INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU SISTEMA ZA DOZIRANJE TABLET

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran ROCNER INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU SISTEMA ZA DOZIRANJE TABLET univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika Maribor, avgust 2017

INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU SISTEMA ZA DOZIRANJE TABLET Študent: Študijski program: Goran ROCNER univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika Mentor FS: Mentor FERI: izr. prof. dr. Marjan LEBER red. prof. dr. Dušan GLEICH Somentor: doc. dr. Simon KLANČNIK Maribor, avgust 2017

Liiiveiza ii fularii:0r',r ; 1X!.1 :tela 'ja +:eki:iill*l 11 iki, recliaiil,siir1,r n rtiilii{}:i\i) itr -,rt*i-+ 4.1 5l:ilitr :,jfi/tl Stevilka: MEH-80081 Datum in kraj: 24.07.2017, Maribor Na osnovi330. dlena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB12, Uradnilist RS, at'29/2017) izdajam SKLEP O ZAKUUENEM DELU GORANU ROCNERJU, Studentu univerzitetnega Studijskega programa prve stopnje MEHATRONIKA, se dovoljuje izdelati zakljudno delo. Tema zakljudnega dela je pretezno s podrodja Katedre za proizvodno strojnistvo. Mentor FS: MCNTOT FERI: Somentor: Zunanji delovni somentor: izr. prof. dr. Marjan Leber red. prof. dr. DuSan Gleich doc. dr. Simon Klandnik Naslov zakljudnega dela: lnovacijske poti pri razvoju sistema za doziranje tablet Naslov zakljudnega dela v angle5kem jeziku: lnnovation pathways in the development of a pill dosing system Rok za izdelavo in oddajo zakljudnega dela je: 30.09.20L7. Zakljudno delo je potrebno izdelati skladno z >Navodili za pripravo diplomskega dela< in ga v treh izvodih oddati v pristojnem referatu dlanice. Hkrati se odda tudi izjava mentorja (in morebitnega somentorja) o ustreznosti zakljudnega dela ter porodilo o preverjanju podobnosti z drugimi deli. pravni pouk: Zoper ta sklep je mozna pritoiba na Senat dlanice v roku 10 delovnih dni od dneva prejema sklepa. Obvestiti: r kandidata,. mentorja, o somentorja, r odloziti v arhiv. Deka n: "s{.{'-/{w/ red. prof. dr. Bojan DolSak lj f f N l{ { F5 iruwwfsrm.sr lis@lim.si jtr3e62l2c7501l i{+38$221c7?9c rirf;tli.lllt5c9 llc2915 i DIDV jitia:4105

I Z J A V A Podpisani, izjavljam, da: je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze, so rezultati korektno navedeni, nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih, soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela. Maribor, Podpis: II

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema izr. prof. dr. Marjanu Leberju, red. prof. dr. Dušanu Gleichu in somentorju doc. dr. Simonu Klančniku za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi staršema, ki sta mi omogočila študij in me vedno podpirala. III

INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU SISTEMA ZA DOZIRANJE TABLET Ključne besede: inovativnost, inovacijski proces, doziranje tablet UDK: 658.589(043.2) POVZETEK Inovacijski proces je zapleten in dolgotrajen proces. Diplomska naloga prikazuje inovacijski proces na primeru sistema za doziranje tablet. Sam inovacijski proces je sestavljen iz več posameznih faz in korakov, vključuje pa tudi uporabo kreativnih tehnik. Ti posamezni koraki (iskanje idej, vrednotenje idej, razvoj izdelka) so v okviru diplomske naloge na kratko opisani. Inovacijski proces smo morali predčasno zaključiti na nivoju invencije. S sistemom za doziranje tablet smo premagali določen problem, za katerega smo izdelali prototip. V izdelek bi bilo treba vložiti več časa in denarja, da bi ga lahko nadalje razvili v inovacijo. IV

INNOVATION PATHWAYS IN THE DEVELOPMENT OF A PILL DOSING SYSTEM Key words: innovation, innovation process, pill dosing UDK: 658.589(043.2) ABSTRACT The innovation process is a complicated and long lasting process. The diploma work shows an innovation process in the case of a pill dosing system. The innovation process itself consists several steps and phases. These individual phases (searching for ideas, evaluating ideas, product development) are briefly described in the diploma work. We had to finalize the innovation process at the level of an invention. With the pill dosing system we overcame a particular problem for which we made a prototype. More time and money have to be invested into the product, so it can be further developed into an innovation. V

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 1.1 Definicija problema... 1 1.2 Cilji diplomske naloge... 3 1.3 Pričakovanja uporabnika... 3 2 RAZISKAVA ZNANIH REŠITEV... 4 3 MOŽNOSTI ISKANJA IDEJ IN VREDNOTENJE IDEJ... 8 3.1 Možnosti iskanja idej... 8 3.2 Vrednotenje idej... 12 4 FUNKCIJE SISTEMA IN PROTOTIP... 14 4.1 Uporabljene komponente... 14 4.2 Delovanje sistema... 16 4.3 Prednosti in slabosti... 17 4.4 Prototip... 18 5 INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU IZDELKA... 19 5.1 Potrebe po inovacijah... 19 5.2 Inovacijske poti... 20 6 MOŽNOSTI PRENOSA INOVACIJ NA TRG... 22 6.1 Inovacijski trendi na trgu... 23 6.2 Internet stvari in umetna inteligenca... 24 7 SKLEP IN ZAKLJUČEK... 27 7.1 Sklep... 27 7.2 Zaključek... 27 8 SEZNAM VIROV... 28 VI

