sektor izhaja vsak mesec Javni Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač za uporabnike proračunskih sredstev in nevladne organizacije ISSN 1854-5521 Januar 2017
Dragi bralci, končno smo dočakali prve dni novega leta, ko nam polnim optimizma vsak dan odstira nove možnosti in je ravno zato krasen kot sveže zapadel sneg. Lansko leto je vsekakor bilo naporno in polno pretresov, zato upam, da ste si v prazničnih dneh nekoliko odpočili in nabrali energijo za nove izzive, ki jih bo prinesel januar in meseci za tem. IZ ZAKONODAJE Ponovna javna razprava in medresorsko usklajevanje gradbenega zakona Naj bo vaše leto lepo in mirno, polno zdravja, uresničenih želja in ciljev, smeha in čudovitih trenutkov. Srečno! Na prvi predlog GZ je po javni obravnavi ministrstvo prejelo številne pripombe in dopolnila, na osnovi prejetih pretehtalo smiselne in jih usklajevalo s konsenzom, nato pa pripravilo novo verzijo predloga zakona. Večina pripomb, podanih v javni razpravi, je bila upoštevanih ali pa je bila, upoštevajoč kontradiktorna mnenja, sprejeta rešitev, ki predstavlja kompromisno rešitev. V mnenjih pripombodajalcev je bilo kot pozitivno prepoznano in spremenjeno naslednje: Barbara Slivnik, strokovna urednica IZ ZAKONODAJE Ponovna javna razprava in medresorsko usklajevanje gradbenega zakona 2 VPRAŠANJA ODGOVORI DDV vidik oddajanja telovadnice plesnemu društvu 6 Naknadna dopolnitev oddane ponudbe 7 Davčna obravnava plačila stroškov bivanja udeležencem športnih iger 7 Dodatni dnevi dopusta za uslužbenca javnega zavoda 8 Olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva investicijska olajšava 8 Popravek DDV v tekočem obračunu 9 Prehrana zaposlenih v šoli 10 Vračilo trošarine 10 Delitev stroškov dveh lokacij šole 10 Izplačilo višje jubilejne nagrade 11 ZJNVETPS ali ZJN-3? 11 Povrnitev stroškov nakupa delovne obleke 12 Napredovanje računovodje s VI. stopnjo izobrazbe 13 Odpisano knjižnično gradivo in DDV 13 Plačilni roki za proračunske uporabnike 15 Prenos osnovnih sredstev ob prenehanju društva 16 1. Izločitev prostorskih tem iz gradbenega zakona in vnos v ZUreP-2 (prejšnji 3. 5. člen), določitev obveznosti gradbenega dovoljenja (prej 6., sedaj 4. člen): Investitor si bo moral za pričetek izvajanja novogradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti in za vsako gradnjo objekta, za katero je obvezna izvedba postopka vplivov na okolje (ne glede na to, ali bi se takšen objekt glede na merila v prilogi 1 uvrstil med gradnje, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno), pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, poleg tega pa bo moral prijaviti začetek gradnje v skladu z zahtevami 67. člena tega zakona. Izjeme, ki se nanašajo na pogoje za začetek izvajanja gradnje, so določene v novem 5. členu. 2. Za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte državnega pomena ter objekte, za katere je obvezno okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju 7. člena so navedeni), je pristojno ministrstvo. 3. Podrobneje je opredeljena pristojnost organov za izvajanje inšpekcijskega nadzorstva (8. člen). 4. Novi 9. člen v zvezi z elektronskim posredovanjem vlog uzakonja pravno podlago, ki bo omogočila, da po popolni vzpostavitvi delovanja prostorskega informacijskega sistema, kamor sodi tudi podprojekt e-soglasje in e-graditev in ki bo omogočil elektronsko poslovanje v postopkih, pred- 2 Januar 2017
videnih s tem zakonom, nastopi možnost elektronskega posredovanja vlog. 5. Dopolnjeno in spremenjeno 5. poglavje o udeležencih pri graditvi (10. 14. člen), tj. za investitorja (11. člen), izdelovalca projektne dokumentacije (12. člen), nadzornega inženirja (13. člen) in izvajalca (14. člen). Vsak od udeležencev je na svojem strokovnem področju, v okviru pravic in dolžnosti, ki jih za vsakega udeleženca določa zakon, odgovoren za izpolnjevanje zahtev, določenih s tem zakonom. Investitor: poleg drugih nalog mora zagotoviti sodelovanje strokovnjakov ustreznih strok z zahtevanim strokovnim znanjem in izkušnjami za izvajanje storitev, pri zahtevnih objektih, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo javno naročanje, katerih investicijska vrednost presega 500.000 evrov, zagotovi vodjo investicije, ki ima po tem zakonu obveznost vodenja investicije v skladu s smernico za vodenje investicij, ki jo izda Inženirska zbornica Slovenije. Izdelovalec projektne dokumentacije: prevzame storitev izdelave projektne dokumentacije, če nima zaposlenih strokovnjakov z znanjem in izkušnjami za izdelavo celotne projektne dokumentacije, mora zagotoviti sodelovanje strokovnjakov ustreznih strok, ki poskrbijo za skladnost s predpisi za dele projektne dokumentacije, ki jo izdelajo. Izdelovalec projektne dokumentacije mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja pooblaščene arhitekte in inženirje. Vodja gradnje je iz zakona sedaj izvzet, na novo je opredeljen kot nadzorni inženir. Nadzorni inženir: ključen za pravilno izvajanje gradnje, pri čemer ima skladno s pravili obligacijskega prava za razliko od izdelovalca projektne dokumentacije in izvajalca, ki nosita obligacijo uspeha, zgolj obligacijo truda. Zato je njegova civilnopravna odgovornost nekoliko šibkejša, je pa zato toliko bolj pomembna njegova vloga na gradbišču z vidika javnega prava. Nadzorni inženir mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja pooblaščene arhitekte in inženirje, kar v povezavi s prvim odstavkom tega člena pomeni, da bo nadzorni inženir iz tiste stroke, ki bo glede na vrsto gradnje in objekta, za tovrstne naloge najbolj primerna. Nadzorni inženir na istem objektu ne sme opravljati nalog izvajalca, kar je zelo pomembno zaradi izogibanja morebitnemu konfliktu intere- sov, saj nadzorni inženir v imenu investitorja kontrolira delo izvajalca. Nadzornik bo skrbel za skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, dokumentacijo in gradbiščem, ne bo pa imel naloge vodenja gradbenega dnevnika, kot je bilo sprva predvideno. Vodenje gradbenega dnevnika naj bi ostalo v domeni izvajalca del. Izvajalec (pomembno spremenjen člen) mora po tem zakonu: v skladu s tem zakonom in pravili stroke zagotoviti