Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 43 številka 07/08 september 2014 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

kričač07 08 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 43 številka 07/08 september 2014 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapis foto: Darko Koren Slovenska popevka 2 kričač /september 14

uvodnik vsebina Spoštovani sodelavke in sodelavci, veseli me, da bomo sodelovali tudi prihodnja štiri leta. Drugi mandat generalnega direktorja je priložnost, da program dela, ki sem ga zastavil v prvem, nadaljujem, nadgradim in vizijo razvoja v celoti uresničim. Tudi v prihodnje se bom zavzemal za odgovorno in pošteno, predvsem pa učinkovito delo, ki bo v skupno korist javnega medijskega servisa ter v korist naših gledalcev, poslušalcev in drugih uporabnikov naših storitev. Verjamem, da mi bo, s sodelovanjem in pomočjo vseh vas, uspelo. Ocenjujem, da so bili v mojem preteklem mandatu cilji, zapisani v viziji razvoja in nato v programsko-poslovnih načrtih, v veliki meri uresničeni. Naša medijska hiša je vseskozi sledila začrtano pot večletnega procesa sprememb v delovanju, razmišljanju in pristopih k izvajanju delovnih procesov, in s tem razvoja v sodobno, tehnološko napredno in multimedijalno organizacijo. V času trajanja prvega mandata je javni zavod vsa štiri poslovna leta zaključil pozitivno in tudi poslovanje tekočega leta je pozitivno. Smo tudi med redkimi zavodi, ki jim je uspelo v celoti izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij. Delo ni zastalo niti v vmesnem času, ko sem bil imenovan za vršilca direktorja generalnega direktorja; pripravljali smo programsko-poslovni načrt za prihodnje leto, več kot uspešno izpeljali projekte evropskih in predčasnih državnozborskih volitev ter velike športne dogodke, kot je Svetovno prvenstvo v nogometu v Braziliji. Radijski programi beležijo visoko poslušanost, uspelo nam je zadržati in celo povečati gledanost naših televizijskih programov. Ob nastopu drugega mandata bom skupaj z ožjo skupino sodelavcev pregledal rezultate opravljenega dela in ocenil uspešnost vsakega izmed njih. Ker se iztekajo mandati direktorjem programov in veliki večini odgovornih urednikov, pa so že oziroma bodo izvedeni tudi javni razpisi za ta delovna mesta. Med najpomembnejšimi projekti, ki ga bomo začeli izvajati v najkrajšem možnem času, je gradnja NEWS centra, tj., centra, v katerem bodo združeni informativni programi Radia, Televizije, Multimedijskega centra. Gradbena dokumentacija je v celoti pripravljena. Prepričan sem, da bo center informativnih programov nova struktura, ki bo dala sodelavcem informativnih programov nov zagon, našim uporabnikom pa nove in bogatejše vsebine. Verjamem, da mora biti javni zavod tudi v prihodnje organizacija, ki vlaga v ljudi in zmore prepoznati njihove sposobnosti, hkrati pa jim mora nuditi primerne pogoje za delo in najsodobnejša orodja, ki jim pri delovni ustvarjalnosti lahko najbolje pomagajo. Kot generalni direktor v prihodnjih štirih letih se bom trudil, da bomo kot taka organizacija še bolj napredovali. Veselim se skupnega dela z vami. S spoštovanjem, Marko Filli 2 Slovenska popevka 4-5 programski svet Marku Filliju nov mandat 6-8 radio med ljudmi Radijske noči v stari Ljubljani 9 veliki projekti RTV SLO Košarkarski SP v Španiji 10-11 50 let oddajnega centra Plešivec Z višine se daleč vidi 12-15 organizacijska kultura Spreminjajmo se - bodimo boljši, uspešnejši 16-17 kompetenčni center RTV Aplikacija RSLP RTV - uspešnost zaposlenih 18-21 naša leta Dragan Bulič 22-23 in memoriam Jadran Sterle Nino Robič Sonja Lužar 24 kadri Janez Lombergar odstopil prišli - odšli 25 izobraževanje Avtorsko pravo v praksi - predavanje 26 RTV med ljudmi Na Čarobnem dnevu v Volčjem Potoku 27 razvedrilo 28 prvošolci S smehom in igrivostjo v prvi razred KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija. Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2 telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.si Odgovorni urednik: Darko Koren uredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Stanislav Kocutar in Janez Lombergar Prelom: Ma3ca Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2600 izvodov. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo. Redakcijo smo zaključili: 19.09.2014 Fotografija na naslovnici: Slovenska popevka Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren september 14/ kričač 3

programski svet Marku Filliju nov mandat Programskemu svetu RTV Slovenija je na zadnji seji po kar neverjetnih zapletih uspelo izvoliti novega generalnega direktorja. Tako ostaja na čelu zavoda tudi prihodnja štiri leta dosedanji generalni direktor Marko Filli, kateremu se je sicer prejšnji mandat iztekel že konec maja, zaradi dolgotrajnih zapletov z imenovanjem pa je v vmesnem času opravljal funkcijo začasnega generalnega direktorja. V postopku ponovnega imenovanja, ki ga je omogočila odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča po obravnavi zahtevka varstva pravic v primeru izbora Nataše Pirc Musar, o čemer smo v Kričaču že pisali, so imeli na seji svetniki na voljo le še en krog glasovanja. Izbirali so med Markom Fillijem in Natašo Pirc Musar. Za izvolitev je bilo treba zbrati vsaj 15 glasov in te je Marku Filliju uspelo zbrati, Pirc Musarjeva pa je tokrat uspela prepričati le štiri (trije svetniki so se vzdržali). Marko Filli je nov mandat nastopil takoj. Še pred potrditvijo dnevnega reda seje so nekateri svetniki predlagali umik točke imenovanja generalnega direktorja RTV Slovenija. Predlog so utemeljili z odsotnostjo treh predstavnikov zaposlenih v programskem svetu. Pristojno sodišče je namreč ugotovilo nepravilnosti pri njihovem imenovanju in posledično nedodelitev mandata. Predlagatelji so menili, da programski svet ne bi smel brez predstavnikov zaposlenih odločati o tako pomembni zadevi, kot je imenovanje generalnega direktorja. Po njihovih besedah takšna situacija sicer ni v nasprotju z zakonom, je pa v nasprotju z namenom zakona, ki je popolna sestava programskega sveta. Večina svetnikov pa je umik točke z dnevnega reda seje zavrnila. Sicer pa sta imela oba kandidata pred zadnjim krogom glasovanja možnost še enkrat predstaviti svoj program dela. Nataša Pirc Musar se je v svoji predstavitvi zavzela za prenovo programskih shem, zlasti na televiziji, vzpostavitev t. i. data centra, ureditev položaja honorarnih sodelavcev, ureditev sistematizacije delovnih mest in transparentno porabo javnega denarja. Marko Filli pa je najprej povzel rezultate prejšnjega mandata na finančnem, tehničnem in programskem področju. Po njegovih besedah številne novosti, ki so zaživele v zadnjih štirih letih, pričajo o uspešnem razvoju RTV Slovenija. Med prihodnjimi nalogami pa je izpostavil temeljito ureditev kadrovanja, povečanje učinkovitosti dela, vzpostavitev t. i. news centra ter dodatno profiliranje televizijskih in radijskih programov. V izjavi za medije Filli ni želel komentirati postopka imenovanja. Dejal je le, da vselej, tudi tokrat, spoštuje voljo programskega sveta. Programski svet je sicer ob prvem glasovanju 7. aprila za novo generalno direktorico zavoda izvolil Pirc Musarjevo. Ker se je pozneje izkazalo, da dva svetnika nista izpolnjevala pogojev za to funkcijo, ju je državni zbor razrešil. Programski svet je 23. maja na izredni seji ponovno glasoval o petih kandidatih, a nobeden od njih ni zbral dovolj glasov. Pirc Musarjeva je skušala imenovanje na mesto generalne direktorice doseči s pomočjo sodišča. Programski svet je 18. julija sklenil, da na podlagi začasne odredbe delovnega in socialnega sodišča zamrzne vse aktivnosti v zvezi z imenovanjem in nastopom funkcije generalnega direktorja, in sicer za čas veljavnosti odredbe oziroma oz. pravnomočne odločitve sodišča. 4 kričač /september 14

tekst in foto: D. Koren Programski svet RTVS je nato 30. julija prejel sklep višjega delovnega in socialnega sodišča. Z njim je višje sodišče ugodilo pritožbi RTV Slovenija na začasno odredbo prvostopenjskega sodišča. S tem je višje sodišče odprlo vrata nadaljevanju postopka imenovanja generalnega direktorja zavoda. Prvostopenjsko sodišče pa je zavrglo tožbo, ki jo je Pirc Musarjeva vložila. Pirc Musarjeva sicer ni želela komentirati izida glasovanja je pa napovedala, da bo izkoristila pravico do sodnega varstva. Kot je pojasnila, ji je delovno in socialno sodišče odreklo pravico do sodnega varstva z obrazložitvijo, da ji ta pravica pripada šele po koncu obnovljenega postopka imenovanja generalnega direktorja, kar se je na zadnji seji Programskega sveta tudi zgodilo. Na seji je programski svet sprejel tudi nov pravilnik o delovanju varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV. Varuh pravic Lado Ambrožič je izrazil strinjanje s pravilnikom, ki bo po njegovem mnenju omogočil njegovo učinkovitejše delo. Po njegovem mnenju namreč ni sprejemljivo, da ne prihaja do sprememb v ravnanjih, kadar se ta zaradi spoznanih in storjenih napak v delu javnega zavoda, s strani varuha terjajo. Dodal pa je, da ne razume, zakaj je bilo treba na pravilnik, ki bo to omogočal, čakati kar leto in pol. Novi predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija je Domen Trobec Nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija je za svojega novega predsednika imenoval Domna Trobca. Na tem mestu je zamenjal Marka Bandellija, ki je pred časom odstopil, saj ni več izpolnjeval zakonskih kriterijev za člana sveta. Trobec je bil imenovan v nadzorni svet na predlog vlade, tako kot Matjaž Medved, Irena Ostrouška in Peter Grašek. Ostali člani sveta v mandatnem obdobju 2014-2018 so Janez Čadež, Bogomir Eržen, Damijan Knap in Rosvita Svenšek, ki jih je imenoval DZ. Po zapletih z volitvami pa zaposleni do novih volitev članov v nadzornem svetu še nismo izbrali. DZ bo kmalu imenoval novega člana, ki bo nadomestil Bandellija. Predlogi zanj so v DZ že zbrani. Ob imenovanju je Trobec dejal, da si želi konstruktivnega in učinkovitega sodelovanja tako nadzornega sveta kot vodstva RTV tudi v prihodnje. Prizadeval si bom za stabilno in zgledno poslovanje zavoda in njegov nadaljnji razvoj ter čim večji konsenz pri sprejemanju pomembnih odločitev za RTV Slovenija, je Domen Trobec povedal ob izvolitvi. september 14/ kričač 5