KAZALO SLIK Slika 1.1: Posamezni koraki inovacijskega procesa [5]... 2 Slika 2.1: Ploščica za tedensko organizacijo tablet [6]... 4 Slika 2.2: Ploščica za mesečno organizacijo tablet [7]... 4 Slika 2.3: Izdelek Vm928 [8]... 5 Slika 2.4: Sistem srednjega cenovnega razreda [9]... 6 Slika 2.5: Sistem najvišjega cenovnega razreda [10]... 7 Slika 3.1: Razvoj ideje [13]... 9 Slika 3.2: Izgled 6-3-5 obrazca [14]... 11 Slika 3.3: Narast stroškov pri razvoju [4]... 12 Slika 4.1: Arduino MEGA 2560 [18]... 15 Slika 4.2: Model izdelka... 15 Slika 4.3: Uporabniški vmesnik... 16 Slika 5.1: Obravnavani inovacijski poti [27]... 20 Slika 5.2: Postopek k virom usmerjenega inovacijskega procesa [27]... 21 VII

1 UVOD Inovacije nam določajo vsakdan, prisotne so v vseh področjih človeške dejavnosti, vendar so prav na področju zdravstva še tako dobrodošle. S staranjem se srečujemo z vedno več boleznimi, življenje postaja vedno bolj oteženo. Starejši ljudje in kronični bolniki morajo zaužiti vedno večje število tablet ob različnih časih, le tako lahko ohranjajo življenjski standard. Pri doziranju tablet pa lahko hitro nastane zmeda. Sistem je bil razvit prav z namenom olajšanja življenja bolnikom. 1.1 Definicija problema V okviru diplomske naloge si bomo ogledali inovacijski proces in uporabljene postopke na primeru sistema za doziranje tablet. Preden se posvetimo inovacijskemu procesu, moramo najprej ločiti dva osnovna pojma. Enega izmed njiju najdemo že v naslovu diplomskega dela. To sta invencija in inovacija. Kako se pojma podobno slišita in zapišeta, tako sta si različna; najprej si oglejmo definicije obeh pojmov. Invencija in inovacija Za avtorja Likarja ''invencija predstavlja sposobnost odkrivanja novih aspektov ali odnosov med stvarmi, pojavi ali pojmi...'' [1] Za avtorja Pretnarja je ''invencija vsakršno ustvarjalno spoznanje, rešitev, zamisel ali dosežek.'' [2] Inovacija je nova korist od nove ideje, ki je ustvarjena poslovno celovito. V praksi se le en odstotek izmed vseh invencij razvije v inovacije. O inovaciji odločajo uporabniki. Inovacijo je možno prodajati tistim, ki bi širili trg zunaj prvih zgodnjih kupcev. [3] Kaj je sploh razlika med pojmoma? Invencije so popolnoma novi izdelki, metode ali procesi. Pri inovacijah gre za obstoječe izdelke, ki se na podlagi novih tehnologij, pripomočkov ali 1

procesov izboljšajo. Invencija je torej nekaj novega, inovacija pa nekaj novega in izboljšanega. Inovacijski proces Slika 1.1 nam prikazuje inovacijski proces po avtorju Likarju [4]. Kot vidimo, je inovacijski proces sestavljen iz več korakov in faz. V okviru diplomske naloge si bomo v posameznih poglavjih podrobneje ogledali nekatere korake in faze. Slika 1.1: Posamezni koraki inovacijskega procesa [5] 2

1.2 Cilji diplomske naloge Cilj diplomskega dela je prikazati inovacijski proces na primeru sistema za doziranje tablet, navesti uporabljene metode, raziskati podobne rešitve in opisati dva trenda, ki bosta na trgu pridobila na pomembnosti. V diplomsko delo je vključeno delo na projektih dva in tri, ki sta potekala skozi celo lansko leto. Na projektih je potekal nadaljnji razvoj sistema za doziranje tablet, na katerem so delo opravljali tudi že prejšnji študenti. Tako bomo v okviru diplomske naloge spoznali sam sistem za doziranje tablet (uporabljene komponente, delovanje, prednosti, slabosti). je sestavljeno iz šest poglavij. V začetnih poglavjih si bomo ogledali trenutne rešitve glede doziranja tablet, nato pa raziskali, kako priti do idej za premagovanje problemov, opisali sistem za doziranje tablet in na koncu predstavili, kako bi lahko izdelek prenesli na trg. 1.3 Pričakovanja uporabnika Sistem je razvit za starejše ljudi in ljudi z različnimi kroničnimi boleznimi. Vendar je sistem le še na nivoju prototipa. Še vedno je potrebne veliko človeške pomoči, zato ne smejo biti pričakovanja uporabnika prevelika. S pomočjo sistema se dozirajo tablete. Delovanje sistema si bomo ogledali v poznejših poglavjih. Med drugim bomo v poznejših poglavjih izvedeli, kaj bi bilo treba na sistemu še izboljšati. 3

