tabela 3.3: Del skladiščnega načrta vozil. PRO MODEL DEST ŠT DEPO VRSTA/BOX FOR GALX 00000 62 T10N 61 81 (PO 3 V VRSTO) FOR SMAX 00000 22 T10N 81 88 (PO 3 V VRSTO) FOR MONW 00000 25 T10N/T10O 89 98 /111 Slika 3.14 prikazuje del skladiščnega načrta. Iz njega je razvidno, da je bilo s to ladjo pripeljanih več različnih modelov vozil. V prvem stolpcu je podan proizvajalec, v drugem pa model avtomobila. Tretji stolpec predstavlja končno destinacijo vozila, v četrtem stolpcu je podana deponija, v petem pa je navedeno, v kateri vrsti na deponiji je treba skladiščiti to vozilo. Na primer, v prvi vrstici so podani podatki za vozilo proizvajalca Ford in modela Galaxy, pri katerem ni podane končne destinacije. Takšnih vozil je na tej ladji 62, skladišči pa se jih na deponiji TRT10 - N v vrste od 61 do 81 (v vsaki vrsti se skladišči 3 vozila). Zaradi stabilnosti ladje razkladanje vedno poteka od spodnjih palub proti zgornjim. Tudi v primeru razkladanja vozil morajo vozniki upoštevati navodila parkirača. Nekateri proizvajalci zahtevajo, da se vozilo pregleda, preden zapusti ladjo. V takšnih primerih se voznik ustavi pred zunanjo rampo in počaka, da kontrolorji pregledajo vozilo in ga v primeru, da ni poškodb, spustijo z ladje. Ob ugotovitvi poškodbe je slednjo treba slikati in s pomočjo šifer, ki so standardizirane in naj bi jih uporabljali vsi v verigi, informacije sporočiti v dispečerski center. Tam se vnesejo v bazo skupaj s podatki vozila (številka šasije, model, proizvajalec, depo, vrsta). Kadar naklon ladijske rampe ne ustreza priporočenemu in kadar razkladamo nižja ali daljša osebna vozila, se lahko preventivno namesti PVC trakove, kot je prikazano na slikah 3.12 in 3.13. Položi se jih na najbolj izpostavljen del rampe, vozniki pa zmanjšajo hitrost vožnje. 17
Slika 3.12: Izpostavljeno mesto na rampi [8]. Slika 3.13: Postavitev PVC trakov [8]. Vozila morajo biti skladiščena po pravilih, ki se jih vozniki naučijo na začetnem usposabljanju. V skladišču pa je tudi kontrolor, ki vsak avtomobil poskenira in preveri pravilnost skladiščenja. Pri tem preveri tudi, ali so bila izkrcana vsa vozila, podatke pa pošlje v dispečerski center. 18
4 MANIPULACIJA VOZIL Pred začetkom dela morajo vsi uslužbenci opraviti usposabljanje, na katerem se naučijo pravila manipulacije in skladiščenja vozil. Delovna uniforma mora biti čista, brez gumbov, zadrge pa morajo biti prekrite. Prepovedano je nošenje nakita, kot so ure, prstani, zapestnice, oziroma vseh predmetov, ki bi lahko poškodovali katerokoli površino na vozilu. Prav tako je prepovedano tudi poležavanje, naslanjanje ter posedanje v avtomobilu. Pred vožnjo se je vedno treba prepričati o brezhibnosti zavor. V primeru, da je vetrobransko steklo poledenelo, se z uporabo plastičnega strgala led odstrani oz. se zažene vozilo in počaka, da se steklo odtali. Preveriti je treba, ali je zaščitna folija sedeža pravilno nameščena in jo v nasprotnem primeru namestiti. Prav tako je pred vstopom v vozilo treba preveriti zunanjost vozila in pnevmatike. Med vožnjo ni dovoljeno uporabljati dodatne opreme, ki moti varen prevoz (radio, klimatska naprava, strešno okno...). Prav tako med vožnjo ni dovoljeno telefoniranje ali kakršnokoli uporabljanje mobilnih telefonov. Enako velja tudi za predvajalnike glasbe. Treba je upoštevati prometne predpise na luškem območju in prilagoditi hitrost razmeram na cestišču. Največja dovoljena hitrost vožnje je 40 km/h. Po končani vožnji je treba ugasniti luči [8]. 19
5 MERITVE IN IZRAČUNI PRI TRANSPORTU VOZIL Meritve smo opravljali za vsako vozilo posebej, in sicer z aplikacijo»sports Tracker«, ki s pomočjo GPS signala beleži opravljeno pot, povprečno hitrost vožnje, čas od začetka do cilja vožnje, itd. Aplikacija na koncu na satelitski sliki tudi izriše opravljeno pot. Pri vsaki vožnji smo začeli meriti na vrhu izhodne rampe, ki se nahaja zunaj ladje, saj v notranjosti ladje zaradi velikega števila palub sateliti niso zaznali GPS signala. Stolpca, v katerem so podane vrednosti o porabi goriva in izpustih CO 2, pa smo preračunali po uradnih podatkih proizvajalcev. V nadaljevanju sledi tabelarni prikaz izmerjenih in izračunanih podatkov o transportu 110 vozil v Luki Koper. Pri tem smo meritve opravljali na štirih različnih ladjah, in sicer: Neptune Thallasa, Sea Anemos, Perseus Liberty in Grimaldi Spes. Pri vsaki izmed ladij so dodane tudi slike skladiščnega načrta vozil, zemljevid, na katerem je označena vozna pot vozil, in zemljevid poti, ki je bila opravljena v najkrajšem in najdaljšem času. 5.1 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE NEPTUNE THALLASA Za izračun porabe goriva in izpustov CO 2 smo uporabili podatke, ki so prikazani v Tabeli 5.1. Prvi stolpec predstavlja proizvajalca vozila, v drugem je podan model vozila, v tretjem pa tip in velikost motorja. Stolpca štiri in pet prikazujeta podatke o povprečni porabi goriva 20