radio med ljudmi Radijske noči v stari Ljubljani Konec letošnjega avgusta se je Radio Slovenija znova odpravil med svoje poslušalce. V treh nočeh tradicionalne prireditve Noč v stari Ljubljani sta se občinstvu živo predstavila prvi in tretji radijski program naše hiše. Na ogled in v poslušanje sta ponudila najrazličnejše recitale, koncerte in okrogle mize, gledalci in poslušalci pa so lahko slišali tudi dve radijski igri. Uvod v dogajanje in druženje z radiem se je začel v sredo, 27. avgusta, ko je dramski igralec in radijec Janko Petrovec v gledališču Glej pet ur nepretrgano interpretiral epsko pesnitev Vlada Žabota Sveta poroka. Z živo glasbeno spremljavo ga je na odru dopolnil Tomaž Rauch. Glavno dogajanje je potekalo v četrtek, 28. avgusta, ko je bil dan prvega programa Radia Slovenija. Njegovi ustvarjalci se se odločili, da bodo na odre, ki so bili postavljeni na Novem trgu in pred ljubljanskim magistratom, postavili kar osem različnih radijskih vsebin oziroma dogodkov. Na začetku oddajanja iz stare Ljubljne, ki ga je povezovala radijska napovedovalka Lidija Hartman, smo lahko slišali misli odgovorne urednice prvega programa Radia Slovenija Darje Groznik o tem, zakaj je pomembno, da se radio odpravi med ljudi in jim poskusi približati svoje delovanje, s tem pa tudi ustvarjalce vsebin. Nagovoru je sledila oddaja Studio ob 17-ih. Tema, ki jo je s svojimi gosti na Novem trgu razčlenil voditelj Goran Dekleva, je bila vedno bolj žgoča problematika bega možganov. Po Studiu ob 17-ih pa so s predstavitvijo trenutnega dogajanja na področju kulture glavni oder zasedli Magda Tušar in njeni gostje. Po nekoliko resnejših temah je sledila sprostitev, ki so jo pripravili ustvarjalci Programa za mlade skupaj s priljubljenim mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom. Primož s svojim humorjem kot po navadi ni razočaral in tako je med mladimi našel in celo okronal tudi novega prvaka v najbolj glasnem smejanju. A s tem smeha še ni bilo konec, saj so oder zasedli ustvarjalci oddaje Radio Ga-ga. S svojo značilno pikrostjo so pred ogledalo satire postavili najrazličnejša znana imena političnega prizorišča in popkulture. Da pa vse le ne bi bilo preveč intenzivno, je po Radiu Ga-ga s krajšim koncertom poskrbel kantavtor Andrej Trobentar. Gledalci in poslušalci so se lahko vrnili k smehu in morda Odgovorna urednica 1. programa Radia Slovenija Darja Groznik v pogovoru Primož Suhodolčan 6 kričač /september 14

tekst: Aleš Ogrin, foto: Ivan Merljak Radio Ga-Ga pred polnim Novim trgom Zvočni performans Gregor Strniša, Bilo je v mestu, ki ga ni Odprtje kipa Drugačnega Slovenca in kons Novi dobi tudi malo globljemu razmisleku ob oddaji Pri psihiatru. Na trgu in pred radijskimi sprejemniki so tako znova lahko slišali epizodo Moj mož zbira ženske hlačke, ki jo je tako kot preostale ustvarila Mateja Perpar, ubesedila pa sta jo Saša Pavček in Alojz Svete. Po zapletu s hlačkami se je občinstvo prestavilo na Mestni trg, na katerem je za sproščen konec prvoprogramskega večera poskrbel aktualni zmagovalec Melodij morja in sonca Rudi Bučar, ki so ga na odru spremljali še Janez Dovč, Goran Krmac in vokalna zasedba Frčafele. Za dobro voljo je ob kakovostnem programu poskrbelo tudi vreme, ki je bilo ta dan drugačno kot letošnje poletje, in sicer sončno. Petek, 29. avgusta, pa je bil dan tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Program se je začel z Literarnim nokturnom na Bregu, v katerem se je s svojo pesniško zbirko Vesa v zgibi predstavila pesnica, gledališka kritičarka in dramaturginja Anja Golob. Njene pesmi je interpretirala Anja Novak, ki jo je na kitari spremljal Igor Leonardi. Po predstavitvi pesmi se je dogajanje z Brega preselilo v atrij ZRC SAZU, v katerem se je poslušalcem predstavil dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, fagotist Luka Mitev, zmagovalec letošnjega evropskega tekmovanja Concertino Praga. Mladi glasbenik je ob spremljavi Helene Kosem izvedel Sonato za fagot op. 168 Camilla Saint-Sa nsa. Po glasbenem vložku je podobno kot dan prej sledil pogovor o dogajanju v naši državi. Voditelj Marko Golja je s svojimi gosti v Studiu ob 17-ih tokrat razpravljal o tem, kako si predstavljajo drugačno Slovenijo. V september 14/ kričač 7

radio med ljudmi Pogovor Marka Golje z gosti, dr. Vesna Vuk Godina, dr. Andrej Detela, dr. Karel Grzan, Luka Mesec drugem Literarnem nokturnu so potem poslušalci lahko bolje spoznali sodobnega slovenskega pisatelja Toma Podstenška. Njegovo zgodbo Prišo bo, prišo drugi Rudolf Maister je ob kitarski spremljavi interpretiral študent dramske igre Nejc Cijan Garatti. Iz dvorane mestnega muzeja v Ljubljani se je potem v program vključil pianist Urban Stanič, drugouvrščeni na letošnjem Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Poslušalci so lahko poslušali njegovo interpretacijo skladbe Andante spianato in Veliko briljantno polonezo op. 22 Frederica Chopina. Nato je zavzela oder in eter Katarina Kalaba, pesnica, ki svoja dela redno objavlja v mesečniku Kralji ulice. Za Kralji ulice se je na Novem trgu predstavila skupina STOP, ki pri svojem ustvarjanju poleg različnih tolkal uporablja še vrsto zvočil, vse od posod do avtomobilskih zavor. Njenemu koncertu je sledilo odkritje kipa drugačnega Slovenca in pogovor z njegovimi avtorji, ki so povedali, da kip predstavlja pogled štirih kiparjev na drugačnega Slovenca. Z Brega se je dogajanje nato preselilo nazaj v atrij ZRC SAZU, v katerem sta se v okviru koncerta Drugačna Slovenija predstavili ruska violinistka Nadeža Tokareva in slovenska pianistka Aleksandra Pavlovič. Ustvarjalci programa Ars niso pozabili niti Voditelj Goran Dekleva v pogovoru z gosti, Studio ob 17-ih na slovensko narečno poezijo. Tako se je poslušalcem na Bregu in pred radijskimi sprejemniki predstavil Janez Ramoveš. Ta je za pesniško zbirko Skuz okn streljam kurente prejel najvišje pesniško priznanje, Jenkovo nagrado. Nato je radijske valove zapolnil zvočni performans z naslovom Gregor Strniša: Bilo je v mestu, ki ga ni. Različni izvajalci so izvedli večer uglasbene poezije tega avtorja. Pred koncem dogajanja so obiskovalci v atriju ZRC SAZU in poslušalci tretjega radijskega programa še izvedeli, kdo je zmagovalec letošnjega Arsovega razpisa za kratko zgodbo. Tri radijske dneve smo zaokrožili z džezovskim koncertom Ive Stanič, tria Gregorja Ftičarja in Big Banda RTV Slovenija. 8 kričač /september 14

veliki projekti RTV SLO tekst: Tilen Jamnik, foto: Aleš Fevžer Košarkarski SP v Španiji Televizijska ekipa in poročevalci radia ter MMC-ja smo 18 dni s treh lokacij poročali s 17. svetovnega prvenstva v košarki, ki ga je gostila Španija. Ekipa RTV-ja je sicer v Las Palmas, kjer je slovenska reprezentanca odigrala skupinski del prvenstva, odšla že na pripravljalno tekmo Slovenije, ki se je na Gran Canarii štiri dni pred prvenstvom pomerila s kasnejšimi svetovnimi prvaki Američani. Teden dni po začetku tekmovanja, kjer smo v skupinskem delu pokrivali pet tekem slovenske reprezentance, smo se odpravili v Barcelono. Katalonska prestolnica je skupaj z Madridom, kjer je bila v drugem delu še ena televizijska ekipa, gostila izločilne boje. V Barceloni smo prav tako ostali en teden, že dan po prihodu v Katalonijo pa je Slovenija odigrala dvoboj osmine finala proti Dominikanski republiki. Po zmagi je tri dni kasneje sledila zadnja slovenska tekma, saj je nasproti stala na tem prvenstvu izjemna in nepremagljiva ameriška reprezentanca, ki je končala slovenske upe o medalji in varovanci Jureta Zdovca so tekmovanje končali v četrtfinalu. Ekipa RTV-ja je s poročanjem nadaljevala tudi po izpadu Slovenije, delegacija iz Barcelone se je za zadnje štiri dni preselila še v Madrid, kjer je pokrila še boje za medalje in finalno tekmo, ki so jo zanesljivo dobile ZDA. Čeprav je svetovno prvenstvo organizirano pod okriljem Fibe, evropsko pa pod Fiba Europe, se lahko potegne nekaj vzporednic in v Španiji je bil še en dokaz, da je bila Slovenija lani uspešna organizatorka evropskega prvenstva. Pričakovano so se španski organizatorji precej lovili. Tudi po nekaj dneh tekmovanja na določeni lokaciji varnostniki niso poznali vseh točnih zadolžitev. V Barceloni so bile recimo težave z medijskimi prevozi in hoteli, ki jih je Fiba navedla kot medijske, a na koncu to niso bili, nekaj težav je bilo z internetnimi povezavami v dvoranah in v medijskih hotelih na Gran Canarii. V Palau Sant Jordi je bila glede na veliko tekmovanje neprimerna mešana cona, ki je bila ozka, da sta se komaj dve osebi lahko srečali, obenem pa tudi nenormalno zatohla. Po besedah nekaterih prostovoljcev ni bilo primerjave s slovenskim EuroBasketom, kjer je bilo tudi njihovo delo bistveno bolje organizirano. Kljub nekaterim težavam pa je za nami še en uspešen projekt in pokrito veliko tekmovanje. september 14/ kričač 9