2 RAZISKAVA ZNANIH REŠITEV Na področju doziranja tablet za bolnike ni veliko znanih rešitev. Večina bolnikov zauživa tablete iz same škatle, ki jih pakirajo proizvajalci. Obstajajo tudi posebne ploščice z večjim številom predalčkov, kot jih prikazujeta sliki 2.1 in 2.2. Ti ploščice prihajajo v različnih velikostih, lahko so dnevne, tedenske ali mesečne. V predalčke se vnesejo tablete, ki jih mora bolnik zaužiti, pri čemer lahko hitro nastane zmeda. Slika 2.1: Ploščica za tedensko organizacijo tablet [6] Slika 2.2: Ploščica za mesečno organizacijo tablet [7] 4

V nadaljevanju predstavljamo sistem z avtomatiziranim postopkom opozarjanja in doziranja tablet. Ogledali si bomo tri primere iz različnih cenovnih razredov. Izdelek Vm928 proizvajalca Aidapt nam ob nastavljenih urah javlja, da mora bolnik zaužiti tableto. Je najcenejši izmed opisanih treh, njegova cena znaša 22.92 $. Njegova prednost je predvsem kompaktnost, kar je obenem tudi njegova slabost. Ima le tri predalčke: za zjutraj, popoldan in zvečer. V izdelek je treba vsak dan znova vnašati potrebne tablete. Uporaben je predvsem, ko je bolnik na poti, saj lahko zadevo shrani v žep. Slika 2.3: Izdelek Vm928 [8] V srednjem cenovnem razredu imamo avtomatiziran sistem za opominjanje bolnikov in doziranje tablet. Cena sistema znaša 79.99 $. Sistem javlja alarm ob določenih časih, ko mora bolnik zaužiti tablete. V sistemu se nahaja 28 predalčkov; v enem predalčku se mora nahajati količina tablet za en odmerek. Zaradi velikosti predalčkov se lahko v njih vnese tudi do 12 tablet. 5

Odvisno od posameznega bolnika in velikosti odmerkov se lahko nastavi urnik zaužitev tablet tudi do štirih tednov. Zaklepanje sistema zagotavlja zaščito pred prevelikimi odmerki in preprečuje dostop do zdravil zunaj predpisanih časov. [9] Slika 2.4: Sistem srednjega cenovnega razreda [9] 6

Najdražji izmed vseh treh je avtomatiziran sistem za opominjanje bolnikov in znancev ter doziranje tablet. Cena sistema je 789.95 $. Sistem je izmed vseh opisanih najbolj zanesljiv. Ob točno določeni uri dozira točno določen odmerek. Sistem javlja alarm in dozira tablete tudi do šestkrat dnevno. Sistem je zaklenjen in vsebuje monitor. Ob vsaki zamudi bolnika se pošlje sporočilo ali se opravi telefonski klic znancu, ki lahko preveri stanje bolnika. [10] Slika 2.5: Sistem najvišjega cenovnega razreda [10] 7

3 MOŽNOSTI ISKANJA IDEJ IN VREDNOTENJE IDEJ 3.1 Možnosti iskanja idej Po Trstenjaku je ideja zamisel, ki se porodi izumitelju sama od sebe ali ob nekem dogodku. Običajno se ideje hitro pojavijo, vendar lahko enako hitro izginejo. Ni najpomembnejši trenutek, ko nas ideja navdahne, temveč, ko se te ideje začnemo zavedati in nanjo postanemo pozorni. [11] Vse, kar nas obdaja, je nekoč bila ideja. Iz navedene definicije avtorja Trstenjaka smo izvedeli, da so ideje kreacije ljudi, natančneje človeških možganov. Kot primer lahko navedemo denar. Denarja se fizično ne moremo dotakniti. Kos papirja, ki ga držimo v rokah, ni denar, nosi le idejo denarja. Prav ideje nam omogočajo napredek, vendar nam sama ideja ne koristi, dokler ni realizirana. Ovrednotenje idej si bomo ogledali v naslednjem poglavju. Prej si oglejmo tehnike za spodbujanje kreativnega razmišljanja. Kreativno razmišljanje nas vodi do idej. Takih tehnik je veliko, nekatere izmed njih so: možganska nevihta (ang. Brainstorming), zapisovanje misli (ang. Brainwriting pool), razprava 66, metoda 635, metoda Sil, personifikacija, metafore, lista oznak, Gordonova tehnika itd. 8