pri kombinirani vožnji in emisije CO 2. Podatki za oboje so pridobljeni na podlagi uradnih tehničnih podatkov proizvajalca [9, 10, 11, 12, 13, 14]. Tabela 5.1: Tehnični podatki vozil z ladje Neptune Thallasa. Proizvajalec Model Tip motorja Povprečna poraba Emisija CO₂ - goriva kombinirana kombinirana [l/100 [g/km] km] Ford Transit Diesel 2.0 7,8 169 Ford Custom Diesel 2.0 7,6 159 Ford Courier Diesel 1.5 6,8 103 Renault Clio Diesel 1.5 7,2 90 Renault Megane Diesel 1.6 8,6 104 Honda Civic Diesel 1.6 7,8 98 Hyundai H350 Diesel 2.5 9,2 212 Tabela 5.2 prikazuje načrt skladiščenja vozil. Iz prve vrstice je razvidno, da gre za ladjo po imenu Neptune Thallasa (na sliki NEP THA 91). Iz načrta je razvidno, katera vozila smo skladiščili. V stolpcih z leve proti desni strani so podani podatki o proizvajalcu, modelu, destinaciji, deponiji in vrsti, v katero se skladišči določena vozila. V Tabeli 5.3 so prikazani izmerjeni (čas vožnje, razdalja, povprečna hitrost) in izračunani (poraba goriva, emisije CO 2 ) podatki o transportu 65 vozil. Na koncu tabele so posebej zapisane minimalne in maksimalne vrednosti, povprečje in suma posameznega stolpca. Tabela 5.2: Skladiščni načrt Neptune Thallasa. NEP THA PRO MODEL DEST ŠT DEPO VRSTA FOR TRST 00000 273 T10M/T10K/ T10H 34 52 / 1 53 / 1 20»se nadaljuje«21
»nadaljevanje«pro MODEL DEST ŠT DEPO VRSTA FOR CUST 00000 375 po navodilih T10D/T10E/T skladiščnikov / 2 62 / R9C/TR9D 29 32 FOR COUR 00000 131 T11E 1 33 REN CLIO PLWAW 136 TR6C+TR6D 1 16 REN MEGA PLWAW 31 TR6C+TR6D 17 21 REN CLIW PLWAW 59 TR6E 1 15 HON HON0 00000 17 TR6E 16 20 REN CLIO DEBER 288 T16D/T16C 5 62 / 5 18 REN CLIW DEBER 59 T16C 19 33 REN MEGA 00000 79 T16C 34 53 REN CLIW 00000 93 T16C/T16A 53 62 / 2 15 REN CLIO 00000 158 T16A 16 55 HYU H350 HUBUD 10 T15H 37 40 HYU H350 CZPRG 7 T15H 40 42 OST MAFI 00000 1 PO PO NAVODILIH NAVODILIH DISPONENTA DISPONENTA OST RBUS 00000 3 PO PO NAVODILIH NAVODILIH DISPONENTA DISPONENTA 1720 V Tabeli 5.3 so prikazani izmerjeni in izračunani rezultati pri transportu vozil z ladje Neptune Thallasa 22
Tabela 5.3: Izmerjeni podatki Neptune Thallasa (24. 5. in 25. 5. 2017). Število vozil Čas Povprečna Poraba Razdalja Emisije Model vožnje hitrost goriva [km] CO₂ [g] vozila [min] [km/h] [l] 1 3,17 1,22 22,3 0,09 206,18 Ford transit 2 2,40 1,37 30,6 0,11 231,53 Ford transit 3 2,04 0,67 19,4 0,05 60,3 Clio (DEBER) 4 1,18 0,87 26,4 0,06 78,3 Clio (0000) 5 1,30 0,71 28,2 0,05 63,9 Clio (DEBER) 6 4,13 1,38 19,6 0,11 233,22 Ford transit 7 1,51 0,65 20,8 0,06 137,8 Hyundai H350 8 2,55 1,38 28,2 0,11 233,22 Ford transit 9 2,41 1,42 31,8 0,11 239,98 Ford transit 10 1,18 0,73 33,6 0,05 65,7 Clio (0000) 11 1,21 0,72 32,0 0,05 64,8 Clio (DEBER) 12 2,47 1,52 32,6 0,12 241,68 Ford Custom 13 3,18 1,62 29,3 0,12 257,58 Ford Custom 14 1,13 0,63 30,9 0,04 56,7 Clio (DEBER) 15 1,11 0,68 33,9 0,05 61,2 CLIOW(DE BER) 16 3,7 1,47 28,2 0,11 248,43 Ford transit 17 3,05 1,57 30,5 0,12 246,63 Ford Custom»se nadaljuje«23
»nadaljevanje«18 3,01 1,55 30,9 0,12 246,45 Ford Custom 19 1,11 0,57 28,9 0,04 55,86 Honda Civic 20 2,04 0,83 23,8 0,06 74,7 Clio(PLWAW) 21 1,15 0.56 26,7 0,04 50,4 CLIOW(0000) 22 3 1,56 31,2 0,12 248,04 Ford Custom 23 3,27 1,54 26,8 0,12 260,26 Ford transit 24 1,33 0,84 32,4 0,06 75,6 Clio (DEBER) 25 1,40 0,77 27,6 0,05 69,3 Clio (0000) 26 1,18 1,18 29,3 0,08 121,54 Ford Courier 27 1,20 0,62 27,9 0,04 55,8 CLIOW(0000) 28 1,35 0,59 22,3 0,04 53,1 Clio (DEBER) 29 3,10 1,56 29,4 0,12 248,04 Ford Custom 30 3,22 1,62 28,9 0,12 157,58 Ford Custom 31 1,37 0,81 29,9 0,06 72,9 Clio (DEBER) 32 2,19 1,15 29,6 0,07 118,45 Ford Courier 33 2,14 1,16 30,9 0,08 119,48 Ford Courier 34 1,12 0,78 38,5 0,07 81,12 Megane (0000) 35 1,03 0,55 31,1 0,05 57,2 Megane(PLW AW) 36 1,19 0,54 24,6 0,05 56,16 Megane(PLW AW) 37 1,17 0,67 31,2 0,05 60,3 Clio (DEBER) 38 2,25 1,58 39,1 0,12 251,22 Ford Custom 39 2,35 1,46 33,7 0,11 232,14 Ford Custom 40 0,53 0,48 32,3 0,04 49,92 Megane(PLW AW) 41 2,34 1,54 35,8 0,12 244,86 Ford Custom 42 1,28 0,77 31,6 0,05 69,3 Clio(DEBER)»se nadaljuje«24