50 let oddajnega centra Plešivec Z višine se daleč vidi Oddajni center Plešivec je eden od sedmih oddajnih centrov, petih višinskih oddajnih točk, drugi najvišje ležeči ter najtežje dostopen v vseh letnih časih. Nahaja se na meji med Koroško in Štajersko na istoimenski gori Plešivec na nadmorski višini 1699 m. Da lahko v tem delu Slovenije spremljate naše radijske in televizijske programe, nemoteno skrbi že 50 let. Pogled z Oddajnega centra Plešivec sega do Sljemena, od Trdinovega vrha do Snežnika, od Nanosa celo do Tržaškega zaliva, v dolino med Golico in Svinjo ter preko Velikovca in Gosposvetskega polja do hribov, ki obrobljajo Vrbsko in Osojsko jezero. Prav tja, kamor lahko seže oko, sežejo tudi elektromagnetni valovi radijskega in televizijskega oddajnika. Vidijo in slišijo nas celo v Prekmurju, Beli krajini ter naši zamejci onstran meje na Avstrijskem Koroškem. Prvi začetki segajo v leto 1959, ko je RTV Ljubljana skupaj z lokalnimi predstavniki Koroške regije sklenila postaviti TV oddajnik, katerega signal bi pokrival področja severne Slovenije in Koroške. In res, leta 1962 so s pomočjo koroških radioamaterjev radijski in televizijski signali dosegli prebivalce na severni strani Uršlje gore, ki so do tedaj lahko pretežno sprejemali samo avstrijske programe. Prve oddajne naprave so bile improvizirano nameščene kar v do tedaj zgrajenih kletnih prostorih, prepuščene same sebi, saj je objekt dobil stalno posadko šele jeseni leta 1963. Leto zatem je bil objekt dokončan,12. oktober 1964 pa je uradni datum začetka delovanja OC Plešivec. Pogoji bivanja posadke so se po tem bistveno izboljšali, kvaliteta signala pa se je z nabavo novih in močnejših oddajnikov večala. Sprva je bilo potrebno vso opremo in material nositi na hrbtih prostovoljcev ali s pomočjo vprežnih živali. Zaradi vse večjih potreb po nemoteni preskrbi je bila leta 1962 narejena tovorna žičnica, leta 1970 pa je po novo zgrajeni cesti na Plešivec pripeljal prvi avtomobil. Z izgradnjo ceste se je močno olajšal prevoz opreme in ljudi v letnem obdobju, pozimi pa je bilo še vedno treba pešačiti dolge ure ali pa je na 10 kričač /september 14

tekst in foto: R. Matko in Š. Škrbina pomoč priskočil helikopter. Rešitev je predstavljal novi ratrak, ki ob prvem poizkusu zaradi visokih zametov sicer ni prišel do vrha, kasneje pa je dobro služil svojemu namenu. Sedanja podoba Oddajnega centra Plešivec je nastala leta 1977, ko so vedno večje potrebe po prostoru narekovale zamenjavo prvotnega stolpa z modernejšim in višjim cevastim stolpom, ki sega več kot 60 m visoko. Takšna izvedba stolpa je bila prva v Sloveniji. Oddajniški center je ves čas v nenehnemu razvoju, posodabljanju, vzdrževanju tehnoloških naprav, da bi zagotovili čim višjo kakovost naših storitev. Oddajni center služi tako za posredovanje nacionalnih, regionalnih in zasebnih radijskih in televizijskih programov, njegove prostore in storitve pa koristijo številni drugi uporabniki (Telekom, ELES, DES, reševalci, policija, GRS, radioamaterji in drugi). Da bi nemoteno deloval, je imel oddajni center stalno posadko neprekinjeno že od leta 1963. S tehnološkim razvojem, digitalizacijo, avtomatizacijo se je povečala zanesljivost delovanja aparatur in naprav, kar je privedlo do postopne ukinitve stalne prisotnosti posadk. Tako je 21. junija 2012 Oddajni center Plešivec zaradi uvajanja avtomatizacije prvič po 49 letih za en teden ostal brez posadke. Danes so člani posadke dežurni ob delovnikih, ob koncih tedna pa delovanje oddajnega centra nadzorujejo iz Področnega centra Celje. Avtomatizacija prinaša svoje prednosti, slabost pa je gotovo ta, da je v primeru resnejše okvare zaradi odsotnosti posadke daljši odzivni čas.»poklic oddajničarja je bil nekoč cenjen, saj je poleg širokega spektra znanja zahteval tudi del avanturista. Življenje na gori je potekalo ločeno od družine, prijateljev, znancev, zimske izmene pa so zahtevale tudi večurno pešačenje v globokem snegu. Pa vendar se z nostalgijo spominjamo teh časov,«pravi Roman Matko, vodja Oddajnega centra Plešivec. september 14/ kričač 11

organizacijska kultura Spreminjajmo se - bodimo boljši, uspešnejši Organizacijska kultura je preprosto rečeno skupek stališč, prepričanj, norm in standardov, ki omogočajo lažje prilagajanje vedenja sodelavcev (članov organizacije) strateškim ciljem organizacije. Njen sestavni del so tudi vrednote, ki jih organizacija načrtno podpira, promovira in na tak način sporoča sodelavcem, kako naj se obnašajo v svojem delovnem okolju, da bodo pri delu, oni in delovna organizacija, uspešni. Organizacijska kultura se izraža skozi medsebojne odnose - vedenja sodelavcev in vodij. izbiri tistih vedenj, ki nam zagotavljajo uspešnost na daljši rok. Prikazuje tudi našo (z raziskavo ugotovljeno) dejansko organizacijsko kulturo in tisto želeno. Navedena so konkretna konstruktivna vedenja, ki jih je potrebno spodbujati, saj vedno prinašajo pozitiven rezultat. Navedena so tudi odvisna od delovanja-vodenja timov. Gallup Institute je že pred leti potrdil tudi neposredno povezavo med zavzetostjo zaposlenih in produktivnostjo organizacij, tako lahko ocenimo tudi, kakšen vpliv ima stanje na področju zavzetosti na našo produktivnost. Da se naša dejanska organizacijska kultura bistveno razlikuje od tiste želene, ki bi nam zagotavljala dolgoročno uspešnost, smo ugotavljali v raziskavi pred leti. Na naslednji strani najdete prikaz, kako se naša želena kultura razlikuje od dejanska v kateri živimo. Razlika je očitna. Pot spreminjanja pa je vedno počasna in težka. Tako v primeru spreminjanja vedenj posameznika, še veliko bolj pa v primeru spreminjanja vedenj celotne organizacije. Zadnje raziskave kažejo na to, da se še vedno upiramo spreminjanju vedenj, spreminjanju pristopov. Kaže se tudi to, da pravzaprav ne vemo kaj so tista konstruktivna vedenja, ki na dolgi rok prinašajo uspešnost in kaj so tista vedenja, ki prinašajo neuspeh, čeprav se nam na kratek rok zdijo primernejša izbira. Tako je bilo ugotovljeno tudi z raziskavo v Slovenskem merilu. Obrambno pasivna vedenja prevladujejo, čeprav vedno na daljši rok vodijo v neuspeh. Konstruktivna vedenja tvornega sodelovanja, se v Slovenskem merilu manj uporabljajo. Celo tak vtis imamo, da nam obrambna vedenja prinašajo uspeh. Na naslednjih dveh sredinskih straneh zato objavljamo celotno razpredelnico značilnih konstruktivnih, pasivnih in agresivnih obrambnih vedenj, ki jo je možno iz Kričača iztrgati in uporabiti v pomoč pri konkretna pasivno obrambna vedenja, ki jih je potrebno zmanjševati, tako pri sebi, kot pri svojih sodelavcih, saj vedno prinašajo negativen rezultat. Agresivno obrambna vedenja je potrebno uporabljati pazljivo saj lahko iz nevtralnega učinka preidejo v negativen rezultat, če z njimi pretiravamo. V začetku leta smo v Kompetenčnem centru pripravili poročilo raziskave s katero smo želeli dobiti podatke o stanju delovanju timov in zavzetosti zaposlenih. Pri zavzetosti smo želeli ugotoviti kakšno je stanje na področju zavzetosti glede na prejšnja leta in kakšno v primerjavi s Slovenskim in svetovnim povprečjem. V anketi so sodelovali tako redno zaposleni, kot tudi honorarni sodelavci. Polno izpolnjene vprašalnike je vrnilo 479 anketiranih, to skoraj 20% sodelavcev. Ob tako številnem odzivu smo lahko z veliko gotovostjo ugotavljali tudi vpliv med delovanjem-vodenjem timov in zavzetostjo. Rezultati so jasno pokazali, da je zavzetost zaposlenih (v 90%) neposredno Zavzeti zaposleni delajo s strastjo in so globoko povezani z organizacijo. So inovativni in pomikajo organizacijo naprej. V tej najmanj številni skupini najdemo na RTV le 12% zaposlenih, v Sloveniji 15% v svetu 13%. Nezavzeti zaposleni so v svojem bistvu odsotni. Kot v spancu gredo skozi delovnik, v katerega vlagajo svoj čas, ne pa tudi energije ali strasti. Naredijo samo tisto, kar morajo. V to skupino sodi na RTV 33% zaposlenih, v Sloveniji 70% in v svetu 63%. Aktivno nezavzeti zaposleni niso samo nesrečni, ampak to tudi venomer izpostavljajo. Vsak dan ti zaposleni spodkopavajo dosežke, ki so jih ustvarili njihovi zavzeti sodelavci. V tej največji skupini na RTV najdemo 55% zaposlenih, v Sloveniji 15% in v svetu 24%. Ravno delež te skupine kaže bistveno in najbolj kritično odstopanje od Slovenskega in svetovnega povprečja. Aktivno nezavzetih je 2x več kot je povprečje v svetu in skoraj 4x več, kot je delež aktivno nezavzetih v Sloveniji. Ti naši zaposleni aktivno 12 kričač /september 14