Navedli smo le nekaj tehnik, obstaja jih še veliko. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo tehnike možganske nevihte, metode 635 in Gordonovo tehniko. Možganska nevihta ''Najbolj znana in enostavna metoda iskanj idej je brainstorming ali možganska nevihta. To je metoda iskanja idej v skupini. Vsak lahko pove idejo, ki se mu je v tistem trenutku utrnila, ostali jo sprejmejo brez kritiziranja ali spreminjanja. Cilj je, da pridobimo čim več idej, jih sproti ne komentiramo in ocenjujemo glede na kakovost ali uporabnost. Vse ideje zapišemo na tablo ali list papirja in jih šele kasneje kritično ovrednotimo in o njih razpravljamo.'' [12] Prednost možganske nevihte je predvsem, da se ustvari skupina ljudi, pri kateri lahko posamezniki zbirajo različna stališča drugih sodelujočih. Pri metodi lahko posameznik zbere kup idej drugih sodelujočih, tako lahko s pomočjo drugih idej, razvija svoje ideje naprej. Metoda spodbuja kritično mišljenje. Pri iskanju idej za premagovanje problema mora imeti posameznik objektiven pogled, ne sme vpletati osebnih občutkov. Tako lahko najde najboljšo rešitev in ne tisto, ki mu je najljubša. Slika 3.1: Razvoj ideje [13] 9

''Načeloma obstajata dva osnovna pristopa strukturiran in nestrukturiran. Nestrukturiran pristop spodbuja udeležence, da sporočajo svoje ideje v tistem trenutku, ko se jim pojavijo v glavi, medtem ko se morajo pri strukturiranem pristopu udeleženci držati določenih pravil, da je zbiranje podatkov bolj urejeno in enakomerno porazdeljeno. Praktične izkušnje kažejo, da je strukturiran pristop bolj učinkovit.'' [4] ''Strukturiran pristop omogoča, da vsi udeleženci organizirano zbirajo ideje na določeno temo ali problem ter spodbuja udeležence k večji kreativnosti in odprtosti do novih idej ali idej, ki niso tradicionalne. Pri tem pristopu ni možno, da bi dominanten udeleženec vplival na končne rezultate celotne ekipe.'' [4] Gordonova tehnika Gordonova tehnika kreativnega iskanja idej temelji na njegovi teoriji ustvarjalnosti in možganski nevihti. Za razliko od možganske nevihte, pri kateri so v skupino zbrani običajno ljudje, ki poznajo zastavljeni problem in področje. Udeleženci, razen vodje, ne vedo, za kaj gre. Predloge morajo dajati samo glede na problem, ki jim ga zastavi voditelj. Pravi namen se udeležencem razkrije šele na koncu nevihte. Največja prednost Gordonove tehnike je, da so ideje originalnejše. Zaradi nepoznavanja problema udeleženci možganske nevihte ne vpletajo čustev do zastavljenega problema. Glavna potencialna slabost pa lahko nastopi, če voditelj ni vešč svojega dela. Vodja mora biti ustvarjalna oseba, ki je sposobna uravnotežiti širino problema. [15] 10

Metoda 635 Je tehnika zapisovanja misli s pomočjo prikazanega obrazca. Pri tehniki šest ljudi zapiše tri ideje v petih minutah. Vsak udeleženec prejme v ta namen prazen obrazec, ki je prikazan na sliki 3.2. Pred začetkom izpolnjevanja obrazca vsak udeleženec na vrh tabele zapiše izbrani problem. Nato se začne zapisovanje idej. V petih minutah mora vsak udeleženec v prvo vrstico obrazca napisati tri ideje v celih stavkih (6 10 besed). Po pretečenih petih minutah obrazec podajo osebi na svoji desni in vsak znova napiše tri nove ideje. Postopek poteka tako dolgo, dokler ni izpolnjen celotni obrazec. Ko je obrazec izpolnjen, ima celotna skupina na šestih obrazcih 108 idej. Le-te je nato treba temeljito oceniti in analizirati. [4] Udeleženec 1 Udeleženec 2 Ideje/predlogi Vsak udeleženec vpiše tri različne ideje. Udeleženec 3, itd. Slika 3.2: Izgled 6-3-5 obrazca [14] 11

3.2 Vrednotenje idej Pri vrednotenju in izboru idej se odloča, ali bodo podjetja pri inoviranju uspešna. V praksi se velikokrat izkaže, da podjetja preslabo ocenijo vrednost ideje. Podjetja nadaljujejo z razvojem, stroški pa strmo naraščajo, kot nam prikazuje slika 3.3. Pomanjkljivosti na izdelkih se šele izkažejo, ko ti pridejo na trg. Slika 3.3 nam prikazuje, da moramo razpolagati z velikim številom idej, da lahko v nadaljevanju izberemo le najbolj prepričljive. [4] Slika 3.3: Narast stroškov pri razvoju [4] Uporabnost vsake poslovne ideje moramo oceniti glede na: trg, tehnike in tehnologije. [16] Vsake toliko časa prihajajo na trg novi trendi. Tako moramo biti pred samim razvojem pozorni, ali bo izdelek ob njegovem prihodu na trg sploh nov in inovativen. Izdelek je treba oceniti tudi glede njegove uporabnosti. Iz tehničnega vidika pa moramo biti pozorni, če je izdelek sploh mogoče izdelati. 12

''Vrednost poslovne ideje v poslovnem svetu je tako velika, kot je velik njen finančni potencial.'' [17] 13