»nadaljevanje«čas Povprečna Poraba Število Razdalja Emisije vožnje hitrost goriva vozil [km] CO₂ [g] [min] [km/h] [l] Model vozila 43 1,42 1,07 37,6 0,08 96,3 Clio (DEBER) 44 0,58 0,49 29,8 0,04 50,96 Megane (PLWAW) 45 1,08 0,50 26,5 0,04 52 Megane(PLW AW) 46 2,11 1,11 30,4 0,07 114,33 Ford Courier 47 1,18 1,18 29,3 0,08 121,54 Ford Courier 48 3,11 1,53 38,7 0,12 258,57 Ford transit 49 3,19 1,06 19,1 0,08 95,4 Clio (DEBER) 50 3,35 1,55 26 0,12 246,45 Ford Custom 51 2,33 1,58 37,2 0,12 251,22 Ford Custom 52 2,46 1,64 35,3 0,12 260,76 Ford Custom 53 1,46 0,87 29,3 0,06 78,3 Clio (DEBER) 54 1,17 0,76 35,5 0,05 68,4 Clio (DEBER) 55 3,40 1,32 21,5 0,10 223,08 Ford transit 56 2,49 1,58 33,6 0,12 267,02 Ford transit 57 2,46 1,43 30,7 0,11 241,76 Ford transit 58 1,46 0,89 30,1 0,06 80,1 Clio (DEBER) 59 1,09 0,59 30,6 0,04 53,1 Clio (0000) 60 1,25 0,63 26,6 0,04 56,7 Clio (0000) 61 3,01 1,49 29,6 0,11 236,91 Ford Custom 62 3,47 1,61 25,4 0,12 255,99 Ford Custom 63 1,11 0,68 34,5 0,05 31,2 Clio (DEBER) 64 3,14 1,50 27,8 0,11 253,5 Ford transit 65 2,50 1,50 31,6 0,11 253,5 Ford transit»se nadaljuje«25
»nadaljevanje«čas Povprečna Poraba Število Razdalja Emisije vožnje hitrost goriva vozil [km] CO₂ [g] [min] [km/h] [l] Minimum 0,53 0,48 19,4 0,04 50,4 Povprečje 1,97 1,03 28,55 0,08 152,4 Maksimum 4,13 1,64 39,1 0,12 267,02 Suma 130,68 68,97 1890 5,24 9904,9 Ugotovitve: Z ladjo Neptune Thallasa so bila pripeljana vozila, ki še niso prispela na končno destinacijo. Kratica PLWAW v Tabeli 5.2 pomeni končno destinacijo vozila Poljska, Varšava, kratica DEBER pomeni končno destinacijo Nemčija, Berlin, kratica HUBUD predstavlja končno destinacijo Madžarska, Budimpešta, CZPRG pa je kratica za Češka, Praga. Za vsa vozila, ki so v Tabeli 5.2 označena z destinacijo 0000, pa ob prihodu ladje še niso bile podane končne destinacije. S to ladjo so bili pripeljani tudi trije avtobusi in en kamion. Ta štiri vozila so skladiščili delavci, ki so posebej usposobljeni za to. Vsa ostala vozila so se skladiščila na območju parkirišča z imenom TRT, kot je razvidno iz načrta skladiščenja vozil. Pri transportu 65 vozil v Luki Koper smo za vožnjo porabili 130,68 min. Najkrajši čas vožnje je trajal 0,53 min, saj so bila nekatera vozila skladiščena zelo blizu priveza ladje. Maksimalni čas vožnje je znašal 4,13 min. Povprečni čas voženj je bil 1,97 min. Skupna prevožena razdalja vseh vozil je bila 68,97 km. Pri tem je bila najkrajša razdalja transporta vozil 0,48 km, najdaljša 1,64 km in povprečna razdalja 1,03 km. Zaradi krajših razdalj in ker je transport v celoti potekal po parkirišču, je bila povprečna hitrost vozil pri transportu nekoliko nižja, in sicer 28,55 km/h. Najnižja povprečna hitrost je tako znašala 19,4 km/h, najvišja pa 39,1 km/h. Za skladiščenje 65 vozil je bila skupna poraba goriva samo 5,24 l. Pri tem je bilo v zrak oddanih 9,904 kg toplogrednih plinov CO₂. Slika 5.1 prikazuje najkrajši čas poti pri transportu vozila z ladje Neptune Thallasa. Iz slike je razvidno, da se je to vozilo skladiščilo v neposredni bližini priveza ladje. 26
Slika 5.1: Minimalen čas vožnje Neptune Thallasa. Na Sliki 5.2 je prikazana pot, ki je predstavljala najdaljši čas transporta posameznega vozila pri ladji Neptune Thallasa. Slika 5.2: Maksimalen čas vožnje Neptune Thallasa. 27
5.2 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE SEA ANEMOS Za izračun porabe goriva in izpustov CO₂ smo uporabili podatke, ki so prikazani v Tabeli 5.4. Prvi stolpec predstavlja proizvajalca vozila, v drugem je podan model vozila, v tretjem pa tip in velikost motorja. Stolpca štiri in pet prikazujeta podatke o povprečni porabi goriva pri kombinirani vožnji in emisije CO 2. Podatki za oboje so pridobljeni na podlagi uradnih tehničnih podatkov proizvajalca [15, 16, 17]. Tabela 5.4: Tehnični podatki vozil z ladje Sea Anemos. Proizvajalec Model Povprečna poraba Emisija CO₂ - Tip goriva kombinirana motorja kombinirana [g/km] [l/100 km] Suzuki Ignis Bencin 1.2 5,5 104 Suzuki Swift Bencin 1.2 4,7 98 Opel Karl Bencin 1.0 5,5 94 Tabela 5.5 prikazuje skladiščni načrt vozil za ladjo Sea Anemos. Z nje se je v Luko Koper izkrcalo 368 vozil. V prvem stolpcu je podan proizvajalec, v drugem model in v tretjem destinacija vozila. V četrtem in petem stolpcu pa so podani podatki o deponiji in vrsti, v katero se skladišči posamezno vozilo. Tabela 5.5: Skladiščni načrt Sea Anemos. SEA ANEMOS PRO MODEL DEST ŠT DEPO VRSTA/BOX OPL KARL DEBER 61 T14C 2 13 (PO 5 V VRSTO) SUZ IGNI HUBUD 80 GA1F PO NAVODILIH SKLADIŠČNIKOV SUZ JIMN HUBUD 14 GA1F PO NAVODILIH SKLADIŠČNIKOV SUZ SWIF HUBUD 21 3 GA1F PO NAVODILIH SKLADIŠČNIKOV 368 28