tekst: Roman Kolar»igrajo za drugo ekipo«se počutijo v timu počutijo»tuje«. Pri tem pa večinoma ne za njihovo osebno naravnanost in izbiro. Njihova aktivna nezavzetost je v veliki meri posledica neustreznega pristopa vodij. Vodje so tisti, ki v veliki meri dajejo takt delovanju tima. Z napačnimi pristopi lahko vodje v timu ustvarjajo tako apatično, kot sovražno vzdušje, kar sproža pri članih tima negativne odzive. Delež timov, ki na RTV dobro delujejo znaša 27%. Da na zavzetost zaposlenih, poleg delovanja-vodenja timov, vplivajo tudi drugi - sistemski organizacijski dejavniki, daje vedeti dejstvo, da je delež timov, ki dobro delujejo (27%) dvakrat večji od deleža zavzetih sodelavcev (12%). Članom tistih timov, ki notranje dobro delujejo, se zavzetost lahko zmanjšuje zaradi vpetosti tima v skupne procese, sistemske predpise in organiziranost celotne organizacije. Delež timov, kjer je zaznati težave v delovanju znaša 27%, kar ne predstavlja poseben problem. Kar je zelo zaskrbljujoče, je delež timov kjer prevladuje disfunkcionalno vodenje vodij z zastrupljajočim vplivom (toxic leaders). V takšnih timih ustvarja skoraj polovica sodelavcev (46%). Takšno stanje kliče po spremembi pristopov vodenja ljudi in spreminjanju delovanja timov. Učinkovito spreminjanje vedenja vodij lahko dosežemo z usposabljanjem skozi metodo coachinga, ki ga izvajata usposobljena interna coacha v Kompetečnem centru. Coaching je tako na voljo vsem tistim vodjem, ki želijo v svojih pristopih v vodenju napredovati. Seveda pa je potrebno ponuditi možnost za razvoj konstruktivnega sodelovanja tima, kot celote med seboj zelo različnih posameznikov, tudi vsem članom tima, ki so aktivno udeleženi v doseganju skupnega cilja. Najučinkovitejše pristop uvajanja sprememb v delovanje celotnega tima so skupna praktična usposabljanja iz dela v timu teambuilding. Tovrstna usposabljanja so zaenkrat možna v sodelovanju z zunanjimi izkušenimi izvajalci usposabljanj za timsko delo. Grafa zavzetosti in vodenja timov jasno prikazujeta kako sta vodenje - delovanje timov in zavzetost povezana. Rezultati kažejo, da imamo na RTV Slovenija še veliko možnosti za izboljšave na področju delovanja vodenja timov v smeri doseganja večje zavzetosti sodelavcev in s tem tudi večje produktivnosti organizacije. Rezultati tudi kažejo na to, da potrebno avtoritarne in manipulativne pristope pri vodenju spreminjati v smer konstruktivnega sodelovanja. Le s takšnimi pristopi lahko vodje v ustvarjalni organizaciji dosežejo večjo zavzetost zaposlenih. Z večjo zavzetostjo pa tudi boljše rezultate, tako na področju ustvarjalnosti in kakovosti, kot tudi na področju obsega ustvarjenega programa storitev. september 14/ kričač 13

kompetenčni center RTV Aplikacija RSLP RTV - uspešnost zaposlenih Z vstopom RTV Slovenija v sistem plač v javnem sektorju leta 2008 moramo kot javni uslužbenci skladno z zakonskimi določili dobiti oceno delovne uspešnosti vsako leto najkasneje do 15. marca. Postopek ocenjevanja razvojnih letnih pogovorov je bil že v naslednjem ocenjevalnem obdobju elektronsko podprt z aplikacijo RLP, v katero je vodja za svoje sodelavce vpisal rezultate preteklega leta in načrte za prihajajoče obdobje. Ocena delovne uspešnosti je temeljila na ocenjevanju uresničitve nalog in ciljev ter na ocenjevanju zahtevanih kompetenc za delovno mesto. V začetku decembra 2013 smo sodelavci Kompetenčnega centra vodjem predstavili novo posodobljeno aplikacijo RSLP RTV, ki poleg izvajanja razvojnih letnih pogovorov in ocene delovne uspešnosti sodelavcev omogoča tudi informacijsko podporo v vseh preostalih fazah upravljanja delovne uspešnosti: delovna mesta in sodelavci (opisi delovnih mest, standardi, katalogi,..) - opis pričakovanih rezultatov in vedenj, razvojni letni pogovori ocenjevanje doseženih rezultatov in vedenj, razvoj sodelavcev (vprašalniki, gradiva, ) izobraževanja in razvoj, nagrajevanje in napredovanje (nagrade, motivacija, dokumentacija, ). Posodobljena aplikacija je zdaj namenjena vsem zaposlenim. Osrednji uporabnik je še vedno vodja, ki pregleduje podatke o podrejenih sodelavcih, ureja in zaključuje RLP ter dostopa do gradiv. Sodelavec ima omogočen dostop do vseh svojih podatkov in določenih gradiv. Tako lahko aktivno sodeluje pri oceni doseganja pričakovanj, kot tudi pri načrtovanju ciljev in svojega razvoja, torej lahko vnaša svoje predloge in samooceno. Praksa preteklih let je pokazala, da so vodje ocenjevali svoje sodelavce izrazito subjektivno, ne da bi upoštevali objektivne kriterije; večinoma so jih ocenjevali z enako oceno. Zaradi»ljubega miru«najraje z oceno»odlično«ne glede na dejansko uspešnost oziroma dejansko doseganje dogovorjenih pričakovanj na delovnem mestu. Različni vodje so različno strogo ocenjevali enake ali iste delovne naloge, premajhna pozornost je bila posvečena tudi načrtovanju ciljev ter razvoju sodelavcev. Vsako naslednje ocenjevalno obdobje je bilo zaključenih več odličnih ocen. Te so pomenile možnost napredovanja tudi za dva plačna razreda, zagotovo pa niso dajale uporabnih podatkov za»odkrivanje«tistih sodelavcev, ki največ pripomorejo k dobremu rezultatu, naših ključnih kadrov. Še huje, takšna»uravnilovka«je dejansko demotivirala tiste, ki so delali več in bolje. Na podlagi teh argumentov, pripomb in zahtev smo v posodobljeno aplikacijo vgradili novo metodologijo za ocenjevanje redne delovne uspešnosti, ki pa s strani vodstva RTV ni bila potrjena v celoti. Predvsem zaradi nasprotovanja Sveta delavcev, ki ponujeni metodologiji ni podal soglasja. Ni pa tudi podal svojega predloga, kako odpraviti ugotovljene nekonsistentnosti v ocenjevanju sodelavcev in demotivacijske učinke neustreznega ocenjevanja sodelavcev ter kako zagotoviti potrebne podatke za razvoj sodelavcev. Postopek pridobitve ocene bi potekal tako, da vodje najprej ocenjujejo osebno uspešnost sodelavca znotraj svoje organizacijske skupine. V skupini bi vodja tako skozi ocenjevanje med svojimi sodelavci»prepoznal«tiste, ki k rezultatu skupine prispevajo bistveno več, kot tudi tiste, ki prispevajo bistveno manj ter tiste, ki svoje delo korektno opravljajo. Osebna 16 kričač /september 14