4 FUNKCIJE SISTEMA IN PROTOTIP Sistem za doziranje tablet smo razvili z namenom poenostavljanja življenja bolnikom. Tako glede izgleda kot tudi uporabe je bilo prvo načelo enostavnost. V tem poglavju si bomo najprej ogledali, katere komponente so uporabljene, nato delovanje sistema, prednosti, slabosti, pomembnost prototipov ter na koncu še smiselne nadgradnje sistema. Koncept za izdelek so izdelali študentje, ki so prejšnja leta delali na projektu. Ideja je bila razvita s pomočjo kreativne tehnike možganske nevihte. Koncept izdelka se je razvil s pomočjo predvidevanja potreb v prihodnosti. Tako so začele nastajati prve skice ogrodja in izbira prvih komponent. Najprej si bomo ogledali, katere komponente smo izbrali za sistem. 4.1 Uporabljene komponente Mehanske in elektronske komponente, ki so uporabljene v sistemu so: Arduino MEGA 2560, 2x koračna motorja 28-BYJ28, 2x gonilno vezje za koračna motorja, zvočnik, IR-senzor, PIR-senzor (passive infrared), končno stikalo, 8x AA baterij, ogrodje. 14

Slika 4.1: Arduino MEGA 2560 [18] Pri testiranju in izdelavi smo za napajanje uporabljali napetostni generator. V končnem izdelku bi lahko bile uporabljene baterije. Model sistema nam prikazuje slika 4.2. Model je sestavljen iz samega ohišja, v katerem se nahajata dve vrteči se ploščici (poganjata ju koračna motorja), različno veliki predalčki, ki so nameščeni na zgornji ploščici (v njih vnesemo tablete), in predalčka, v katerega padejo tablete ter pokrova. Na spodnji ploščici se nahajajo luknje, skozi katere tablete padejo v spodnji predalček. Elektronske komponente, razen zgornjega koračnega motorja, se nahajajo v spodnjem delu ohišja. Slika 4.2: Model izdelka 15

4.2 Delovanje sistema V sistem se v različno velike predalčke, ki se nahajajo na zgornji ploščici, vnesejo tablete. Vnesejo se lahko največ štiri različne vrste tablet, pri tem moramo biti pozorni, kako jih vstavljamo. Velikost lukenj, skozi katere tablete padejo, so prilagojene velikostim različnih tablet. Sistem se krmili preko uporabniškega vmesnika na računalniku. Uporabniški vmesnik smo razvili v programskem okolju Visual Studio 2015, in sicer v programskem jeziku C# (C sharp). Slika 4.3: Uporabniški vmesnik Uporabnik ob priklopu sistema pritisne na gumb Poveži; tako se vzpostavi komunikacija z mikrokrmilnikom. Za pošiljanje ukazov je bil razvit osem znakovni protokol. Nato uporabnik potrdi enega izmed gumbov (odvisno kdaj mora zaužiti tablete) na osebnem računalniku, da se izvede logika vrtenja koračnih motorjev in padec tablete. Mikrokrmilnik smo programirali v programskem okolju Arduino. Spodnja ploščica se vedno najprej postavi na začetno pozicijo, ki nam javlja IR-senzor. Nato se zavrti za toliko korakov, da se nahaja nad eno izmed lukenj. Potem se začne vrteti zgornja ploščica, ki jo poganja zgornji koračni motor. Delovanje zgornjega koračnega motorja prekine PIR-senzor, ko pade tableta. Javi se alarm, da se tableta nahaja v spodnjem predalčku in jo uporabnik lahko vzame. Alarm se ugasne, ko 16

uporabnik vzame tableto oz. predalček iz ogrodja, kar nam zaznava končno stikalo. Ko se predalček ne nahaja v ogrodju, sistem ne deluje. 4.3 Prednosti in slabosti Vsak sistem ima svoje prednosti in svoje slabosti. Najprej se posvetimo prednostim, nato še pomanjkljivostim, ki bi jih bilo treba izboljšati. Glavna prednost sistema je enostavna uporaba, saj je uporabniški vmesnik skupaj s celotnim sistemom zasnovan tako, da je uporabniško čim bolj prijazen. Enostavna uporaba predvsem ugaja starejšim bolnikom, ki niso veliko v stiku z osebnim računalnikom. Starejši bolniki bi se tako tudi seznanili z delovanjem in uporabo osebnega računalnika, kajti v današnjem času je ta tehnologija postala nepogrešljivi člen vsakdanja. Poenostavila bi se življenja bolnikov, ki imajo tako že dovolj skrbi. Izdelek bi bilo smiselno razširiti na bolnišnice in tako olajšati delo medicinskim sestram ter bratom. Tako kot vsak izdelek prinaša svoje prednosti, hkrati prinaša slabosti. Ena izmed slabosti izdelka je cena. Krmilnik skupaj s senzoriko je poceni, vendar je ogrodje, ki je bilo natisnjeno na 3D-tiskalniku, dražje. Pri tem moramo biti pozorni na material, ki se uporablja za tiskanje, kajti različni materiali imajo različne vplive na živilske izdelke. Za krmiljenje izdelka je potreben osebni računalnik, ki pa ga nekateri starejši bolniki nimajo. V sistem lahko vnesemo ''le'' štiri različne vrste tablet. Pri vnašanju tablet v sistem moramo biti pozorni, kdaj in koliko tablet mora bolnik zaužiti; pri tem bi bilo potrebno tudi reprogramiranje sistema na vsakega posameznika. Tudi vsaka napaka v sistemu bi lahko povzročila veliko škode uporabniku. Tako bi bilo treba dodati še več senzorike, vendar bi se tako spet dvignila cena izdelka. Še vedno je potrebne veliko človeške pomoči za vstavljanje tablet in reprogramiranje sistema. 17