V Tabeli 5.6 so podani izmerjeni in izračunani podatki pri transportu 15 vozil z ladje Sea Anemos na deponije v Luki Koper. Iz tabele je razvidno, koliko časa smo potrebovali za transport določenega vozila, razdalja, ki je bila prevožena pri transportu vozila, in povprečna hitrost vožnje. Na podlagi teh izmerjenih podatkov in tehničnih podatkov proizvajalca smo izračunali porabo goriva in emisije CO 2 za posamezno vozilo. Na koncu so podane tudi minimalne, maksimalne in povprečne vrednosti posameznih stolpcev ter seštevek (suma) vseh vrednosti v stolpcu. Tabela 5.6: Izmerjeni podatki Sea Anemos (28. 5. 2017). Čas Povprečna Poraba Število Razdalja Emisije vožnje hitrost goriva vozil [km] CO₂ [g] [min] [km/h] [l] Model vozila 1 2,41 1,17 26,1 0,06 121,68 Ignis (HUBUD) 2 4,15 2,38 33,5 0,13 223,72 Karl (DEBER) 3 5,32 2,42 26,2 0,29 227,48 Karl (DEBER) 4 2,59 1,13 22,7 0,05 110,74 Swift (HUBUD) 5 3 1,16 23,2 0,06 120,64 Ignis (HUBUD) 6 2,44 1,12 24,6 0,06 116,48 Ignis (HUBUD) 7 2,49 1,08 23 0,06 112,32 Ignis (HUBUD) 8 2,49 1,18 25 0,06 122,72 Ignis (HUBUD) 9 2,49 1,15 24,4 0,06 119,6 Ignis (HUBUD) 10 3,01 1,21 24,1 0,07 125,84 Ignis (HUBUD)»se nadaljuje«29
»nadaljevanje«čas Povprečna Poraba Število Razdalja Emisije vožnje hitrost goriva vozil [km] CO₂ [g] [min] [km/h] [l] 11 3,03 1,14 22,2 0,06 118,56 12 1,59 1,06 31,9 0,05 103,88 13 2,05 1,09 31,4 0,06 113,36 14 2,08 1,05 29,6 0,05 102,9 15 2,13 1,55 41,7 0,09 161,2 Minimum 1,59 1,06 22,2 0,05 102,9 Povprečje 3,12 1,55 28,16 0,08 133,41 Maksimum 5,32 2,42 41,7 0,29 227,48 Suma 41,27 19,89 409,6 1,21 2001,12 Model vozila Ignis (HUBUD) Swift (HUBUD) (spremenjena vozna pot) Ignis (HUBUD) Swift (HUBUD) Ignis (HUBUD) Ugotovitve: Ta ladja je ena izmed manjših, tako da je na njej prispelo samo 368 vozil. Vsa so bila začasno skladiščena v Luki Koper. Njihove končne destinacije so bile DEBER, kar pomeni Nemčija, Berlin, in HUBUD, kar je Madžarska, Budimpešta. Vozila, katerih končna destinacija je bila DEBER, so bila skladiščena na deponiji TRT14 - C. Vsa ostala pa so bila skladiščena na strehi garaže, ki ima oznako GA 1 F. Razdalja med tema dvema deponijami je približno 1 km, zato se med podatki pojavljajo tako velike razlike v času vožnje in razdalji. Na te podatke pa je vplivala tudi sprememba vozne poti, ki je bila spremenjena zaradi dela na cesti, in sicer pri vozilu številka 12 (razvidno v Razpredelnici 5.6). Tako je bil najkrajši čas vožnje 1,59 min, najdaljši pa 5,32 min. Povprečen čas vožnje je znašal 3,125 min. Skupen čas vožnje vseh vozil pa je znašal 41,27 min. Minimalna prevožena 30
razdalja pri skladiščenju vozil je bila 1,06 km, medtem ko je najdaljša razdalja znašala 2,42 km. Povprečna prevožena razdalja vseh vozil s te ladje je bila 1,55 km. Skupna prevožena razdalja vozil je znašala 19,89 km. Vozilo številka 11 je pri transportu doseglo najmanjšo povprečno hitrost, ki je znašala 22,2 km/h. Maksimalno hitrost pa je doseglo vozilo številka 15, in sicer 41,7 km/h. Povprečna hitrost vseh vozil je znašala 28,16 km/h. Pri skladiščenju teh 15 vozil je bilo porabljenih 1,21 l goriva in proizvedenih 2,001 kg plina CO₂. Pot vozila s končno destinacijo DEBER, ki je imelo najdaljši izmerjeni čas transporta, je prikazana na Sliki 5.3. Slika 5.3: Maksimalen čas vožnje Sea Anemos. Na Sliki 5.4 je prikazana prvotna vozna pot za vozila, ki bila skladiščena v garažni hiši. Slika 5.5 pa prikazuje transport vozila z najkrajšim časom transporta. Na to je vplivala tudi sprememba vozne poti, ki je razvidna s slike. 31
Slika 5.4: Prvotna vozna pot Sea Anemos. Slika 5.5: Minimalen čas in sprememba vozne poti Sea Anemos. 32