tekst: H. Kermavner uspešnost je torej primerjalna uspešnost posameznika znotraj posamezne organizacijske skupine določenega vodje. Vodja oceni uspešnost sodelavca glede na pričakovanja za DM (naloge, cilji in kompetence) v primerjavi z uspešnostjo ostalih zaposlenih na enakih DM v organizacijski skupini. V naslednji fazi bi se ocene posameznih ocenjevalcev umerjale glede na doseženo povprečje ocen na ravni celotnega RTVja. Tako bi se izognili subjektivnim ocenam nekaterih vodij, ki vsem sodelavcem»privoščijo«popolnoma enake ocene. Vodja bi tako znotraj skupine bil spodbujen k prepoznavanju razlik v skupini in nagrajevanju tistih, ki k uspehu skupine prispevajo več. Ocene različnih ocenjevalcev bi tako postale uravnotežene, primerljive med seboj - umerjena uspešnost sodelavca. Tako bi v zadnji fazi postopka, na podlagi vnesenih presoj posameznega vodje, tisti najboljši sodelavci pridobili odlično oceno, tisti dobri srednjo in tisti manj uspešni nižjo oceno delovne uspešnosti sodelavca. Vsi na podlagi dosežene ravni glede na celotno RTV organizacijo. Ocena ali presoja vodje vedno odloča o končni oceni delovne uspešnosti sodelavca. Aplikacija je zgolj»računalo«, ki pohitri končni izračun ocene na podlagi posameznih ocen, ki jih vodja po svoji presoji posameznega sodelavca vnese. Ker predlog nove Metodologije za ocenjevanje ni bil sprejet, poteka letos izvajanje razvojnih letnih pogovorov v dveh delih. V prvem delu - razvojni pogovor vodje presojajo razvojni potencial na podlagi doseganja postavljenih ciljev in dogovorjenih pričakovanj na delovnem mestu ter določijo delovne in razvojne cilje sodelavca za naslednje obdobje, v drugem delu - ocenjevalni list pa vodje podajo oceno delovne uspešnosti sodelavca. Razvojni pogovor: aplikacija je namenjen predvsem zaznavanju in razvoju ključnih kadrov in talentov, zato je razvojni vidik pri izvajanju pogovorov s sodelavci najpomembnejši. Aplikacija omogoča aktivnejšo vlogo sodelavca, tako da lahko vsak sodelavec vnaša svoj predlog glede ciljev in projektov za naslednje obdobje, kot tudi svojo lastno oceno samooceno. Presoja vodje o razvojnem potencialu sodelavca (ocena) naj bi temeljila na postavljenih standardih in kriterijih za doseganje nalog, ciljev in kompetenc in ne na subjektivnem občutku. Če znotraj ene skupine nekateri sodelavci resnično izstopajo imajo razvojni potencial, potem naj vodja to izpostavi. Ocenjevalni list: vodja sodelavce ocenjuje v skladu z veljavnimi zakonskimi določili za ocenjevanje javnih uslužbencev. Z izjemnimi ocenami naj bodo ocenjeni le tisti, ki objektivno dosegajo več. Pri podajanju ocene je vodjem v pomoč njihova presoja o razvojnem potencialu sodelavca v okviru razvojnega pogovora. Sodelavec, ocenjen z odlično oceno (5) ali zadostno (2), ima veljavno oceno le, ko utemeljenost ocene potrdi generalni direktor oziroma od njega pooblaščena oseba. Pomembna novost pri izvajanju razvojnih letnih pogovorov je tudi ta, da je možnih več izvajalcev enega RLP, v primeru, ko je sodelavec razporejen v drugo skupino ali ko se menja vodja skupine. To pomeni, da imata oba vodja dostop do istega obrazca (bivši vodja ocenjuje, aktualni pa načrtuje). Nobena aplikacija ne more v popolnosti odpraviti možnost subjektivne ocene in zagotoviti kvalitetnega postavljanja ciljev. Lahko pa je vestnemu vodji v veliko pomoč pri določanju ciljev, kot tudi objektivnejšemu»poštenemu«ocenjevanju zaposlenih. RSLP aplikacija tudi ne rešuje morebitne neustrezne sistemizacije, morebitnih neustreznih opisov delovnih mest ali razporeditev na DM. Ocenjuje se opravljanje nalog iz opisa DM, na katerega je sodelavec razporejen in ima zanje sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi. Tudi honorarni sodelavci prispevajo velik delež k učinkovitosti programsko produkcijskih procesov, zato že pripravljamo novo posodobitev aplikacije, ki bo tudi zanje omogočala informacijsko podporo za strukturiran in usmerjen pogovor z vodji, ki bodo presodili njihov razvojni potencial ter z njimi načrtovali njihov nadaljnji razvoj. Za zagon tega dela aplikacije pa potrebujemo podatke o tistih honorarni sodelavci, ki jih želimo vključiti v proces razvojnih pogovorov. To bi nam omogočalo tudi lažje kasnejše odločanje o tem, s katerimi honorarnimi sodelavci želimo sodelovati še naprej ali o spremembah zaposlitvenega statusa. september 14/ kričač 17

naša leta Dragan Bulič Draganova radijska pot se je začela s povabilom Riharda Kisliha, s katerim sta se srečala že na Radiu Študent. Decembra 1973 ga je vprašal, če ima kaj časa, da bi delal na Radiu Ljubljana. Glasbena urednica Marjanca Vojnovič je odšla v pokoj, Jani Kenda pa na služenje vojaškega roka. Maja 1974 se je že redno zaposlil na Radiu.»Imel sem tri mesecev poskusne dobe, zaradi dolgih las pa so me gledali nekoliko z distanco. Vodja glasbenega programa je bil Janez Martinc, uredniki pa Borut Finžgar, Nino Robič, Lojze Kožar, pa Andrej Lenič. Vsi ti so bili moji prvi mentorji, ki so me uvajali v delo in bili zelo v redu družba.«pohvalim, da sem pri profesorju Korošcu opravil izpit iz rimskega prava, kar je bil tedaj kar podvig. Prvič pa me sploh ni pustil odgovarjati, ker sem prišel na izpit brez kravate.«dragan pravi, da je ljubljanska srajca, mama in oče pa sta iz Bele Krajine. Očetovi predniki so bili Uskoki, ki so prišli v vojno Krajino med Slovenijo in Hrvaško in bili ščit pred Turki. Obiskoval je Šubičevo gimnazi- Že zgodaj na Radiu Študent Radio Študent je začel delati maja 1969, Rihard Kislih je tam že delal. V začetku sedemdesetih let je imel z revijo Mladina nagradni kviz.»sodelovalo je dvajset naključno izbranih z ulice, nagrada je bila gramofon Slavica. Potekal je tako, da je sodelujoči nekomu postavil vprašanje, ta pa njemu. V kvizu sem zmagal in prejel gramofon, v Mladini pa sem imel intervju z tedanjim urednikom Mitjo Cjuho. Kislih mi je dejal, da vem veliko o glasbi in če imam kaj svojih plošč, kar je bil pogoj za sodelovanje, saj je bil arhiv Radia Študent slab. Predvajal sem plošče, kaj povedal o njih. Vse je potekalo v živo.«radio Študent je imel najprej le nekaj ur programa. Pozneje se je razširil tako, da so imeli ob nedeljah oddajo, ki se je imenovala Gorkičeva vas zabava, v njej sta bili glasba in humor.»pionir Radia Študent, kar se tiče tehnike, je bil Radovan Bulatović. Z njim se še vedno srečujeva, je pa šel v druge vode, po poklicu je arhitekt. V oddaji smo imeli tudi rubriko - Govori Radio Maskva, v kateri smo predvajali najbolj smešne jugoslovanske popevke. Radio Študent je pripeljal leta 1971 v Slovenijo zasedbo Status Quo, z njimi sem se družil in imel intervjuje. Na koncertu v Hali Tivoli so mi celo namenili eno pesem, za prijatelja Dragana z Radia Študent.«V Ljubljano je Radio Študent pripeljal tudi skupino Mungo Jerry, znano po skladbi In the summertime.»julija 1972 sem moral v vojsko v Bosno, ker nisem končal pravne fakultete. Takrat smo imeli dvojčke in trojčke, in če si padel na enem izpitu, si moral preostale v dvojčku ali trojčku ponavljati. Lahko pa se Maja leta 1972 v Študentskem naselju pred odhodom na služenje vojaškega roka. Radovan Bulatović in Dragan. Hokejska ekipa Vala 202 januarja 1979 v Hali Tivoli, ko so se pomerili z zasedbo Dnevnika. 18 kričač /september 14

tekst: Jože Skok jo, ki sta jo tudi Tomaž Domicelj in Jernej Jung. Iz Draga v Dragana.»Moje prvo ime je bilo Drago, tako kot mojemu očetu. V začetku osemdesetih let je na Valu pogosto prihajalo do zamenjav med menoj in Dragom Bulcem, pri telefonski klicih, pošti in podobno. Zato sem spremenil svoje ime in od tedaj sem Dragan. Le nek sošolec iz osnovne šole me je še klical Drago, imam pa tudi športni vzdevek Bula. Podpisujem pa se Dr.B. na plošče ali za spomin, preprosto, ker je Dr. okrajšava za Dragana, B. pa za Bulič.«Dragan je med glasbenimi uredniki že od S pokalom po teniški tekmi leta 2005. začetkov na Radiu Ljubljana nastopal glasovno in bil prej izjema kot ne.»meni se zdi to čisto v redu, ker je tudi glas prepoznaven. Ni mi bilo treba obiskati jezikovnega tečaja, ker sem imel že toliko kilometrine za seboj. Intervjuje sem začel izvajati na Valu 202 za Založbo kaset in plošč v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z izvajalci, ki so jih imeli posnete na svojih ploščah in kasetah. Leta 2003 sem ob 1000. oddaji ŠTOS (Še v torek obujamo spomine), želel imeti večjo prireditev, kamor bi lahko povabil številne izvajalce. Naša hiša mi ni šla na roke in so mi predlagali, da bi bila prireditev v Studiu 14. Odvrnil sem, da imam toliko izvajalcev in se ne bi mogli razvrstiti v njem. Iz čistega protesta sem se potem odločil za akustični koncert unplugged na programu Vala 202. Prepevali so Janez Bončina, Tomo Jurak, Jan Plestenjak, Jani Kovačič, Tomaž Domicelj, hrvaški zvezdnik Drago Mlinarec (ex Grupa 220) in številni drugi. Igrali so v živo do pol treh zjutraj, oddaja se je seveda začela ob 22.30. Takrat sta mi osebno čestitala generalni direktor RTV Aleks Štakul in direktor Radia Miha Lampreht. Moram reči, da mi nikoli ni uspelo, da bi za oddajo ŠTOS priredili kakšen gala koncert v Hali Tivoli v Ljubljani.«Še pomnite prijatelji.»uspel pa mi je leta 2010, ki sem ga naslovil - Še pomnite prijatelji, vendar pa je bila to zasebna pobuda. Organizirala sva ga s kolegom in nekdanjim sosedom iz Šiške, Mladenom Jernejcem, vendar je bil ob koncu priokus slab, saj se prireditev finančno ni pokrila. Tri mesece sem delal na projektu in vrsto ur preživel na odru Hale Tivoli, s tem da nisem prejel niti centa. Za 30. letnico ŠTOS-a bi lahko zelo poceni dobili v najem Halo Tivoli, saj sva se vrsto let poznala s tedanjim direktorjem, vendar se je naša hiša v zadnjem trenutku premislila in od koncerta ni bilo nič. Šla pa mi je vendarle toliko na roko, da smo imeli oddajo v živo v največjem televizijskem studiu. Večkrat je bila predvajana na naši Televiziji. Posneli so DVD, ki ga je dobil vsak izvajalec, ni pa bil v širši prodaji. Večkrat sem v šali dejal, da bi zagotovo dobil koncert v Hali Tivoli, če bi se pisal Dragan Galunič ali Dragan Molk.«Dragana se s TV ekrana večina spomni s Sobotne noči.»vendar moram reči, da sem s Televizijo sodeloval že ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja v oddajah Slovenski rock, ki jih je režiral Franc Uršič- Pišta. Drugo so bili pogovori z izvajalci, ki so snemali pri Založbi kaset in plošč, denimo tudi z Atomskim skloništem. Ko sem iskal posnetke za Sobotno noč, sem opazil, da jih je veliko zbrisanih, skratka ni jih bilo mogoče najti. So pa se našli posnetki skupine Horizont, kjer je pel Vlado Kreslin. Novinar Slavko Hren je znal izbrskati vsaj nekatere posnetke, tudi ko je imel z menoj intervju za oddajo Legende ekrana. Ohranjenih je le nekaj odlomkov Sobotne noči. Nekdo bi si moral vzeti čas in pobrskati po arhivih. Oddaj je bilo veliko, saj smo vsak mesec imeli koncert v živo s slovenskim bendom. Nastopali so domači izvajalci, ki tedaj še niso bile zvezde, Tinkara Kovač, Siddharta, Big Foot Mama, skratka tisti, ki so pozneje blesteli na domači sceni. Podobno je bilo z Nušo Derendo, njen prvi nastop na TV je bil s skupino Botri, kjer je imela vlogo pevke Tine Turner, pela je v duetu. Ob nastopu zasedbe Halo se je pomočnik urednika Mita Trefalta za razvedrilne oddaje Marko Prpič še dolgo spominjal, da je bil koncert zelo dober. Marko kot izvrsten poznavalec zabavne glasbe ni zlahka nekaj zelo pohvalil.«v zapor po izjavo. «Ob raznih obletnicah Elvisa Presleya smo šli za Sobotno noč celo posneti nekega zapornika v celico na Dobu, ker je bil velik oboževalec Elvisa in mi je redno pisal september 14/ kričač 19