4.4 Prototip Prototip je delujoč model končnega izdelka. Služi za testiranje izdelka, tako se preverja njegovo delovanje in oceni izgled. [19] Prototip je sestavljen iz vseh prej omenjenih komponent. Pri prototipu se nahajajo vse elektronske komponente, razen zgornjega koračnega motorja, v spodnjem delu ohišja. Tako so elektronske komponente ločene od tablet, kajti pri tabletah lahko prihaja, da se manjši delci odkrušijo, kar bi lahko motilo delovanje senzorike. S pomočjo prototipa smo ugotovili nekaj možnosti nadaljnjega razvoja sistema, ki so predvsem povezane s krmiljenjem sistema. Najbolj smiselna razširitev bi bila vključitev modula z realno uro. Sistem bi bil sprogramiran tako, da bi ob določenih časih samodejno javljal alarm. Tako bi bil sistem še bolj kompakten in ne bi bilo potrebe po uporabniškem vmesniku. Ob priključitvi modula z uro realnega časa bi bilo smiselno priključiti še GSMmodul, če se bolnik ne bi odzval na alarm, bi po nekem pretečenem času sistem poslal sporočilu znancu, ki bi lahko nato preveril stanje. Novo ogrodje bi bilo potrebno, kajti trenutno lahko bolniki vnesejo v sistem največ štiri različne vrste tablet. V sam sistem bi bilo treba vnesti več senzorike, ki bi nam označevala posamezne luknje. Trenutno so do posameznih lukenj nastavljeni koraki, ki jih opravi koračni motor, vendar lahko vedno prihaja do motenj v delovanju. 18

5 INOVACIJSKE POTI PRI RAZVOJU IZDELKA Pred inovacijskimi potmi si oglejmo, zakaj inovacije sploh potrebujemo in kakšne so koristi inovacij. 5.1 Potrebe po inovacijah Za avtorja Goffina in Mitchella so ključni štirje dejavniki, zakaj se sploh lotiti inovacijskega procesa. Ti dejavniki so: tehnološki napredek, spreminjanje kupcev in potreb, nenehna konkurenca, spreminjanje okolja podjetja. [20] Kot pomemben peti dejavnik lahko navedemo varstvo okolja. V zadnjih letih se vedno bolj poznajo okoljske spremembe, na kar so se morala odzvati tudi podjetja. Bodisi zaradi ekološke ozaveščenosti ali zaostrovanja zakonov vedno več podjetij razvija ekološko prijazne izdelke. Kot primer lahko navedemo podjetje Tesla, ki je bilo ustanovljeno z namenom pospešiti prehod na električna vozila. Završnik meni, da novi izdelki dajejo podjetju možnost za nadaljne delo. Novi izdelki dajejo pobudo in ustvarjajo zaupanje. Podjetja z novimi in kakovostnimi izdelki bolj zadovoljujejo potrebe odjemalcev, to se kaže v večji prodaji, dobičku in tržnem deležu. Podjetja pridobivajo zaupanje uporabnikov in lahko navezujejo nove poslovne stike. Z inovativnejšimi izdelki se poveča ugled podjetja tako na domačem kot na tujem trgu. Podjetje z izdajo novih izdelkov konstantno raste. [21] 19

5.2 Inovacijske poti Inovacijske poti v bistvu predstavljajo pretvorbo ideje v inovacijo. Kako se te pretvorbe lotiti, morajo posamezniki oz. podjetja sama odločiti. Inovacijska pot predstavlja inovacijski proces v meri, od ideje do prodaje izdelka na trgu. Obravnavali bomo dve inovacijski poti. Slika 5.1 nam prikazuje inovacijski poti. Prva inovacijska pot je tržno orientirana, druga pa k virom usmerjena. Slika 5.2 nam prikazuje postopek k virom usmerjenega inovacijskega procesa. [27] Slika 5.1: Obravnavani inovacijski poti [27] Pri tržno orientiranem inovacijskem procesu se naprej identificirajo potrebe kupcev na že razvitih izdelkih. Proces je preprosti in tveganja so majhna, kajti potrebe kupcev so v določeni meri že znane. Izdelki se izboljšajo na podlagi pomanjkljivostim znanih izdelkov, zato je stopnja inovativnosti majhna. [27] 20

K virom usmerjeni inovacijski proces temelji na predvidevanju potreb. Iz predvidenih potreb se izdela koncept izdelka. Zaradi predvidevanja je proces bolj tvegan in kompleksen. Ob zbranih različnih kompetencah v posameznih oddelkih podjetja se lahko začne razvoj osnovnega izdelka. Posamezni elementi izdelka so sestavljeni iz več različnih dejavnosti (npr. reduktorji; ohišje, zobniki, gredi itd.), posamezni elementi se na koncu sestavijo v končni izdelek. Pri tem inovacijskem procesu izdelek pripeljemo prvi na trg, učinkovito se izrabijo osnovne kompetence in znanja, ki so bila pridobljena pred samim razvojem izdelka. Proces je tvegan, vendar je zato tudi inovacijska stopnja zelo visoka. [27] Sistem za doziranje tablet je bil razvit na podlagi tega inovacijskega postopka, vendar je bilo treba določena znanja oz. kompetence pridobiti in jih nadgraditi; sistema nismo pripeljali na trg. Slika 5.2: Postopek k virom usmerjenega inovacijskega procesa [27] 21