takšno kakovost izvedbe, ki bo zagotavljala najmanj tolikšno raven kakovosti, kot je predpisana s tem zakonom, neovirano in popolno uresničevanje ciljev in programsko funkcionalnih zahtev investitorja, opredeljenih v projektni nalogi ter neovirano obratovanje, uporabo in vzdrževanje objekta, izvajati gradnjo v skladu s projektno nalogo in projektom za izvedbo, kadar je predpisan, upoštevati gradbene in druge predpise, upoštevati predpise s področja varstva pri delu in spoštovati usmeritve koordinatorja varstva pri delu, svetovati investitorju pri strokovnih odločitvah, ki spadajo v delokrog izvajalca, voditi gradbeni dnevnik, v sodelovanju s pooblaščenim inženirjem geodetske stroke izvesti zakoličenje objekta, pravočasno obvestiti nadzornega inženirja pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje, pri izvajanju del zagotoviti varnost ljudi in predmetov ter preprečiti prekomerne obremenitve okolja, izbirati tehnološke in delovne procese, ki povzročajo najmanjše možno tveganje za nastanek zdravstvenih in delovnih poškodb, najmanjše negativne vplive na okolje in obstoječe objekte, po zaključku gradnje odstraniti gradbene ovire in omejitve dostopa, na območju gradnje odstraniti in očistiti vse odpadke ter gradbišče ustrezno urediti, podpisati izjave o dokončanju gradnje in dokazilo o zanesljivosti. Pomembni poudarki o pogojih Ta člen določa pogoje za opravljanje dejavnosti gradbeništva oziroma za dejavnost izvajanja gradnje. Izvajalec, ki želi opravljati to dejavnost, mora namreč po določbah tega Januar 2017 3
člena poleg izpolnjevanja pogojev po drugih predpisih, kot so predpisi s področja gospodarskih družb, davčnega prava in drugih predpisov, izpolnjevati tudi pogoje po tem členu. Pri tem je treba opozoriti, da opravljanje dejavnosti po tem členu, ki sodijo v opis zaključnih gradbenih del, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, kot so razna zaključna dela in podobno, ne zapadejo pod predmetno regulacijo. Nadzor nad izpolnjevanjem v tem členu navedenih pogojev za opravljanje dejavnosti, izvaja tržni inšpektorat. Pogoje za izvajalca (po tem zakonu) morajo izpolnjevati vsa podjetja, ki opravljajo dejavnost gradbeništva (po SKD), in za zaključna gradbena dela, ki pomembno vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev (npr. fasaderska dela, krovska dela, inštalacije, vse konstrukcije, ). vsi izvajalci (po tem zakonu) morajo imeti zavarovano odgovornost iz dejavnosti, tudi za malomarnost, napake Vsi izvajalci (po tem zakonu) bodo morali imeti zaposlenega najmanj enega posameznika, ki: izpolnjuje pogoje za pooblaščenega inženirja, določene z zakonom, ki ureja pooblaščene arhitekte in inženirje, ima izobrazbo prve ali druge bolonjske stopnje ali višjo strokovno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo tehnične smeri s področja graditve objektov, ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja gradenj, opravljen strokovni izpit za vodenje del pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) in je vpisan v imenik vodij del pri IZS, izpolnjuje pogoje za mojstra in je vpisan v imenik vodij del pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ali izpolnjuje pogoje za delovodjo in je vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS (4. odstavek 14. člena). Šteje se, da izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti in ki imajo nosilce dejavnosti vpisane v imenik pri OZS, izpolnjujejo zahteve (5. odstavek 14. člena). Ne glede na četrti in peti odstavek 14. člena mora imeti izvajalec, ki prevzame: zvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega objekta za potrebe vodenja del zaposlenega najmanj enega posameznika, ki ima naziv pooblaščenega inženirja tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje, v skladu z zakonom, ki ureja pooblaščene arhitekte in inženirje, ali pa ima prvo ali drugo bolonjsko stopnjo izobrazbe tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje in je vpisan v imenik vodij del pri IZS, izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta, za potrebe vodenja del zaposlenega najmanj enega posameznika, ki ima naziv pooblaščenega inženirja tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje, v skladu z zakonom, ki ureja pooblaščene arhitekte in inženirje ali pa ima prvo ali drugo bolonjsko stopnjo ali višjo strokovno izobrazbo tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje in je vpisan v imenik vodij del pri IZS (6. odstavek 14. člena). Posamezniki iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se morajo najmanj enkrat letno udeležiti izobraževanja s svojega delovnega področja, v obsegu in po programu, ki ga pripravi pristojna zbornica. 6. Gradnja v lastni režiji v zakonu ni izrecno prepovedana in v zvezi s tem tudi niso predvideni kakršnikoli inšpekcijski ukrepi ali prekrški. Cilj zakona je, da se v vseh primerih gradenj zagotovi kvalificirana izdelava projektne dokumentacije in kvalificiran nadzor nad izvajanjem gradnje. Pomemben člen pri gradnji je nadzorni inženir, katerega imenovanje je vedno obvezno, ki koordinira in usmerja izvajalca in opozarja na neizpolnjevanje zakonsko predpisanih zahtev. Bistveno pri izvajanju gradnje je, da se zagotovi izpolnjevanje predpisanih zahtev izvajalca, kar pomeni, da te obveznosti v primeru gradnje v lastni režiji prevzema izvajalec gradnje v lastni režiji. Kljub temu, da se pri gradnji v lastni režiji izvaja gradnja za lastne potrebe, je že zaradi odgovornosti v primeru morebitnih nesreč pri delu in odgovornosti zaradi morebitne škode, ki lahko nastane mimoidočim, prometu ali na sosednjih objektih, smiselno zavarovanje odgovornosti, ki v praksi zavarovanja odgovornosti v tujini zaradi večjega tveganja nastanka škode terja bistveno višje zavarovalne premije, kot je to v primeru kvalificiranega izvajalca. Izvajalec gradnje v lastni režiji tvega tudi morebitne inšpekcijske ukrepe iz naslova kršitev obveznosti izvajalca po tem in po drugih področnih zakonih (varstvo pri delu in podobno). Kljub temu, da gradnja v lastni režiji ni prepovedana in da predstavlja način gradnje, ki omogoča nižje stroške gradnje, se zaradi velike odgovornosti, ki jo s takšnim načinom gradnje prevzema investitor, priporoča najem kvalificiranega izvajalca. 4 Januar 2017