5.3 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE PERSEUS LIBERTY Za izračun porabe goriva in izpustov CO₂ smo uporabili podatke, ki so prikazani v Tabeli 5.7. Prvi stolpec predstavlja proizvajalca vozila, v drugem je podan model vozila, v tretjem pa tip in velikost motorja. Stolpca štiri in pet prikazujeta podatke o povprečni porabi goriva pri kombinirani vožnji in emisije CO 2. Podatki za oboje so pridobljeni na podlagi uradnih tehničnih podatkov proizvajalca [18]. Tabela 5.7: Tehnični podatki vozil z ladje Perseus Liberty. Proizvajalec Model Povprečna poraba Emisija CO₂ - Tip goriva kombinirana kombinirana motorja [l/100 km] [g/km] Toyota CHR Hibrid 1.8 4,1 86 Toyota Verso Diesel 2.0 8,6 139 Toyota Corolla Diesel 1.4 7,1 100 Načrt razklada vozil z ladje Perseus Liberty je prikazan v tabelah 5.8 in 5.9. Iz njih je razviden proizvajalec, model, destinacija in število vozil. Prikazane so tudi deponije in vrste, v katere so se skladiščila vozila. Tabela 5.8: Skladiščni načrt Perseus Liberty (prvi del). PERSEUS LIBERTY PRO MODEL DEST. ŠT DEPO VRSTA/BOX TOY CHRX ATVIE 2 INTA+B TOYAT GLEJ RAZPORED PO KAM (29 32) TOY COLV ATVIE 18 INTA+B PO KAMIONIH V BLOK TOY CHRX CZPRG 32 INTA+B TOYCZ GLEJ RAZPORED PO KAM (1 28)»se nadaljuje«33
»nadaljevanje«pro MODEL DEST. ŠT DEPO VRSTA/BOX TOY COLV CZPRG 80 INTA+B PO KAMIONIH V BLOK TOY CORO CZPRG 106 INTA+B PO KAMIONIH V BLOK TOY CHRX PLWAW 245 INTC 1 62 TOY COLV PLWAW 100 INTC 63 87 TOY CORO PLWAW 200 INTC / INTD 88 101 / 53 89 TOY CHRX SIKOP 10 T13D 15 17 TOY COLV SIKOP 10 T13D 19 17 TOY CORO SIKOP 29 T13D 27 20 832 Tabela 5.9: Skladiščni načrt Perseus Liberty (drugi del). NALEPKA ŠT DEST DEPO VR. KAM 1 8 CZPRG INTA+B 1 KAM 2 8 CZPRG INTA+B 2 KAM 3 8 CZPRG INTA+B 3 KAM 4 8 CZPRG INTA+B 4 KAM 5 8 CZPRG INTA+B 5 KAM 6 8 CZPRG INTA+B 6 KAM 7 8 CZPRG INTA+B 7 KAM 8 8 CZPRG INTA+B 8 KAM 9 8 CZPRG INTA+B 9 KAM 10 8 CZPRG INTA+B 10 KAM 11 8 CZPRG INTA+B 11 KAM 12 8 CZPRG INTA+B 12 KAM 13 8 CZPRG INTA+B 13 KAM 14 8 CZPRG INTA+B 14 KAM 15 8 CZPRG INTA+B 15 KAM 16 8 CZPRG INTA+B 44 KAM 17 8 CZPRG INTA+B 45»se nadaljuje«34
»nadaljevanje«nalepka ŠT DEST DEPO VR. KAM 18 8 CZPRG INTA+B 46 KAM 19 8 CZPRG INTA+B 47 KAM 20 8 CZPRG INTA+B 48 KAM 21 8 CZPRG INTA+B 49 KAM 22 8 CZPRG INTA+B 50 KAM 23 8 CZPRG INTA+B 51 KAM 24 8 CZPRG INTA+B 52 KAM 25 8 CZPRG INTA+B 53 KAM 26 8 CZPRG INTA+B 54 KAM 27 5 CZPRG INTA+B 55 KAM 28 5 CZPRG INTA+B 56 KAM 29 2 ATVIE INTA+B 57 KAM 30 7 ATVIE INTA+B 58 KAM 31 7 ATVIE INTA+B 59 KAM 32 4 ATVIE INTA+B 60 Pri transportu vozil z ladje Perseus Liberty smo izmerili in izračunali podatke o transportu za 20 vozil. Vsi podatki (čas vožnje, razdalja, povprečna hitrost) in izračuni (poraba goriva, emisije CO 2 ) so prikazani v Tabeli 5.10. Tabela 5.10: Izmerjeni podatki Perseus Liberty (1. 6. 2017). Čas Povprečna Število Razdalja Poraba Emisije vožnje hitrost vozil [km] goriva [l] CO₂ [g] [min] [km/h] 1 2,44 1,49 32,7 0,06 128,14 2 2,53 1,54 32 0,13 214,26 Model vozila CHR (PLWAW) Verso (PLWAW)»se nadaljuje«35
»nadaljevanje«čas Povprečna Število Razdalja Poraba Emisije vožnje hitrost vozil [km] goriva [l] CO₂ [g] [min] [km/h] 3 2,38 1,55 35,2 0,06 133,3 4 2,53 1,58 32,8 0,06 135,88 5 5,53 3,18 32,4 0,27 442,02 6 2,33 1,36 31,9 0,12 189,04 7 3,33 1,67 28,1 0,12 167 8 3,19 1,58 28,7 0,11 158 9 3,08 1,63 31,1 0,12 163 10 3,26 1,77 30,8 0,12 177 11 2,56 1,39 28,4 0,06 119,54 12 3,07 1,42 27,1 0,06 122,12 13 5,59 3,15 31,5 0,22 315 14 3,23 1,48 26,2 0,10 146 15 2,52 1,34 28 0,09 134 Model vozila CHR (PLWAW) CHR (KAM 23) Verso (SIKOP) Verso (KAM 11) Corolla (PLWAW) Corolla (PLWAW) Corolla (PLWAW) Corolla (PLWAW) CHR (PLWAW) CHR (PLWAW) Corolla (SIKOP) Corolla (KAM 25) Corolla (KAM 3)»se nadaljuje«36
»nadaljevanje«število vozil Čas Povprečna Poraba Razdalja Emisije vožnje hitrost goriva [km] CO₂ [g] [min] [km/h] [l] 16 2,50 1,35 28,6 0,10 135 17 6,18 3,12 29,7 0,22 312 18 3,11 1,49 28,2 0,11 149 19 2,48 1,41 30 0,06 121,26 20 3,12 1,50 28,2 0,11 150 Minimum 2,33 1,34 26,2 0,06 119,54 Povprečje 3,21 1,80 30,74 0,11 180,67 Maksimum 6,18 3,18 35,2 0,27 442,02 Suma 64,96 35,5 601,6 2,31 3613,3 6 Model vozila Corolla (KAM 4) Corolla (SIKOP) Corolla (PLWAW) CHR (PLWAW) Corolla (PLWAW) Ugotovitve: Pri tej ladji smo izmerili vrednosti za 20 vozil. Vse vrednosti so podane v Tabeli 5.10. Za vozila s končno destinacijo ATVIE Avstrija, Dunaj in CZPRG Češka, Praga se je že ob prihodu vedelo, da bodo nadalje transportirana s kamioni, zato je bil načrt skladiščenja pripravljen tako, da je bila za vsak kamion posebej pripravljena vrsta. Na primer, vozila v 47. vrsti na deponiji Intereuropa v bazenu A in B so bila pripravljena za kamion številka 19 (razvidno iz Tabele 5.9). Do velikih razlik med minimalnimi in maksimalnimi izmerjenimi vrednostmi je prišlo zato, ker so bila vozila s končno destinacijo SIKOP Slovenija, Koper skladiščena na deponijo TRT 13, vsa ostala pa na deponijo Intereuropa. Tako je bil najkrajši čas vožnje 2,33 min, najdaljši pa kar 6,18 min. Skupen čas vožnje vseh vozil je znašal 64,96 min. Povprečen čas vseh voženj je bil 3,21 min. Razlika med najkrajšo in najdaljšo prevoženo razdaljo znaša 1,84 km. Najkrajša razdalja tako znaša 1,34 km, 37