6 MOŽNOSTI PRENOSA INOVACIJ NA TRG Kot smo izvedeli, je del inovacijskega procesa prenos inovacije na trg. Možnosti oz. strategij, kako prenesti inovacijo na trg, je več. Pri razvoju sistema za doziranje tablet smo inovacijski proces ustavil pri invenciji. Zato bomo le v teoriji opisali, kako bi lahko najlažje naš izdelek prenesli na trg in ustvarjali dobiček. Prenosa sistema za doziranje tablet na trg bi se lotili v naslednjih petih korakih: 1. Po opravljenem razvoju in testiranju sistema treba določiti ciljni trg. Treba je opraviti raziskavo oz. analizo trga. Z analizo trga lahko ugotovimo oz. predvidimo: potrebne izboljšave na izdelku, ciljno skupino ljudi, ceno oz. vrednost izdelka, potek prodaje in način distribucije. [22] 2. Po opravljeni analizi trga sledi izboljševanje izdelka. Pri analizi trga lahko ugotovimo napake na sistemu in te v nadaljnjem koraku popravimo. Sledi izdelava zadnjega prototipa. 3. Ob končanih izboljšavah na izdelku lahko začnemo izdelovati načrta trženja. Načrt trženja nam služi kot podlaga za prodajo izdelka. V okviru tržnega načrta določimo ceno, dobiček, izdelavo, predvideno rast podjetja način prodaje in distribucijo ter oglaševanje. [23] 4. Patentiranje izdelka. 5. Izdelava, prodaja in ustvarjanje dobička. Seveda je vse skupaj lažje opisano, kot bi pa bilo storjeno. Opisani so le večji dejavniki (cena, izdelava...), k bi jih morali določiti, vendar je tu še kup podrobnosti, na katere je treba usmeriti pozornost. 22

Trg je dejavnik, ki je vedno v gibanju, vedno potekajo spremembe. Podjetja se morajo prilagajati na želje uporabnikov, to jim mora uspevati v vedno krajših časovnih periodah, kajti vedno hitreje prihaja do novih trendov oz. želja na trgu. V nadaljevanju bomo na kratko opisali nekaj trendov, ki so trenutno aktualni na trgu, in nekaj trendov, ki bodo pomembni še v prihodnosti. 6.1 Inovacijski trendi na trgu Opisali bomo pet globalnih inovacijskih trendov za prihodnost, katerih pomembnost bo iz leta v leto naraščala. Posamezen trend vpliva na samo organiziranost podjetja in na poslovne ter tehnološke strategije. 1. Osredotočanje na stranke. Sposobnost podjetja je razumeti vsakega uporabnika posebej in vsakemu posamezniku zagotoviti prilagojen izdelek. V ospredje stopijo kupci oz. uporabniki in ne več podjetje z njihovimi izdelki in storitvami. 2. Plačila po urni postavki. Koliko časa se izdelek uporablja, toliko na koncu uporabnik plača. 3. Ekonomija deljenja (ang. Sharing economy). Poslovni model ekonomije deljenja spodbuja večjo odprtost, manj zasebnosti in več socialne interakcije med posamezniki. Kot primera ekonomije deljenja lahko navedemo Facebook in Uber. Facebook je največji medijski lastnik, ki pa nima lastne vsebine. Večino vsebine, objavljene na Facebooku, objavljajo uporabniki sami. Podjetje Uber lahko opišemo kot največje podjetje taksijev, ki pa v lasti nima nobenega avtomobila. 4. Neposredno do uporabnika (ang. Direct-to-Consumer). Dve zelo uspešni podjetji na tem področju sta Tesla in Netflix. Podjetje Tesla se je odpovedalo prodajalcem avtomobilov in dostavljajo avte naravnost kupcem. Podjetje Netflix obide televizijskim podjetjem in daje vsebino naravnost na razpolago uporabnikom preko spleta. 23