7. Legalizacija Objekti daljšega obstoja (51. člen) Ta člen ureja pridobitev dovoljenja za objekte, ki so v času odločanja starejši od dvajsetih let in jih je šteti za objekte daljšega obstoja. Pogoj je, da je objekt v celoti ali pretežno v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu več kot dvajset let. Stranka lahko zahteva, da se ji za takšen objekt izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Zahtevi mora priložiti manj obsežno dokumentacijo, kot je to predvideno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer posnetek obstoječega stanja, dokazilo o pravici graditi in dokazilo o daljšem obstoju objekta. V zahtevi je treba tudi dokazati, da gre za objekt daljšega obstoja in v ta namen predložiti ustrezna dokazila (listine, slike, priče, karkoli, iz česar je mogoče ugotoviti, da je objekt star več kot dvajset let). Objekt mora biti tudi evidentiran v katastru stavb ali v katastru gospodarske javne infrastrukture. Da gre za objekt pretežno v enakem obsegu pomeni, da več kot polovica objekta v nespremenjeni obliki obstaja že več kot dvajset let. To bo sicer v vsakem primeru predmet dokazovanja. Če je bila za objekt izdana inšpekcijska odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da gre za nevarno gradnjo, pa objekt sicer izpolnjuje pogoje za objekt daljšega obstoja, zanj ni mogoče izdati dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja se izdaja smiselno po postopku, kot to velja za gradbeno dovoljenje, preverja pa se le dejstva, ki so pogoj za to, da se dobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja, torej da gre za objekt, ki je v celoti ali pretežno v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu več kot dvajset let in da je evidentiran. Preverja se tudi pravica gradnje. V tem postopku se ne preverja siceršnjih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, torej da gradnja ne nasprotuje določbam prostorskega akta, da ne nasprotuje pravnim interesom strank in da ne nasprotuje predpisom v pristojnosti mnenjedajalcev. Izdaja dovoljenja za objekt daljšega obstoja ni možna pri objektu, zgrajenem po 1. 5. 2004, če je zanj potrebna izvedba presoje vplivov na okolje ali presoja sprejemljivosti posega na naravo. Nezakonito zgrajeni objekti (52. člen) Za tiste objekte, ki so nezakonito zgrajeni in zanje ni bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja po samem zakonu, kljub možnosti manjših odstopanj, teži mnenj ter podobno in tudi ne dovoljenja za objekt daljšega obstoja ali pa pridobiti odločbe o legalizaciji objekta po prehodnih določbah tega zakona, lahko investitor oziroma lastnik takega objekta zahteva od upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, da se izda začasno dovoljenje. Praviloma bo šlo za objekte, ki so zgrajeni manj kot dvajset let. Za takšno dovoljenje mora stranka zahtevi priložiti utemeljitev in dokazila, s katerimi bodo utemeljeni razlogi za ohranitev objekta v skladu s predpisanimi merili. Takšno dovoljenje je mogoče izdati pod pogojem, da javni interes za nadaljnji obstoj objekta prevlada nad javnim oziroma zasebnim interesom za odstranitev takega objekta. Zakon tudi določa primere, kdaj se šteje, da takšen javni interes za začasen odlog odstranitve obstaja. Kot pogoj določa, da: da gre za stanovanjsko stavbo, v kateri je najmanj pet let pred vložitvijo zahteve prijavljeno stalno prebivališče oseb, ki nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja po merilih, zakona, ki ureja področje stanovanj, da se v objektu najmanj pet let pred vložitvijo zahteve neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje, ali da je bila za potrebe pridobitve dovoljenj po tem zakonu vložena pobuda za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah ali da je bila pri občini vložena zahteva za manjša odstopanja od prostorskega akta. Več o dikciji členov s pojasnili k posameznemu členu je na povezavi: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/ pageuploads/osnutki/gradbeni_zakon_s.pdf Ministrstvo za okolje in prostor je do 4. novembra 2016 sprejemalo pripombe in predloge na osnutek novega gradbenega zakona in 18. novembra objavilo svoj odziv v sporočilu za javnost. Zakonodajni postopek bo potekal leta 2017, zakon pa bo verjetno v uporabi od začetka leta 2018. mag. Emilija Bratož, Gomont d.o.o. Januar 2017 5
VPRAŠANJA ODGOVORI DDV vidik oddajanja telovadnice plesnemu društvu Šola daje telovadnico v uporabo ostalim. Pogodbo imamo sklenjeno z društvom za promocijo plesa, ki izvaja redne plesne dejavnosti. Društvo je registrirano za dejavnost umetniškega uprizarjanja. Zanima me, ali se ples sodi med športne aktivnosti in kako je v tem primeru z DDV? Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Seznam dobave blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, v 14. točki zajema tudi uporabo športnih objektov. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 57. člen PZDDV, ki med drugim določa, da so športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori. V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje. Kdaj se pri uporabi športnih objektov lahko uporabi znižana DDV stopnja, je obrazložilo Sodišče EU v sodbi v zadevi C-432/15 (Odvolací finanční ředitelství proti Pavlíni Baštovi). Sodišče je tako pojasnilo, da iz izraza 'pravica do uporabe' izhaja, da je uporaba nižje stopnje mogoča, če gre za uporabo od tretje osebe, in ne davčnega zavezanca, ki z zadevnim športnim objektom upravlja za lastne potrebe. Pojem 'uporaba športnih objektov' je povezan s storitvami v zvezi s športom in športno vzgojo, ki jih je treba, kolikor je mogoče, obravnavati kot celoto. Vendar pa je namen možnosti, da se za pravico do uporabe športnih objektov uporabi nižja stopnja, v bistvu spodbujati ukvarjanje s športnimi dejavnostmi in jih narediti za dostopne posameznikom. Po pojasnilu Sodišča je tako treba pojem 'uporaba športnih objektov' razumeti tako, da se nanaša na pravico do uporabe objektov, namenjenih športu in telesni vzgoji, ter njihovo uporabo v ta namen. Davčni organ je v svojem pojasnilu št. 4230-738521/2013-4 z dne 19. 