medtem ko je najdaljša 3,18 km. Skupek prevoženih razdalj je znašal 35,5 km. Pri povprečni hitrosti je razlika med minimalno in maksimalno vrednostjo 9 km/h. Glavni razlog zato je poleg razdalj tudi gost promet, saj je transport vozil potekal v dopoldanskem času, ko je v luki največji promet. Zaradi tega je bila minimalna povprečna hitrost 26,2 km/h, maksimalna izmerjena povprečna hitrost pa je bila 35,2 km/h. Povprečna hitrost vseh vozil je znašala 30,741 km/h. Pri skladiščenju teh vozil je skupna poraba goriva znašala 2,31 l, pri tem pa se je med vožnjo v zrak sprostilo tudi 3,631 kg plina CO₂. Sliki 5.6 in 5.7 prikazujeta pot dveh vozil, in sicer vozila z najkrajšim časom vožnje in vozila z najdaljšim časom vožnje pri transportu z ladje Perseus Liberty. Slika 5.6: Minimalen čas vožnje Perseus Liberty. 38
Slika 5.7: Maksimalen čas vožnje Perseus Liberty. 5.4 MERITVE IN IZRAČUNI PRI SKLADIŠČENJU VOZIL Z LADJE GRIMALDI SPES Za izračun porabe goriva in izpustov CO₂ smo uporabili podatke, ki so podani v Tabeli 5.11. Prvi stolpec predstavlja proizvajalca vozila, v drugem je podan model vozila, v tretjem pa tip in velikost motorja. Stolpca štiri in pet prikazujeta podatke o povprečni porabi goriva pri kombinirani vožnji in emisije CO 2. Podatki za oboje so pridobljeni na podlagi uradnih tehničnih podatkov proizvajalca [19, 20]. Tabela 5.11: Tehnični podatki vozil z ladje Grimaldi Spes. Proizvajalec Model Povprečna poraba goriva Emisija CO₂ - Tip kombinirana kombinirana motorja [l/100 km] [g/km] Hyundai I20x Diesel 1.6 7,4 120 Hyundai I10x Bencin 1.0 6 108 39
V Tabeli 5.12 je prikazan skladiščni načrt za vozila z ladje Grimaldi Spes. V prvem stolpcu so podani podatki o proizvajalcu, v drugem pa o modelu vozila. V tretjem in četrtem stolpcu so podane destinacije in število vozil določenega proizvajalca in modela. V petem in šestem stolpcu so podatki o mestu skladiščenja. Tabela 5.12: Skladiščni načrt Grimaldi Spes. SPES PRO MODEL DEST ŠT DEPO VRSTA/BOX HYU I20X ATVIE 107 RR8H 47 21 HYU I20X CZPRG 11 RR8G 32 30 HYU I10X CZPRG 94 RR8H 20 2 (PO 5 V VRSTO) HYU I10X PLWAW 35 RR8H 1/54 59 (PO 5 V VRSTO) HYU I20X PLWAW 53 RR8G 46 33 SUB FORE RSBEG 2 RR8G 33 302 Tabela 5.13 prikazuje izmerjene in izračunane podatke pri transportu 10 vozil z ladje Grimaldi Spes. Iz tabele so razvidni čas, razdalja, povprečna hitrost, poraba goriva in emisije CO 2 pri transportu posameznega vozila. Na koncu so podane minimalne, maksimalne in povprečne vrednosti ter seštevek. Tabela 5.13: Izmerjeni podatki Grimaldi Spes (6. 6. 2017). Čas Povprečna Poraba Število Razdalja Emisije Model vozila vožnje hitrost goriva vozil [km] CO₂ [g] (destinacija) [min] [Km/h] [l] 1 4,29 2,47 33 0,18 296,4 I20X(PLWAW) 2 4,30 2,45 32,5 0,18 294 I20X(PLWAW) 3 4,27 2,51 33,8 0,19 301,2 I20X (ATVIE) 4 4,14 2,47 35 0,15 266,76 I10X (ATVIE) 5 4,16 2,47 34,7 0,18 296,4 I20X (ATVIE) 6 4,23 2,51 34,2 0,19 301,2 I20X(PLWAW)»se nadaljuje«40
»nadaljevanje«7 4,35 2,59 33,8 0,15 279,72 8 4,24 2,54 34,6 0,15 274,32 9 4,23 2,73 37,3 0,16 294,84 10 5,14 2,55 29,2 0,15 275,4 Minimum 4,14 2,45 29,2 0,15 266,76 Povprečje 4,33 2,53 33,81 0,17 288,02 Maksimum 5,14 2,73 37,3 0,19 301,2 Suma 43,35 25,29 338,1 1,68 2880,24 I10X (CZPRG) I10X (CZPRG) I10X (CZPRG) I10X (CZPRG) Ugotovitve V Tabeli 5.12 oznaka PLWAW pomeni končno destinacijo vozila Poljska, Varšava, ATVIE pomeni Avstrija, Dunaj in CZPRG pomeni Češka, Praga. Iz podatkov o vozilih (Tabela 5.12) je razvidno, da so bila s to ladjo pripeljana vozila, ki še niso na končni destinaciji. Njihov transport se bo nadaljeval s kamioni ali vagoni. Ladja je bila privezana na drugem privezu. Vsa vozila so bila skladiščena po navodilih, in sicer na deponijo z imenom RR8. Glede na model in končno destinacijo vozila pa so se delila tudi na določen del in