naša leta iz svoje celice. Leta 2000 se je Dragan s Sobotno nočjo razšel.»urednica Miša Molk je želela, da bi oddajo dopolnjevali s humornimi vložki, s čimer nisem soglašal. Nisem si znal predstavljati, da bi ob ikonah kot so bili Jimi Hendrix, Janis Joplin, zganjali burke. Moteče je tudi bilo, ker sem imel predolge lase, tako da sem jih v nekaj zadnjih oddajah spel v čop, da ne bi bili preveč očitni. Poleti večina razvedrilnih oddaj nekako zgine z ekrana, mi pa smo imeli Sobotno noč vse poletje. V živo so nastopali Chateau, Šank rock, California, Avtomobili, Nude, Faraoni, Requiem, Dan D. Na koncertih Jana Plestenjaka, Vilija Resnika, Čukov je bilo veliko občinstva, pa tudi gledanost je bila, glede na zelo pozno uro, zelo dobra. Ob desetletnici skupine Viktory so jim oboževalci prinesli v studio celo torto.«poleg Sobotne noči se je Dragan rad odzval na povabila Televizije, če se je nekaj večjega zgodilo na širši glasbeni sceni.»tudi ob smrti Johna Lennona leta 1980, pa leta 1985, ko smo prenašali Live Aid. Omenim naj prenos koncerta v spomin na Freddyja Mercuryja leta 1992, nekaj prireditev Grammy, ali pa, ko so sva v Odmevih s Slavkom Bobovnikom komentirala nastop ruskih Babušk. Večina mojih glasbenih kolegov se ne bi odzvala, ker niso vajeni podobnih nastopov. Pred kamero nikoli nisem imel težav in mi je ležala. Bolj zoprno je bilo na snemanjih oddaj, ki so predvsem zaradi tehničnih razlogov trajala zelo dolgo. Ob priliki mi je režiser Njegoš Maravič dejal, ko sem počival na kavču med pavzami. Dragan, poglej, zlezel si že skoraj s kavča. «Dragan in Rihard Kislih leta 1978 tor je bil že pokojni Toni Sabol, ki je skušal pripeljati v Stožice Michaela Jacksona, pa je ta projekt spodletel. V Opatijo je leta 1999 pripeljal znano angleško zasedbo Yardbirds. Ker je nekaj časa živel v Mariboru, je govoril tudi slovensko, skratka priskrbel nam je brezplačne vstopnice za zelo odmevne koncerte in nastope tudi v Hali Tivoli. Precej časa sem pokrivali festivale popevk v Opatiji, pa v Zagrebu, ki so potekali ves teden, kasneje tudi MMS. Jani Kenda in Rihard Kislih sta obiskovala tudi festivale v Sarajevu, Subotici, pa v Beogradu, meni se je to zdelo predaleč.«sobotna noč na Rocku Otočec.»Leta 1999 sem na Rocku Otočec prvi večer vodil prireditev. To je bilo na novi lokaciji v Prečni na letališču. Nastopal je tudi kitarist Vlatko Stefanovski, ameriški zasedbi Brandos in Calexico, pa Big Foot Mama in Pero Lovšin. Ko sem se pojavil na odru, mi je mladina skandirala - Sobotna noč, Sobotna noč. Na Otočcu smo že prej snemali tudi dokumentarno oddajo, režiser je bil popularni Branko Djurić. V njej sem imel intervju s Sašom Lošićem, Plavi orkestar «, ki je dobil slovensko državljanstvo in se je potrudil, da je govoril slovensko.«obiskal je številne velike koncerte glasbenih skupin ali izvajalcev, pogosto tudi kot zasebnik.»rtv Slovenija pa mi je pokrila stroške bivanja, ko je leta 1993 Pred Diskoteko Turist z vodjo Janošem Kernom marca 1981. skupina Pop design snemala ploščo v ZDA. Velika zasluga za to gre direktorju Radia Blažu Lavriču, z dogajanja sem se nekajkrat javil v Radio. Večkrat mi je bilo omogočeno, da sem se z glasbenimi kolegi ali sam udeležil koncerta kakšne znane skupine v bližini onstran meje. Veliko sem pokrival glasbene prireditve v okoljih nekdanje Jugoslavije. Zelo znan organiza- Za glasbene in druge oddaje je vedno izbiral posnetke, ki jih je poznal. Tudi poslušal je izbrano glasbo, preden je šla v eter.»v bistvu sem ostal to, kar sem bil na začetku, DJ, torej glasbeni jezdec, saj sem bil med začetniki disko glasbe pri nas. 20 kričač /september 14

Dolga leta sem bil pionir diskoteke Turist, tja do leta 1983, eno leto v klubu Valentino in od leta 1985 v diskoteki Palma v Tivoli ( ex Stopoteka), gostoval je tudi po Sloveniji. Leta 1981 je vodil prvi večer na prireditvi Novi rock v Križankah.»Ko sem sestavljal program na radiu, sem ga kot v diskoteki in kot DJ (jahalec plošč). Torej takšnega, ki je poslušljiv, pa tudi stilsko urejen. Da sem bolj konkreten. Če izberem Poletno noč, ne morem dati zraven Satisfaction od Stonesov ali kakšno skladbo Metallice, ker to preprosto ne gre skupaj. Če mi kdo poreče, kaj je nekdo drugi vrtel, moram priznati, da ne poslušam vseh radijskih postaj. Še naše ne v celoti, ker nimam dovolj časa za vse to.«brez športa mi živeti ni. Dragan je dolgoletni član Športnega društva RTV Ljubljana, igra nogomet, tenis, šah, smuča, poskusil se je tudi v hokeju. Sodeloval je na zimskih in poletnih igrah v nekdanji skupni državi Jugoslaviji.»Tekel Dragan, kitarist Jeff Beck (ex Yardbirds) in Tomaž Purkart leta 1998 v Trstu Tisoča oddaja ŠTOS leta 2003. Dragan in generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul sem tudi na smučeh, ker pa je nastopal Tone Fornezzi, skoraj ni bilo priložnosti za zlato medalje, saj je bil premočan. V Sloveniji smo tekmovali na Rogli in Kaninu, zunaj nje pa na Kopaoniku in Jahorini, da, tudi na Platku nad Opatijo. Le redki vedo, da so tudi nad Opatijo smučišča. Na igrah smo sodelovali tudi v okviru srednje evropskih držav, denimo na Dunaju. Spomnim se nogometne tekme na pomožnem stadionu NEP v Budimpešti. Tekmovali smo tudi v balinanju in namiznem tenisu. Nastopal sem kot športnik novinar, v Kranjski gori pa se mi je zgodilo, da nisem smel smučati, ker nisem imel novinarske izkaznice. Igral sem tudi tenis, no ja, igram še danes. Za ta leta kar uspešno.«v štirih desetletjih je preminulo veliko Draganovih prijateljev in sodelavcev. To so bili Borut Finžgar, Miki Mihelič, Lojze Kožar, Uroš Rustja, Kajetan Zupan, ki je bil kitarist, pa glasbeniki Bojan Adamič, Jože Privšek, Mario Rijavec, Borut Lesjak, nedavno pa še Nino Robič.»Februarja letos je odšel v pokoj Rihard Kislih, aprila pa Jani Kenda. Maja je tudi meni potekel rok za upokojitev, čeprav so mi odpovedni rok podaljšali za dva meseca. Končal se je 13. julija na dan državno zborovskih volitev in finala svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji. Za slovo so mi čestitali nogometaši Nemčije, ki so postali svetovni prvaki in sem tudi sam stavil na njih. Upam, da bo Radio Slovenija ostal to kar je, saj se je najboljši in preverjeni kader več ali manj že poslovil. Skozi smo dali zlato obdobje slovenske zabavne glasbe. Ves čas sem bil zvest eni hiši. Želim si še naprej urejati oddajo ŠTOS, dokler bom lahko.«našega sogovornika pa veseli, da radijsko pot nadaljuje hčerka Alja, za katero sploh ni vedel, da se je prijavila na razpis za novinarko na Radiu.»Končala je fakulteto za družbene vede za Bežigradom. Ob podelitvi diplome je bila na potovanju v Gvatemali, ker rada potuje. Prosila me je, če lahko dvignem diplomo v njenem imenu, in tako se je tudi meni zgodilo, da sem prišel do diplome«, se pošali sogovornik Dragan, ki tudi v svoje radijske oddaje rad vtke kakšno šalo ali humorno domislico. Dragan je prejel številna priznanja. Za 1000. oddajo ŠTOS je dobil RTV plaketo in priznanje.»leta 2010 sem za leto 2009 prejel Viktorja za življenjsko delo, tako da so nekateri menili, da sem že v penziji. Za širjenje svojega dela in ustvarjalnosti sem dvakrat prejel RTV priznanje. Sodelavec Andrej Lenič je pred leti, ko je odhajal v pokoj, in mu je igral Big Band, izjavil, naj pazijo na njegovega starega prijatelja Dragana Buliča «, ki pa sklene nekako tako ni zime za Eskime.«september 14/ kričač 21