3. 2014 (http://www.fu.gov.si/arhiv_durs/si/ davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_ pojasnila/stopnja_ddv/davcna_obravnava_uporabe_fitnes_ objektov_in_objektov_aerobike/index.html) med drugim pojasnil, da uporabnik uporablja športni objekt za ukvarjanje s športom, če ga uporablja za dejavnosti, ki se v SKD uvrščajo pod športne dejavnosti. Skladno s 6. členom Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti je za razlago vsebine postavk pristojen Statistični urad Republike Slovenije. V tabeli pogostih vprašanj in odgovorov v zvezi z razvrščanjem dejavnosti po SKD, ki jo je objavil ta organ (http://www.stat.si/klasje/klasje_ vprasanja_skd.asp), je med drugim moč zaslediti tudi vprašanje uvrstitve dejavnosti plesnega kluba, ki se ukvarja z organizacijo plesnih treningov za tekmovalne skupine, organizacijo in udeležbo na domačih in mednarodnih tekmovanjih, organizacijo rednih in priložnostnih nastopov. SURS je pojasnil, da se klub ali društvo, ki izvaja dejavnost le za svoje člane in se ukvarja z organizacijo plesnih treningov in tekmovanj, se razvršča v 93.120 (dejavnosti športnih klubov). V primeru, da organizira plesne tečaje in je njegova dejavnost večinoma namenjena za trg, pa se razvršča v 85.520 (Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti). Glede na navedeno vam mora torej zadevni uporabnik jasno opredeliti in pojasniti namen uporabe zadevne telovadnice. Če jo torej uporablja izključno za izvajanje športne dejavnosti lastnih članov (dejavnost se torej uvršča v 93.210), potem menim, da se znižana stopnja DDV lahko uporabi. V kolikor pa to dvorano uporabnik uporablja za namene izvajanja drugih dejavnosti (npr. 85.520), pa se znižana DDV stopnja pri uporabi te dvorane ne more uporabiti. Vse je torej odvisno od dejanskega stanja. Čeprav se vaše vprašanje ne nanaša na to področje, vseeno svetujem, da si preberete še novo pojasnilo FURS, št. 092-6 Januar 2017
516466/2015-4, z dne 17. 10. 2016, ki se nanaša na DDV implikacije v povezavi z izvajanjem Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Naknadna dopolnitev oddane ponudbe V razpisni dokumentaciji je bilo zahtevano, da ponudnik predloži kataloge, prospekte oziroma tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, da produkt ustreza tehničnim karakteristikam iz popisa del. Ponudnik k ponudbi ni priložil tehnične dokumentacije oziroma katalogov. Lahko naročnik ponudnika pozove k dopolnitvi takšne ponudbe ali jo je treba takoj izločiti? ZJN-3 v petem odstavku 89. člena dopušča možnost korekcije že predloženih ponudb, vendar pa možnost teh korekcij (vsekakor) ni brezmejna. Zakon ne omogoča zgolj dopolnitve ponudb v informacijah, podatkih in dokumentih, ki so že bili predloženi v ponudbi v času njene prvotne oddaje, temveč omogoča tudi spreminjanje ponudb z informacijami, podatki in dokumentacijo, ki v ponudbi ni bila predložena ali omenjena. Takšna ureditev je posledica zakonodajalčevega zasledovanja večje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javnega naročanja. Namen te določbe je doseči, da se iz postopkov javnega naročanja izločajo samo tiste ponudbe, ki ne omogočajo izpolnitve naročila; zato se lahko pri ponudbah, za katere se ugotovi, da imajo določene pomanjkljivosti, pod pogojem, da njihov obstoj ali odprava ne vplivata na razvrstitev ponudb, omogoči odprava pomanjkljivosti ali napak v ponudbah. Če torej naročnik v skladu z zgoraj omenjenimi splošnimi načeli javnega naročanja oceni, da bo ponudniku omogočil odpravo napake v njegovi ponudbi, lahko dopusti spremembe v ponudbi, v kolikor se sprememba nanaša na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Med takšne elemente ponudbe sodijo (med drugim) tudi pomanjkljivosti v referencah ponudnika, kadrovskih referencah, navedbi tehničnega osebja in organov, s katerimi je ponudnik že razpolagal pred rokom za oddajo ponudb, opis tehničnih sredstev in ukrepov, napake, povezane z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca ali pravilno priglašenih vodstvenih delavcev, ter ukrepi za okoljsko ravnanje, ekonomski in finančni položaj (npr. pomanjkljivosti v bančnih izpiskih, računovodskih izkazih ipd.). Pa tudi tehnična dokumentacija in katalogi. Med elemente ponudbe, katerih obstoja pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, ni mogoče objektivno preveriti, pa npr. sodijo napake, ki bi zahtevale zamenjavo podizvajalca v fazi pred sklenitvijo pogodbo, spremembo navedbe odstotka del ali storitev, ki jih namerava ponudnik oddati v podizvajanje, zamenjavo strokovnega kadra in podobno. Če povzamemo: ker gre pri tehnični dokumentaciji in katalogih za takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, menimo, da ga je dolžan pozvati na dopolnitev vloge. To pa še toliko bolj velja v primerih, če je tudi druge pozval k dopolnitvi (načelo enakega obravnavanja!). mag. Boštjan J. Turk Davčna obravnava plačila stroškov bivanja udeležencem športnih iger Smo javni zavod na področju športa. Na gostovanje bodo prišli športniki oz. učenci iz Avstrije, Bosne in Hrvaške ter skupaj z našimi nastopali na t. i. Igrah prijateljstva. Dobili bomo račun za nastanitev (polpenzion) za okrog 80 oseb (v glavnem mladoletne). To bo naš strošek, saj vsako leto prevzame organizacijo/stroške gostitelj oz. druga država. Njim ne zaračunamo ničesar. Kako davčno/računovodsko obravnavamo ta strošek (DDPO, ZDoh)? V kolikor ste zavezanec, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, postopate po 9. členu ZDDPO-2. ZDoh-2 v 2. in 3. alinei četrtega odstavka 108. člena določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju Januar 2017 7
dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki: prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih, ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti, v dejavnostih političnih strank in splošnokoristnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti; prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (za delovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev; in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, določenih za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja). Vsa prej našteta izplačila povračil stroškov morajo biti dokumentirana z računi. V vseh ostalih primerih gre, skladno z določili 15. člena ZDoh-2, za dohodek, od katerega mora izplačevalec dohodka, skladno z 278. členom ZDavP-2, plačati davčni odtegljaj. Dohodki po tem členu so namreč vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, razen če ni z ZDoh-2 drugače določeno. Darko Bohte, Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Dodatni dnevi dopusta za uslužbenca javnega zavoda Zaposleni v javnem zavodu je posredoval odločbo CSD, iz katere je razvidno, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in sicer za obdobje od 1. 12. 2016 do 31. 5. 2017. Na podlagi te odločbe prosi za dodatni dopust. Koliko dni dodatnega dopusta lahko priznamo delavcu? V skladu s tretjim odstavkom 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ima delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Ker pa se na podlagi prvega odstavka 160. člena ZDR-1 daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR-1, lahko določi tudi s kolektivno pogodbo, je treba tudi v konkretnem primeru pri določanju letnega dopusta poleg določb ZDR-1 upoštevati tudi določbe kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca in zaposlene delavce. Vanja Mavri Olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva investicijska olajšava Zanima me, ali lahko osnovna šola če lahko koristi 40-% olajšavo za vlaganja v zgradbo (popravilo strehe, obnova sanitarij, inštalacij...). Vir je presežek prihodkov nad odhodki? Skladno z določili 55.a člena ZDDPO-2 lahko zavezanec uveljavlja olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva. Investicijske olajšave ni možno uveljavljati za naslednjo opremo: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme; motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Investicijske olajšave ni možno uveljavljati za naslednja neopredmetena sredstva: dobro ime; in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice. 8 Januar 2017
Neizkoriščeni del investicijske olajšave lahko zavezanec uveljavlja 5 let po obdobju vlaganja, vendar vsakokrat največ v višini davčne osnove. Olajšave ni možno uveljavljati za investicijo v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirana iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oz. proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Če zavezanec proda ali odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo, prej kot v 3 letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od 3 let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo. Darko Bohte, Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Popravek DDV v tekočem obračunu Občina je prejela e-račun za obrnjeno davčno obveznost za dobavo, opravljeno v predhodnem davčnem obdobju po oddaji obrazca DDV-O za to davčno obdobje. Naj pojasnimo, da se storitev nanaša na opravljanje obdavčljive dejavnosti občine. V skladu z navodili Finančne uprave moramo narediti popravek DDV v tekočem obračunu DDV. V odgovorih na pogosta vprašanja na portalu edavki je navedeno, da se v polje samoprijava/popravek na dnu obračuna DDV vpisuje samo zneske popravkov, ki povečujejo vrednost obračunanega DDV. Glede na to, da se račun nanaša na obrnjeno davčno obveznost, nas zanima, kakšen znesek vpišemo v polje vrednost DDV v rubriki samoprijava/popravek in ali moramo od računa za obrnjeno davčno obveznost plačati obresti ali pa je dovolj, da zneske vključimo v obrazec DDV-0 polje 25 obračunani DDV na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 22 %, polje 31a nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik in polje 41 odbitek DDV od nabav blaga in storitev po stopnji 22 %. Račun se nanaša na obrnjeno davčno obveznost, zato ne nastane obveznost za plačilo DDV od tega računa in občini tega zneska obračunanega DDV tudi ni treba nakazati Finančni upravi. Če pravilno razumem vaše vprašanje, je občina v zadevnem primeru prejela dobave, pri katerih so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, da je ta dobava predmet obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1. V kolikor je temu tako, se kot plačnik DDV v takšnem primeru šteje občina. Občina je torej tista, ki mora poskrbeti, da bo DDV pravočasno obračunan in plačan, na drugi strani pa lahko, če to pravico ima, tak DDV tudi odbije (če se nabave nanašajo na opravljanje njene obdavčene dejavnosti). V kolikor ste v tekočem obdobju opazili, da v preteklem davčnem obdobju DDV na podlagi obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 niste obračunali DDV, pa bi ga morali, lahko to napako, kot pravilno navajate že sami, popravite v tekočem DDV-O obračunu skladno z 88.b členom ZDDV-1. Slednji določa, da lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Davčni zavezanec v primeru popravka napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu, zaradi prenizko obračunanega DDV ali previsokega odbitka DDV, od zneska DDV, ki je predmet popravka, obračuna in plača obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo DDV, povečani za odstotne točke, kot jih navaja ta člen. Velja omeniti, da je bila v letu 2012 omenjena določba spremenjena. Prvotno je ta določba namreč vsebovala termina povečanje davčne obveznosti in zmanjšanje presežka DDV, ki pa sta se nanašala na obračune in odbitke DDV za vse dobave in nabave v zadevnem obračunskem obdobju (torej glede na izid vseh transakcij skupaj). Nova določba pa zajema termina prenizko obračunan DDV ali previsok odbitek DDV. Torej, davčni zavezanec pri opravljanju popravkov obveznost (obračun oziroma plačilo DDV) in pravico (odbitek DDV) obravnava ločeno. To pomeni, da v kolikor v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost obračuna, tega DDV davčni zavezanec v obračunu DDV-O ni izkazal, pa bi ga moral, se šteje, da je bil DDV prenizko obračunan, ne glede na to, da bi davčni zavezanec teoretično ta DDV takrat hkrati lahko tudi Januar 2017 9