vrste deponije. Zaradi tega se pridobljeni podatki med seboj razlikujejo. Vpliv na raznolikost podatkov pa ima lahko tudi vlak ali kakšna druga prepreka, zaradi katere se spremeni vozna pot. Izmeril sem podatke za 10 vozil. Njihov skupen čas transporta v Luki Koper je znašal 43,35 min. Najkrajši čas, v katerem je bilo prepeljano vozilo, je znašal 4,14 min. Pot tega vozila je prikazana na Sliki 5.8, najdaljši čas pa je znašal 5,14 min; pot tega vozila je prikazana na Sliki 5.9. Povprečen čas vožnje vseh vozil je bil 4,33 min. Najkrajša izmerjena prevožena razdalja je bila pri vozilu pod zaporedno številko 2, in sicer 2,45 km. Pri vozilu, ki ima zaporedno številko 9, pa je bila izmerjena najdaljša prevožena razdalja, ki je znašala 2,73 km. Povprečna razdalja vseh vozil skupaj je bila 2,53 km. Skupno je bilo s temi 10 vozili prevoženih 25,29 km. Povprečen čas vožnje in povprečna razdalja se med posameznimi vozili nista preveč razlikovala, zato je tako tudi pri povprečni 41
hitrosti. Ta znaša 33,81 km/h. Vozilo z najnižjo povprečno hitrostjo se je v povprečju vozilo 29,2 km/h. Največja povprečna hitrost pa je bila 37,3 km/h. Pri skladiščenju teh 10 vozil je bila njihova poraba goriva 1,68 l. Količina toplogrednega plina CO₂ je znašala 2,880 kg. Slika 5.8: Minimalen čas vožnje Grimaldi Spes. Slika 5.9: Maksimalen čas vožnje Grimaldi Spes. 42
6 IZPUSTI CO₂ PRI TRANSPORTU 110 VOZIL V LUKI KOPER Zrak je zmes plinov. Poleg stalnih sestavin se v njem nahajajo tudi manjše koncentracije drugih snovi, ki lahko škodljivo učinkujejo na živi in neživi svet. Njihova prisotnost je posledica človeških dejanj ali naravnih virov. Eden izmed glavnih virov človeškega onesnaževanja zraka je cestni promet. V zrak oddaja ogromne količine toplogrednih plinov (predvsem CO₂). S tem se povečuje učinek tople grede, posledično pa se povečuje globalno segrevanje. Kar 12 % celotnih emisij toplogrednega plina CO₂ v EU izhaja iz avtomobilov. Posledice toplogrednih plinov se kažejo pri naraščanju temperature ozračja, spreminjajo se vzorci padavin, dviguje se nivo morske gladine, topijo se ledeniki itd. [21, 22] V Sloveniji največji del transporta vozil poteka v Luki Koper, kjer so leta 2016 v smeri uvoza in izvoza pretovorili 749.006 vozil. Veliko vozil pomeni tudi veliko prevoženih kilometrov in posledično tudi veliko porabo goriva ter onesnaževanje s CO₂. Ker Luka Koper kot vmesni člen pri transportu ne more drugače vplivati na porabo goriva in izpuste CO₂, to počne z optimiziranjem voznih poti vozil [23]. Rezultati meritev in izračunov kažejo, da je bilo pri transportu 110 vozil v zrak oddanih 18,40 kg CO₂. Tako je za transport enega vozila v povprečju v zrak oddanih 167,27 g CO₂. Na osnovi teh podatkov sem izračunal, da je bilo leta 2016 za transport vozil v Luki Koper v zrak oddanih približno 125,31 ton toplogrednega plina CO₂. Na mesec to znaša 10,44 ton CO₂ in na teden (v letu 2016 je bilo 52 tednov) 2,41 ton CO₂. 43
7 SKLEP Okolje, v katerem živimo, je zelo močno izpostavljeno globalnim podnebnim spremembam. Poleg ostalih dejavnikov smo za to odgovorni tudi ljudje sami. Promet je ena izmed dejavnosti, s katero se v zrak oddaja ogromne količine toplogrednih plinov. Zaradi tega se morajo proizvajalci in vsi ostali udeleženci v prometu zavedati pomembnosti vplivov vožnje na okolje. Uredba o informacijah o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, ki so na voljo potrošnikom o novih osebnih avtomobilih, je predpis Evropske Unije, ki velja tudi v Sloveniji. Ta določa obveznosti za zmanjšanje emisij CO 2 pri novih avtomobilih ter varčnejšo porabo goriva na evropskem trgu. Cilj Evropske unije za emisije CO 2 iz avtomobilov je, da se vrednosti izpustov CO 2 v povprečju približa 95 g/km. Izboljšave pri učinkovitosti vozil bodo na kratki in srednji rok še naprej predstavljale najhitrejši način za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. Na dolgi rok pa bomo morali razvijati vozila, ki bodo delovala s pomočjo alternativnih goriv, kot so električna energija, biogoriva, zemeljski plin itd. S tem se bodo emisije toplogrednih plinov manjšale, posledično pa se bo zmanjšalo tudi število naravnih katastrof [21, 22]. Z analizo transporta vozil iz štirih različnih ladij smo na podlagi meritev in izračunov ugotovili, da je čas vožnje pri transportu 110 vozil znašal 280,26 min, opravili pa smo 149,65 km vožnje. Pri tem smo porabili 10,44 l goriva in v zrak izpustili 18,40 kg toplogrednega plina CO 2. Tako povprečen čas vožnje za eno vozilo pri transportu v Luki Koper znaša 3,16 min. Povprečna prevožena razdalja pri tem je 1,73 km s povprečno hitrostjo 30,31 km/h. Za to se v povprečju porabi 0,11 l goriva in v zrak odda 188,62 g toplogrednega plina CO 2. 44