in memoriam Jadran Sterle Umrl je režiser Jadran Sterle (1949), dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, filozof, novinar, scenarist, avtor številnih dokumentarcev o primorski kulturni dediščini in prevajalec. Neandertalčeva piščal, Najstarejše kolo na Krasu, Pastirske hiške na Krasu, Šola pod fašizmom... so le nekateri naslovi bogatega opusa iz programa dokumentarnih oddaj in filmov naše televizije, ki jih je zasnoval sodelavec, novinar in scenarist Jadran Sterle, zmeraj prepričan, da bi morali bolj ceniti preteklost in svoje izročilo, da bi morali biti ponosni na najstarejšo iglo, prvo kolo, neandertalčevo piščal in pastirsko hišo. Jadran se je po študiju svetovne književnosti in filozofije zaposlil na RTV Slovenija in bil vse do konca življenja zvest televiziji. Arheologija, filozofija, etnologija, zgodovina so teme skozi katere je v svojih oddajah in filmih postavljal na ogled in v premislek človeka kot zgodovinsko bitje ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi tam, kjer so se pisale velike zgodbe človeške civilizacije: v Etiopiji, Keniji, Veliki Britaniji, na Kubi. Ustvaril je vrsto reportaž iz sveta, iz Brazilije, Španije, Baskije, Kenije, Avstrije, itd.), konec 90. let pa je začel serijo izjemno odmevnih oddaj z naslovom Humanistika, ki jo je ustvarjal kot scenarist, mnogokrat kot režiser in voditelj skoraj deset let. V tem času je ustvaril nekaj izjemnih dokumentarnih dosežkov na prvem mestu sta gotovo dokumentarec o najstarejšem glasbilu na svetu o neandertalčevi piščali (1997-2007), in dokumentarec o najstarejšem kolesu na svetu (2002), s prvimi dokumentarnimi posnetki pettisočletnega kolesa. V tem času je ustvarjal tudi tedensko studijsko oddajo»zgodbe o knjigah«, kjer je v okrog 70 oddajah predstavljal izključno slovenske avtorje humanističnih del s področja zgodovine, filozofije, etnologije, arheologije, umetnostne zgodovine itd. V tem času je v seriji Humanistika intenzivno spremljal arheološka izkopavanja na slovenskem ozemlju (gradnja avtocestnega križa) ter podajal javnosti na novo odkrito prazgodovinsko podobo zdaj slovenskega ozemlja. Prvi je prikazal zgodovino slovenskega ribištva na Tržaški obali (izjemno odmevna serija z naslovnim dokumentarcem o najstarejšem lesenem plovilu v Evropi čupi v filmu»korenine slovenskega morja«). Prvi je na sodoben način prikazal fašistično nasilje nad Primorci ter posegel v zgodovino Primorske. Primorska in Kras sta bila sploh njegova posebna ljubezen, kot rojak je zgodbe teh krajev občutil in interpretiral s posebno subtilnostjo. Tako so nastali filmi, v katerih se pred gledalci izriše in občuti davno minuli čas, katerega dih in pečat pa vendarle segata vse v današnje dni, v kulturo vsakdana, v izročilo za prihodnost. Kot izkušen scenarist in novinar je prinašal na ekrane zgodbe, ob katerih se Slovenci počutimo na svojih prostorih doma. Njegovi filmi o rodnem Krasu in Primorski so bili izjemno dobro sprejeti, zato so mu tudi podelili častno nagrado Srečka Kosovela v Sežani (2009) in naziv osebnost Primorske avgusta 2012. Za svoje delo je prejel tudi odmevno nagrado mednarodnega filmskega festivala Primus, za cikel filmov, ki se posvečajo zgodovini Slovencev od Rimljanov naprej. Leta 2014 je bil dobitnik RTV priznanja za izjemne dosežke. Njegove televizijske stvaritve so postale intelektualna referenca tako med šolajočo se mladino kot v strokovnih krogih. S prefinjenim občutkom za nacionalno pomembne vsebine je marsikje oblikoval in spodbudil zgodovinski spomin kot nepogrešljivi del kulturne identitete slovenskega naroda. 22 kričač /september 14

Nino Robič V Ljubljani je v poznem poletju v 84. letu starosti umrl pevec Nino Robič, ki se je v zlatih letih slovenske popevke zapisal v antologijo glasbe z zimzelenimi melodijami, kot so Zemlja pleše, Življenje je vrtiljak in Ura brez kazalcev. Naš dolgoletni sodelavec Nino Robič se je rodil v okolici Bjelovarja, s slovensko glasbo pa se je povezal po seriji naključij. Leta 1956 je začel nastopati v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon, v katerem je izkušnje nabirala marsikatera kasnejša zvezda slovenske glasbe. Tu sem se počutil domače ter spoznal čudovite prijatelje. Vrsto let sem pel tudi na Bledu, se poročil s Slovenko in ostal, se je svojih glasbenih začetkov leta 2012 spominjal v intervjuju za Dnevnik. Nastopil je že na prvem festivalu Slovenska popevka leta 1962 na Bledu, še leta 2012 pa je bil del gala koncerta Poletna noč - 50 let Slovenske popevke na Kongresnem trgu v Ljubljani. V slovensko zabavno glasbo je vstopil v obdobju, ko so se domači avtorji šele kalili in so se najprej snemale domače različice tujih uspešnic, ki so jih posneli in spravili na radijski program dobesedno čez noč, je zapisal glasbeni urednik Jani Kenda. Tudi zato je bil po nizu vinilnih malih plošč njegov album Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet, ki je izšel šele leta 2005 pri ZKP RTVS, kompilacija izbranih priredb in zimzelenih melodij domačih avtorjev. V zvočnem arhivu Radia Slovenija je sicer z njegovim imenom vpisanih več kot 300 posnetkov, med njimi omenjene Zemlja pleše, Vrtiljak in Ura brez kazalcev. Seveda pa se bomo Nina Robiča spominjali tudi kot dolgoletnega glasbenega urednika na I. in II. programu Radia Ljubljana in pozneje do upokojitve sredi 90. let na Radiu Slovenija. Sonja Lužar Približno dvajset let je bila Sonja Lužar del razvedrilnega programa TV Slovenije, stilistka, kostumografka, ki nas je ta teden za zmeraj zapustila. Težko je razumeti, zakaj se je moralo zgoditi, težko je sprejeti to dokončnost. Ostajajo živi spomini in v televizijski zgodovini ogromno sledi njene ustvarjalnosti. Prvič sva se srečala še v oddaji Nedeljskih 60 sredi devetdesetih let, začenjala je svojo pot stilistke, kar je opravljala z redko videno vestnostjo, prefinjenostjo in natančnostjo. Nobenih bližnjic ni želela ubirati, zmeraj se je delu posvetila z vsem srcem, z željo narediti nekaj zares lepega, izjemnega. Taka je bila do danes. Ne znam prešteti vseh oddaj, kaj šele nastopajočih, ki jih je v tem času oblekla. Včasih so bile zahtevne oddaje, pogosto tudi ljudje, ki so v njenih oblekah šli pred kamere. Kakih 500 oddaj je za njo, večinoma v razvedrilnem programu. Bili smo skupaj v dobrem in slabem, pogosto v nemogočih pogojih, stiskah. A vsemu je bila kos, nikoli nas ni pustila na cedilu. Bila je stilistka v Zoomu, v oddaji Mario, Spet doma, Avtoportret, Moja Slovenija, da ne omenjam festivalov, posebnih projektov, silvestrskih oddaj, koncertov, nekaj časa je sodelovala z oddajo Sobotno popoldne in občasno z drugimi uredništvi. A to so samo suhoparna dejstva, ki ne povedo veliko o naši Sonji. Pred časom sem o njej spregovoril v nekem intervjuju, težko povem drugače: Za mojo podobo na televiziji skrbi stilistka Sonja Lužar, in to že skoraj dvajset let. Pozna me kot svoj žep, bere moje misli in ji tako zelo zaupam, da pridem na dan oddaje v garderobo in oblečem, kar me čaka, ker vem, da ne bo zgrešila. Tako je to. Seveda mi nikoli ni bilo treba obleči stvari, v kateri se ne bi počutil dobro. To sploh ne pride v poštev. Kdor nastopa, se res ne more ukvarjati še z obleko ali razmišljati, ali čudno zgleda. Včasih povem, da se mi zdi kaj preozko, da mi katera barva ni pri srcu, da bi raje s kravato namesto brez ipd. Nikakor pa si nisem sam izmislil svoje podobe na ekranu. To je zasluga stilistke, ki je našla moj televizijski stil, s katerim sem zadovoljen. Stilistka mora nekako zoreti z mano, ujeti moje pomisleke, razpoloženje, samozavest, drznost Dostikrat ji rečem, da je pol stilistke in pol psihologinje. Zanimiv poklic pravzaprav. Verjamem, da bi podobno o njej lahko govorili vsi, ki jim je posvetila svoj čas, svojo nadarjenost in ustvarjalnost. Sonja je bila neskončno zanimiv človek. Če te je spustila blizu, so se ti odprle neskončne širjave. Skromna, duhovita, iskrena, čista duša. Vse to pogrešamo že zdaj. Hvala za vse in iskreno sožalje njeni družini ter vsem, ki so bili njeni prijatelji. Mario Galunič september 14/ kričač 23