odbil. Takšno stališče temelji tudi na dejstvu, da se obračun DDV in na drugi strani odbitek tega DDV razlikujeta v tem, da gre v prvem primeru za obveznost (torej davčni zavezanec se ji ne more izogniti), v drugem pa za pravico (teoretično jo davčni zavezanec lahko izkoristi takoj, kasneje ali pa sploh ne takšno stališče je moč zavzeti le z DDV zornega kota, saj ima oseba javnega prava načeloma obveznost tudi na strani odbitka DDV, k čemer jo zavezuje načelo gospodarnosti po ZJF). mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Prehrana zaposlenih v šoli Zanima me, ali prehrana zaposlenih v osnovni šoli spada med tržno dejavnost ali javno službo? Glede na vaše vprašanje ste bili premalo konkretni, ali gre za prihodke ali odhodke. Upam, da vam bo naše mnenje v celoti odgovorilo na vaše vprašanje. Šola mora v poslovnih knjigah ločeno spremljati poslovanje s sredstvi javnih financ, drugimi sredstvi za izvajanje javne službe in s sredstvi, pridobljenimi s prodajo blaga in storitev na trgu. Šola prihodke in odhodke izkazuje ločeno glede na vrsto dejavnosti. Podatki o odhodkih oz. stroških po vrstah dejavnosti, ki niso razvidni iz dokumentacije, se ugotovijo na podlagi ustreznih sodil v šoli, upoštevajoč določila pristojnega ministrstva. Tržna dejavnost zajema program šolske prehrane, ki ni opredeljena kot javna služba. Vračilo trošarine Majda Lukner, Fiposor d.o.o. V domu upokojencev imamo postavljen sistem, s katerim proizvajamo električno energijo in segrevamo vodo. Električno energijo, ki jo proizvedemo, delno porabimo, delno pa vrnemo v omrežje in potem zaračunamo (dobimo plačano energijo in podporo). Ali imamo pravico do vračila trošarine oz. ali smo trošarinski zavezanci in bi morali oddajati kakršnekoli obračune? Ob predpostavki, da električno energijo proizvajate iz obnovljivih virov, je to z Zakonom o trošarinah urejeno na poseben način. Samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije z namenom celotnega ali delnega pokrivanja lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo. Naprava za samooskrbo z električno energijo lahko količino električne energije, ki je imetnik naprave ne porabi, odda v omrežje. Ko naprava ne proizvaja električne energije, to odjema iz omrežja. Dobavitelj električne energije za obračunsko obdobje imetniku naprave za samooskrbo z električno energijo obračuna trošarino za količino električne energije, ki je razlika med oddano in iz omrežja prevzeto količino električne energije. V takšnem primeru proizvodnje električne energije se vam ni treba priglasiti pri davčnem organu kot trošarinski zavezanec. Prav tako vam Zakon o trošarinah ne daje možnosti, da bi lahko dobili povrnjeno trošarino, ki jo plačate svojemu dobavitelju električne energije. Sonja Kermat Delitev stroškov dveh lokacij šole Z novim šolskim letom smo začeli zaradi povečanega vpisa otrok izvajati pouk na dveh lokacijah na centralni šoli in v zgradbi, ki smo jo prejeli v brezplačno uporabo od druge šole, ki je upravljavec zgradbe, lastnica objekta pa je občina. Trenutno se tam izvaja pouk za tri prve razrede, tam je tudi delilna kuhinja. V naslednjem letu pričakujemo, da bo na tej šoli še več razredov. Ali naj stroške delimo glede na lokacijo šole ali je to obvezno? Že stroške na centralni šoli delimo po stroškovnih mestih na šolo, kuhinjo in telovadnico in nato po virih financiranja na posamezne stroškovne nosilce. Z določenimi dobavitelji se je možno dogovoriti za ločene račune, ne pa z vsemi, težave se že pojavljajo tudi s strani ljudi, ki na šoli naročajo material in 10 Januar 2017
storitve, da tega ne naročajo ločeno oz. ne sporočijo, koliko naročenega je za eno in koliko za drugo lokacijo. Lahko obravnavamo obe šoli kot eno? Je takšna delitev kakorkoli predpisana? Kje bi se lahko pojavile težave, če delitve ne delamo? Prihodki s strani MIZŠ in občine niso ločeni, kar pomeni, da bi morali deliti tudi prihodke? Nikjer ni izrecno predpisano, da morate voditi javno službo (v vašem primeru je to izvajanje javne službe na dveh lokacijah) posebej. V zakonu o računovodstvu je v 9. čl. opredeljeno, da mora javni zavod voditi ločene evidence za stroške za izvajanje javne in tržne dejavnosti. Menim, da vam ni treba voditi dveh stroškovnih mest za obe lokaciji (tega ne zahtevajo niti financerji), vendar pa bi bilo smotrno, da bi večje stroške, npr. investicijskega vzdrževanja, ločeno vodili na posebnih analitičnih kontih, recimo 461200 centrala in 461201 druga lokacija. Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek sindikatov, podpisnikov aneksov. Po navedenih aneksih pripada članom reprezentativnih sindikatov, podpisnikov aneksov, za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade vloži sindikat na predlog člana. Kot izhaja iz navedenega, za javne uslužbence, člane sindikata, vloži zahtevo za izplačilo 20 odstotkov višje jubilejne nagrade sindikat na predlog člana. Roka za vložitev zahteve aneksi, ki določajo pravico do izplačila višje jubilejne nagrade za člane reprezentativnih sindikatov, sicer ne določajo. Ker pa je delodajalec po aneksih, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 40/12 dolžan javnim uslužbencem izplačati jubilejno nagrado ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev, je sklepati, da je bila zahteva v konkretnem primeru, ki jo je podala neupravičena oseba, vložena prepozno. ZJNVETPS ali ZJN-3? Vanja Mavri Izplačilo višje jubilejne nagrade Delavka je oktobra dopolnila 20 let delovne dobe v javnem sektorju. Novembra smo ji pri plači za oktober izplačali jubilejno nagrado v znesku 433,13 EUR. Z novembrom se je delavka včlanila v sindikat, 21. 11. 2016 pa je prinesla tudi zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade s strani sindikata. Ali smo ji dolžni izplačati višjo jubilejno nagrado kot članici sindikata, glede na to, da je 20 let delovne dobe dopolnila pred včlanitvijo? Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/12, enotno urejajo pravico do jubilejne nagrade in med drugim določajo, da se jubilejna nagrada izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Pogoji pa za javnega uslužbenca nastopijo ob izpolnitvi določenega števila let dela v javnem sektorju (10, 20, 30). Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/13, enotno urejajo pravico do izplačila višje jubilejne nagrade za člane reprezentativnih Na podlagi prejšnjega ZJNVETPS imamo sklenjeno pogodbo o rekonstrukciji nekega objekta (gradbena pogodba), ki je sedaj v zaključni fazi. Cena je določena kot cena na enoto, obračun se vrši po dejanskih količinah, cena pa je fiksna do konca izvedbe vseh del. Sedaj smo s strani izvajalca prejeli zahtevek za dodatna dela, pri čemer gre pravzaprav samo za več del, večje količine iz popisa cen oz. predračuna, ki pa so bila že plačana in kot taka izhajajo iz gradbenega dnevnika. Izvajalec je svoj zahtevek sestavil tako, da je enostavno povečal določene količine iz popisa in hkrati močno povečal ceno. Hkrati je napovedal, da bo vložil tudi zahtevek za dodatna dela, pri čemer je nekaj dodatnih del dejansko bilo izvedenih, Izvajalec je skupno vrednost vseh teh del ocenil na cca 25 % vrednosti osnovne pogodbe. Zanima nas, kako pristopiti k reševanju situacije. Ali moramo za prava dodatna dela izvesti pogajanja brez objave in če da, ali naj upoštevamo stari ZJNVETPS ali novi ZJN-3? Kako rešiti situacijo z več deli in zvišanimi cenami? V vašem primeru pride v poštev sprememba pogodbe, ki jo ureja 95. člen ZJN-3. Ta določa, da se lahko pogodba o izvedbi Januar 2017 11
javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja (med drugim) tudi v primerih (1) dodatnih gradenj, storitev ali dobav blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če (2) zamenjava izvajalca ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter (3) bi (ta zamenjava) naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov. Če so torej izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji, je mogoče dovoliti spremembo pogodbe brez izvedbe kakršnegakoli postopka za dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih je izvedel prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno naročilo. Pri tem ni odveč poudariti, da je bil v dosedanji zakonodaji omenjeni razlog urejen med razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave (29. člen ZJN-2), medtem ko ga z določenimi modifikacijami v trenutno veljavni zakonodaji ureja ZJN-3 v zgoraj predstavljenemu 95. členu. Vendar pa drugi odstavek 95. člena ZJN-3 določa, da v tovrstnem primeru spremembe pogodbe, kakršnokoli zvišanje cene ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, pri čemer postavlja tudi pogoj, da če je opravljenih več zaporednih sprememb, velja ta omejitev za vrednost vseh sprememb skupaj. V zvezi z uporabo tega člena se zastavlja vprašanje, za katere pogodbe pride v poštev: ali samo za pogodbe, ki so bile sklenjene na podlagi izvedbe postopkov javnega naročanja po ZJN-3, ali tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene po postopkih javnega naročanja, ki so se vodili še v času veljavnosti ZJN-2 in ZJNVETPS. Za stališče, da bi se 95. člen lahko uporabljal samo za pogodbe, sklenjene na podlagi izvedbe postopka javnega naročanja po ZJN-3, ni mogoče najti pravne podlage. Prehodne določbe ZJN-3 tega vprašanja ne urejajo, zaradi česar je določba 95. člena začela veljati z začetkom veljavnosti ZJN-3 za vse pogodbe, ne glede na to, na podlagi katerega zakona se je izvajalo javno naročilo, na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba. mag. Boštjan J. Turk Povrnitev stroškov nakupa delovne obleke Smo osnovna šola, identificirana za namene DDV. Delavec (učitelj) si je kupil delovno obleko (trenirko in športne copate) v skupni vrednosti 170,00 EUR. V internem aktu zavoda je določena najvišja vrednost, do katere si lahko delavec nabavi delovno obleko. Ker je delavec prekoračil omejen znesek v višini 20,00 EUR oziroma 19,89 EUR (upoštevan 3 % odbitni delež), bo zavod zaposlenemu to razliko zaračunal, in sicer tako, da bo od prekoračenega zneska (19,89 EUR) obračunal še 22 % DDV. Kar pomeni, da bo zavod zaposlenemu izdal račun v višini 24,27 EUR. Sprašujemo vas, ali bomo v navedenem primeru ravnali pravilno in ali pravilno razmišljamo, da je z vidika davka od dohodka pravnih oseb prekoračen znesek (19,89 EUR) davčno nepriznani odhodek? Po splošni določbi Zakona o davku od dohodka pravnih oseb so davčno priznani zgolj tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Ker se odhodek nanaša na obdavčljive prihodke (ni bremenilo šole, ampak je učitelj to plačal), to pomeni, da je znesek izdanega računa davčno priznan v skladu z 29. členom ZDDPO-2, ki govori: (1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu - ni bremenilo šole, ampak je učitelj to plačal (2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: 1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti 2. imajo značaj privatnosti nima značaja privatnosti v primeru, če se uporablja delovna oprema izključno v šoli; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso. Vaše ravnanje je pravilno podlago za to lahko najdete v 3. členu Zakona o davku na dodano vrednost predmet DDV so naslednje transakcije: 12 Januar 2017
1. dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo). Tudi osnova je19,89 EUR je logična zaradi 3-% odbitnega deleža. Napredovanje računovodje s VI. stopnjo izobrazbe Darinka Meško Ali je res, da računovodje s VI. stopnjo izobrazbe (npr. bivša 1. stopnja Ekonomske fakultete) lahko napredujejo v 32. plačni razred v osnovni šoli? V Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je zaposlenega na delovnem mestu v plačni skupini J pod zaporedno številko 14 in šifro delovnega mesta J016027, poimenovano RAČUNOVODJA, ki se opravlja s VI. stopnjo izobrazbe, možno uvrstiti v začetni, 22, z napredovanji pa v najvišji, končni, 32 plačni razred. Dodatno pojasnilo: V primeru, če zaposleni ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, se mu na podlagi 14. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS, plačni razred zniža za dva ali en plačni razred; 14. člen pa določa: 14. člen (Zmanjšanje osnovne plače oziroma plače) (1) V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. (2) Če ima javni uslužbenec iz prejšnjega odstavka več kot 23 let delovne dobe, mu pripada osnovna plača, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. (3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi v primeru, ko je za opravljanje dela na delovnem mestu v tarifnem razredu VII/1 oziroma VII/2, kot ustrezna izobrazba določena tudi višješolska izobrazba (prejšnja, kot jo določa 8. člen tega zakona). (4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za delovna mesta v VI. in nižjih tarifnih razredih. (5) Učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu, kateremu je v okviru tedenskega polnega delovnega časa določena zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, se plača obračuna v skladu z opravljeno učno obveznostjo. V vašem primeru četrti odstavek 14. člena ZSPJS pomeni, da se zaposlenemu v primeru neizpolnjevanja pogoja izobrazbe na delovnem mestu računovodja, za katerega je zahtevana VI. stopnja izobrazbe, odbitek plačnega razreda ne uporablja. mag. Mojca Fon Jager Odpisano knjižnično gradivo in DDV Na podlagi določil 12. člena Zakona o knjižničarstvu, morajo vse knjižnice določeno odpisano (oz. izločeno) knjižnično gradivo ponuditi nacionalni knjižnici (NUK), skladno z Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. V ta namen izdelajo poseben seznam knjižničnega gradiva za 'podaritev'. Knjižnično gradivo spada med drobni inventar, za katerega velja 100-% odpis ob nabavi in je njihova knjigovodska vrednost enaka 0. Poleg tega gre za v knjižnicah neuporabno (odpisano) knjižnično gradivo, ki ga ni mogoče več izposojati, je pa v interesu NUK, da ga hrani v svojih zbirkah nacionalne in kulturne dediščine. Ali morajo knjižnice, ki so davčne zavezanke, na osnovi zakona o DDV oceniti vrednost vsakega podarjenega odpisanega knjižničnega gradiva in od tega zneska odvesti in plačati DDV? Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge Januar 2017 13
namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Omenjeno pravilo povzema 16. člen Direktive o DDV. Kot je obrazložila generalna pravobranilka Eleanor Sharpstonn v sklepnih predlogih v zadevi C-371/07 (Danfoss A/S AstraZeneca A/S proti Skatteministerietamen), ta določba preprečuje, da bi se davčni zavezanec, ki je lahko odbil DDV od nakupa blaga za njegovo podjetje, izognil plačilu tega davka, ko uporablja to blago za lastne potrebe ali za potrebe svojega osebja, pri čemer pridobi neupravičeno prednost v primerjavi s običajnim potrošnikom, ki kupuje blago in zanj plača DDV. Načeloma torej velja, da je brezplačna odtujitev blaga, od katerega je davčni zavezanec izkoristil pravico do odbitka DDV, predmet DDV. Seveda pa v zvezi s tem pravilom obstajajo določene izjeme, in sicer so iz tega izločeni vzorci in manjša darila, kot jih opredeljuje drugi odstavek 7. člena ZDDV-1 in izjeme, ki jih predvideva 17. člen PZDDV. Kot podrobneje opisujem v nadaljevanju, pa lahko zlasti pri odpisovanju knjižničnega gradiva očitno prihaja do različnih situacij in posledično do različnih DDV implikacij. Skladno z 12. členom Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 ZUJIK in 92/15) knjižnica izloča knjižnično gradivo v skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Kot izhaja iz Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva z dne 12. 6. 2012, ki je objavljen na spletni strani Narodne univerzitetne knjižnice (http://www. nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/navodila_ za_odpis.pdf), je izločeno gradivo tisto gradivo, ki je začasno umaknjeno iz redne uporabe, odpisano gradivo pa tisto gradivo, ki je trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke, pri čemer so kriteriji za izločanje odpis gradiva odvisni od vrste knjižnic. Praviloma se izloča in odpisuje gradivo, ki je glede na namen knjižnice vsebinsko ali fizično neustrezno, predvsem pa: poškodovano in umazano gradivo ter drugo gradivo v slabem stanju, odvečne izvode gradiva, nepopolno gradivo, gradivo, ki je dostopno tudi v drugih knjižnicah, zastarelo gradivo, starejše izdaje gradiva, ki se lahko nadomestijo z novejšimi, pogrešano gradivo in podobno. Knjižnice morajo odpisano gradivo ponuditi drugim knjižnicam, in sicer po vrstnem redu, določenem v 13. in 14. členu tega navodila. Odpisano gradivo, ki je knjižnicam ostalo po izpolnitvi zahtev iz 13. in 14. člena, lahko knjižnice podarijo drugim javnim zavodom, humanitarnim in podobnim organizacijam, uporabnikom ali širši javnosti, prodajo na javni dražbi ali oddajo v reciklažo. Kot je moč sklepati na podlagi vsebine Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva z dne 12. 6. 2012, do odtujitve blaga prihaja v primerih odpisa knjižničnega gradiva, pri čemer lahko prihaja do različnih situacij: 1. prodaja knjižničnega gradiva na javni dražbi: v primerih, ko knjižnica, identificirana za namene DDV, knjižnično gradivo (blago) proda na javni dražbi, mora pri tej prodaji obračunati in plačati DDV; Ker mi načini tovrstne prodaje, ki potekajo v okviru slovenskih knjižnic niso poznani dovolj podrobno in ker se vaše vprašanje ne nanaša na to področje, v tem pojasnilu ne obravnavam morebitnih DDV posebnosti, ki veljajo za organizatorje prodaje na javnih dražbah. 2. oddaja knjižničnega gradiva (blaga) v reciklažo: v kolikor je to blago v tako slabem stanju, da gre v postopek reciklaže, so DDV implikacije odvisne od tega, ali knjižnica na primer za ta odpadni material prejme plačilo ali ne. V prvem primeru (če gre na primer za prodajo odpadnega papirja) je treba od te prodaje obračunati DDV. Če pa gre to blago na uničenje in ima knjižnica o tem postopku ustrezno dokazilo, pa menim, da bi se ob tem lahko upoštevalo vsaj dvoje: alineja 17. člena PZDDV določa, da primanjkljaji in uničenja, nastali zaradi višje sile, ne obravnavajo kot dobava blaga za plačilo (predlagam, da si preberete še pojasnilu davčnega organa št. 4230-376/2006, z dne 19. 1. 2007), oziroma vrednost takšnega blaga je najverjetneje enaka 0; 3. brezplačna podaritev knjižničnega gradiva: kadar so izpolnjeni pogoji iz točke b. drugega odstavka 7. člena ZDDV-1, menim, da se takšna podaritev ne šteje za dobavo blaga za plačilo, v vseh ostalih primerih pa. Ob tem še posebej opozarjam, da je treba poleg vrednosti podarjenega blaga (za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 14 Januar 2017