Leta 2016 se je pri transportu vozil v Luki Koper v zrak sprostilo približno 125,31 ton toplogrednega plina CO 2. Glede na to da je količina vozil, ki se transportirajo preko Luke Koper, v porastu, lahko v prihodnje pričakujemo večjo količino izpustov CO 2. 45
VIRI IN LITERATURA [1] Luka Koper, terminal za avtomobile in RO-RO. Dostopno na: https://lukakp.si/slo/terminali-191/single/terminal-za-avtomobile-in-ro-ro-245 [14. 6. 2017]. 2 Google maps, Luka Koper. Dostopno na: https://www.google.si/maps/place/luka+koper,+6000+koper++capodistria/@45.5328026, 13.7544706,13.88z/data=!4m5!3m4!1s0x477b68935e2cea21:0x8e3e90f324b1944e!8m2!3 d45.549925!4d13.7343311?hl=sl [14. 6. 2017]. [3] K. Štravs, Tehnologija transporta avtomobilov z RO-RO ladjo: Diplomsko delo. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet, 2012. Dostopno na: www.fpp.unilj.si/mma_bin.php?id=2013120816223075 [14. 6. 2017]. [4] Neptune lines, Neptune Odyssey. Dostopno na: http://www.neptunelines.com/fleet [14. 6. 2017]. [5] Nautic expo, Bow door for ro-ro ships. Dostopno na: http://www.nauticexpo.com/prod/macor-marine/product-31299-195430.html [16. 6. 2017]. [6] Flensburger shipyard, dostopno na: http://simcomar.de/backup/index.php?article_id=18&clang=1 [16. 6. 2017]. [7] Špica international, Zebra MC92N0 WE6.5, 2D, 53K. Dostopno na: https://katalog.spica.si/symbol-mc92n0-terminal-we6.5-img-53k-wlan-bt [18. 6. 2017]. [8] Interni vir: Manipulacije z vozili v podjetju Luka Koper [18. 6. 2017]. [9] Ford, Transit. Dostopno na: http://www.ford.si/gospodarska_vozila/transit/zmogljivost_in_u%c4%8dinkovitost [20. 8. 2017]. [10] Ford, Custom. Dostopno na: http://ford.si/gospodarska_vozila/tourneo_custom/zmogljivost_in_u%c4%8dinkovitos D [20. 8. 2017]. [11] Ford, Courier. Dostopno na: http://ford.si/gospodarska_vozila/tourneo_courier/zmogljivost_in_u%c4%8dinkovitos D [20. 8. 2017]. 46
[12] Renault, Poraba goriva in emisije CO 2 pri novih osebnih vozilih Renault. Dostopno na: https://www.cdn.renault.com/content/dam/renault/si/brosure/manuals/co2- manuals/plakat_porabe_in_emisija_renault.pdf [20. 8. 2017]. [13] Honda, Priročnik o varčni porabi goriva in emisijah CO 2 za vozila Honda. Dostopno na: http://honda.si/wp-content/uploads/2016/01/prirocnik-o-varcni-porabigoriva-in-emisijah-co2-honda.pdf [20. 8. 2017]. [14] Hyundai, H350. Dostopno na: http://www.hyundai.com/eu/en/showroom/commercial/h350/pip/index.html [20. 8. 2017]. [15] Suzuki, Ignis tehnični podatki. Dostopno na: http://www.suzuki.si/f/docs/tehnicnipodatki_ignis/suzuki_ignis_tehnicni_podatki.pdf [23. 8. 2017]. [16] Suzuki, Swift tehnični podatki. Dostopno na: http://www.suzuki.si/f/docs/tehnicnipodatki-novi-suzuki-swift/tehnicni-podatki-novi-suzuki-swift.pdf [23. 8. 2017]. [17] Opel, DIE VERBRAUCHS- UND EMISSIONSWERTE IM ÜBERBLICK. Dostopno na: http://www.opel.de/tools/emissions-verbrauchswerte.html [23. 8. 2017]. [18] Toyota, Priročnik o varčni porabi goriva in emisijah CO 2 novih osebnih vozil Toyota. Dostopno na: https://www.toyota.si/service-and-accessories/service-andmaintenance/emisije_co2.json# [25. 8. 2017]. [19] Hyundai, Tehnični podatki i10x. Dostopno na: http://www.hyundai.si/media/uploads/public/car_technical/31- i10_fl_tehnicni_podatki_sl_33.pdf [27. 8. 2017]. [20] Hyundai, Tehnični podatki i20x. Dostopno na: http://www.hyundai.si/media/uploads/public/car_technical/16- ix20_tehnicni_podatki_sl.pdf [27. 8. 2017]. [21] Ministrstvo za okolje in prostor, Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka novih osebnih avtomobilov. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe /prirocnik_co2_onesnazevala.pdf [2. 9. 2017]. [22] Ministrstvo za okolje in prostor, CO 2, onesnaževala in avtomobili. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/podnebne_spremembe/co2_onesnazevala_in_ avtomobili/ [2. 9. 2017]. 47
[23] Luka Koper, Letno poročilo 2016. Dostopno na: https://luka-kp.si/slo/poslovnaporocila [2. 9. 2017]. 48
PRILOGE PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA 49
50