kadri Janez Lombergar odstopil Direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar je generalnemu direktorju RTV Slovenija mag. Marku Filliju podal odstopno izjavo, s katero z 31. oktobrom 2014 odstopa kot direktor Televizije Slovenija. Javni zavod RTV Slovenija pa je že objavil razpis za direktorja Televizije Slovenija. Kandidati za to funkcijo se lahko prijavijo na razpis do 10. oktobra. Janez Lombergar, ki bi mu sicer štiriletni mandat direktorja Televizije Slovenija potekel 28. februarja 2015, je v odstopni izjavi zapisal, da želi omogočiti novemu direktorju, da čim prej prevzame vodenje programsko-producentske enote Televizije Slovenija in po sprejetju Programsko-poslovnega načrta za leto 2015 začne njegovo uresničevanje. Novi direktor bo tako imel predvsem možnost, da že predlaga generalnemu direktorju v imenovanje nove odgovorne urednike Televizije Slovenija, ki jim mandati potečejo v začetku leta 2015 oz. sredi prihodnjega leta. Janez Lombergar je bil direktor Televizije Slovenije od februarja 2011, pred tem je bil v. d. direktorja Televizije Slovenija od septembra 2010, Televizijo Slovenija pa je vodil tudi med letoma 1992 in 2002. prišli - odšli ODŠLI V JUNIJU 2014 PPE TV SLOVENIJA DUŠAN DOBNIKAR - tehnik mobilne produkcije REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPO- DISTRIA BREDA BIŠČAK novinarka specialistka PRIŠLI V JUNIJU 2014 PPE RADIO SLOVENIJA TANJA STARIČ - novinarka glavna komentatorka/voditeljica REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPO- DISTRIA NADJA ČERNIGOJ likovna TV oblikovalka PPE REGIONALNI CENTER MARIBOR VESNA MARTINEC novinarka poročevalka OE ODDAJNIKI IN ZVEZE ANDREJ REMIC razvojni inženir POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJE MARKO KOSIČ voznik kurir ODŠLI V JULIJU 2014 PPE TV SLOVENIJA JADRAN STERLE - novinar urednik PPE RADIO SLOVENIJA DRAGAN BULIČ - glasbeni urednik EVA BLUMAUER - fonetičarka lektorica LJUBO MILOŠEVIČ - operativni inženir REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPO- DISTRIA MARIŠA BIZJAK - novinarka specialistka NUŠA PEVC - novinarka specialistka MARIN DERANJA - Inženir elektroenergetik OE GLASBENA PRODUKCIJA NEJC MIKOLIČ tuttist NADEZDA TOKAREVA tuttistka POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJE JOŽE MUHVIČ - voznik kurir PRIŠLI V JULIJU 2014 PPE TV SLOVENIJA PETRA PREŠEREN - novinarka specialistka analitičarka PPE RADIO SLOVENIJA PETRA TANKO - glasbena urednica voditeljica ODŠLI V AVGUSTU 2014 PPE TV SLOVENIJA MATEVŽ PODJED novinar dopisnik v Sloveniji TUGO ŠTIGLIC režiser prvak EKONOMIKA POSLOVANJA DARINKA POLIČNIK glavni računovodja PRIŠLI V AVGUSTU 2014 PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER- CAPODISTRIA AGNESE ĐURIN organizatorka izvedbe PRIMOŽ ČEPAR - novinar OE GLASBENA PRODUKCIJA DARKO SEDAK-BENČIĆ koncertni mojster prvi trobentač VODSTVO JZ RTV SLOVENIJA POLONCA KOMAR vodja programskega projekta 24 kričač /september 14

izobraževanje tekst in foto: Robert Cmiljanič Avtorsko pravo v praksi - predavanje Ko smo se v Kompetenčnem centru pred časom dogovarjali o prihodnjih predavanjih, si nismo niti mislili, da v hiši obstaja tolikšen interes za, morda na prvi pogled suhoparno tematiko avtorskega prava. Odlično obiskano septembrsko predavanje doc. dr. Špelce Mežnar pa dokazuje, da se v RTV hiši zaposleni še kako zavedajo pomena avtorskih in izvajalskih pravic. Izkazalo se je, da je celo naša velika sejna soba premajhna za vse, ki jih zanima tovrstna tema. V dve urnem predavanju se je priznana strokovnjakinja dotaknila tako teorije in osnovnih pojmov avtorskega prava kot tudi primerov iz sodne prakse. Predstavila je pojem avtorskega dela, pravico intelektualne lastnine, katere so moralne in materialne pravice, ipd. Mnogi udeleženci so že med predavanjem postavljali vprašanja, po koncu pa je dr. Mežnarjeva še kakšnih 15 minut odgovarjala na individualna vprašanja iz naše vsakdanje prakse. Po odzivih in vprašanjih udeležencev ugotavljamo, da bi bilo za mnogo zaposlenih koristno, če bi v hiši sistemsko uredili pomoč v obliki navodil, saj se novinarsko, uredniško in producentsko delo dnevno srečuje z vprašanji, povezanimi z avtorskim in izvajalskim pravom. Predavanje se je snemalo, zato si lahko vsi, ki vas tematika zanima, le to pogledate na spletni strani Izobraževalnega središča. Prosojnice predavanja in nekaj fotografij dogodka najdete na MojRTV pod zavihkom Kompetenčni center / Izobraževalna gradiva. september 14/ kričač 25

RTV med ljudmi tekst in foto: Katja Pečaver Na Čarobnem dnevu v Volčjem Potoku RTV Slovenija se je zadnjo nedeljo v avgustu, tako kot že nekaj let zapored, predstavila na prireditvi Čarobni dan v Volčjem Potoku. Tokrat smo se z našimi najmlajšimi in tistimi, ki so mladi po srcu, podali v svet filma, v njegovo umetnost in ustvarjalnost. Otroci so lahko sodelovali pri ustvarjanju animiranega oziroma stop motion filma, v katerem so nastopali vsem dobro poznani zajček Bine, Kakadudu, slon Bansi, Polalipton in številni drugi junaki RTV Slovenija. Otroci so film s svojo filmsko zgodbo, ki je bila prepuščena njihovi domišljiji in ustvarjalnemu zanosu, posneli s pomočjo fotoaparata in osnovne montaže na računalniku. Poleg tega so se otroci lahko preizkusili tudi v izdelovanju optičnih igrač, kot je na primer taumatrop. Obiskovalce smo seznanili s filmskimi termini na TV Slovenija, v katerih ponujamo izjemno bogato bero večinoma premiernih filmov. Dogajanje na prireditvenem prostoru RTV Slovenija smo popestrili tudi s poslikavami obraza ter pobarvankami. Z enako tematiko smo se predstavljali tudi na Festivalu slovenskega filma drugo septembrsko nedeljo, ter se še bomo, na Pikinem festivalu v Velenju, konec septembra. Vljudno vabljeni! 26 kričač /september 14

razvedrilo JUNAK LEVSTIKOVE POVESTI ( MARTIN) IME PISATELJA FEUCHT- WANGERJA LETALEC NAŠA IGRALKA (VERA) NAŠ IGRALEC (SANDI) VRTNE CVETICE RAZNIH BARV PISATELJ JEROME ------- JEROME AM. JAZZ GLASBENIK (SAM) MESTO NA MORAVSKEM SLAVNI DETEKTIV HERCUL --- IN KRIK AFRIŠKA DRŽAVA ŠTEFAN REMIC ENOSPOLNO BITJE ORGANSKA SESTAVINA KOSTI (IZ: NOISE) KRAVJI MLADIČ GLASBENIK ZA KLAVIRJEM ŠTORKLJA PO PREKMURSKO DEL ČIPA DEL OBRAZA NIZEK ŽENSKI GLAS RASTLINSKA BODICA AVTOR ČLANKOV VERSKA PODOBA KRAJ PRI LJUBLJANI DROBNI PROIZVODI PTIC BOGASTVO MORJA POLOTOK NA NOVI FUN- LANDIJI MEDMET ZA TIŠINO LITIJ PISNO NAROČILO O PRENOSU DENARJA IGRALEC GABIN KONSTR. AVTOV FERRARI SESTAVIL JOŽE PETELIN GRŠKA ČRKA ŽIVAL IZ RODU MAČK TEROR DALMAT. ŽENSKO IME STAR INDIJSKI JEZIK, MLAJŠI OD SANSKRTA REKA V ANGLIJI SOLMIZ. ZLOG GORA V EGIPTU NA ISTOIMEN. POLOTOKU FRANC. DEPARTMA (GL. MESTO GRENOBLE) AM. FILMSKA IGRALKA (CAMERON) ZASTEKLJENA ODPRTINA V STENI september 14/ kričač 27

prvošolci foto: Anja Brelih S smehom in igrivostjo v prvi razred Zadnji teden počitnic smo v studiu 2 TV Slovenija tretje leto zapored gostili otroke sodelavk in sodelavcev RTV Slovenija, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Mali radovedneži so risali, peli, plesali in tekmovali v športnih igrah. Izdelali so tudi posebno sestavljanko in narisali risbo za spominjsko knjigo prvošolcev. Obiskal jih je tudi MMC-jev slon Bansi, s katerim so govorili o počitnicah in se ob tej priložnosti tudi slikali za spomin. Vsem prvošolcem in ostalim šolarjem RTV Slovenija želimo uspešno šolsko leto. 28 kričač /september 14