5. Pametni stroji. V ospredje vedno bolj stopata internet stvari (Iot internet of things) in umetna inteligenca (AI artificial intelligence). V naslednjem poglavju si bomo podrobneje ogledali internet stvari in umetno inteligenco, kajti prav ta dva bosta v prihodnosti igrali še ključni vlogi pri razvoju novih inovativnih izdelkov. 6.2 Internet stvari in umetna inteligenca Internet stvari Internet stvari povezuje večje število naprav oz. stvari v informacijsko omrežje. Tako lahko te pametne stvari med sabo komunicirajo v omrežju. V internet stvari bodo vključeni vsakdanji predmeti. [24] Besedna zveza je sestavljena iz besed internet in stvari. Pod pojmom stvari (things) si lahko predstavljamo predmete, stroje, aplikacije, zgradbe, vozila in celo živali ter ljudi. Glavna prednost interneta stvari bo v prihodnosti, da bo uporabnik lahko sprejel odločitve na podlagi več informacij. Predstavljajmo si, da lahko napako v sistemu odkrijemo veliko prej, kot se bo dejansko zgodila. Pri internetu stvari se izkoriščajo pretočni podatki iz senzorjev in podobnih naprav, tako se ocenijo trenutne razmere in hkrati prepoznajo spremembe oz. težave v samem procesu, ki bi lahko ovirale nadaljnje delovanje sistema. Z vsemi zajeti podatki nam tako tehnologija interneta stvari omogoča ''pogled'' v prihodnost. V podjetjih bodo različni opravki končani bolj dinamično, hitreje in bolj efektivno. Z večjo efektivnostjo podjetij pa bodo cene posameznih izdelkov padle. Pri internetu stvari se podatki zaznavajo, shranjujejo in izmenjujejo. Tako se tudi shranjujejo podatki o uporabnikih. Ti podatki lahko postanejo zanimivi za različna podjetja in organizacije, pri tem se postavi vprašanje varnosti. Kajti ti podatki o uporabnikih se lahko 24

izkoriščajo brez vednosti samih uporabnikov. Prav pri vprašanju varnosti ima internet stvari največ nasprotnikov. [25] Kot futuristično obliko interneta stvari lahko navedemo umetno inteligenco. Kako je tema okrog umetne inteligence fascinantna, tako je tudi sporna in obširna. Področje okrog umetne inteligence je tako obširno, da bi lahko zapolnili celotno diplomsko delo le o tej temi. Zato bomo le na kratko opisali to temo in si ogledali tveganja pri umetni inteligenci. 25

Umetna inteligenca Umetna inteligenca je lahko stroj ali računalniški program, ki se nauči opravljati različna opravila. Ta opravila običajno opravljajo ljudje in zahtevajo uporabo različnih spretnosti oz. inteligence. Vendar inteligenca prihaja v različnih oblikah, tako da imamo tudi več različnih pristopov pri umetni inteligenci. Veja umetne inteligence, ki je v zadnjih dvajsetih letih močno napredovala, je strojno učenje. Pri strojnem učenju je osnovni princip avtomatsko opisovanje pojavov iz podatkov. Tako so rezultati učenja pravila, funkcije, relacije itd. Pri strojnem učenju se metode delijo glede na način uporabe naučenega znanja. Te metode so klasifikacija, regresija, učenje asociacij in logičnih relacij, učenje sistemov enačb in razvrščanje [26]. Vsaka izmed naštetih metod ima svoje značilnosti in prednosti. Razvoj na področju umetne inteligence napreduje veliko hitreje kot večina ljudi misli. Prav v lanskem letu je računalniški program alphago premagala najboljšega igralca na svetu v namizni igri GO, ki poteka na igralni deski. Program alphago deluje prav na podlagi strojnega učenja. Kot sem že napisal, je tema, tako kot je zanimiva, tudi sporna. Veliko ljudi dvomi v umetno inteligenco. Mnogi se namreč bojijo, da bi bila umetna inteligenca zmožna narediti nekaj nezakonitega, da bi povzročala škodo ljudem. Vedno bolj pa je razširjeno tudi mišljenje, da bi umetna inteligenca postala inteligentnejša od ljudi. Veliko je še vprašanj, ki jih je treba razrešiti pred nadaljnjim razvojem te tehnologije. 26

7 SKLEP IN ZAKLJUČEK 7.1 Sklep V diplomski nalogi smo v posameznih poglavjih opisali postopke inovacijskega procesa. Te postopke smo le na kratko opisali, kajti tema o inovacijah in inovacijskem procesu je tako obširna, da bi za diplomsko delo zadostoval opis le enega postopka. Ugotovili smo podobne izdelke našemu, kako najlažje prihajati do idej in le-te ovrednotiti, predstavili prednosti našega izdelka in zamisli, kako bi ga lahko prenesli na trg. Ob zaključku lahko ugotovimo, da sistem za doziranje tablet ni inovacija. Ugotovili smo, kako zapleten je sam inovacijski proces. Sistem je invencija. S pomočjo sistema se je razrešil določen problem doziranja tablet. Izdelka trenutno ne moremo oceniti kot inovacijo, vendar so bili opravljeni določeni inovacijski postopki med izdelavo. S pomočjo prototipa smo ugotovili kar nekaj potencialnih izboljšav na izdelku. Da bi izdelek postal inovacija, bi bilo potrebnega več časa in več denarnega vlaganja. 7.2 Zaključek Vsakodnevno usvajanje novih znanj bo postalo vedno pomembnejše. Vsak dan se razvije nekaj novega, bodisi je to aplikacija za mobilni telefona ali postopek reševanja različnih problemov. Če hoče posameznik ostati konkurenčen, mora vedno spremljati, kaj se dogaja z razvojem po svetu. Ob pisanju diplomskega dela sem zasledil kar nekaj zanimivosti v povezavi z inovacijami. Od prve industrijske revolucije v 18. stoletju je človeštvo naredilo velik korak naprej. V treh stoletjih nam je uspelo vzpostaviti komunikacijo z vesoljem, zgraditi zgradbe, katerih predstava je že težka. Torej, kaj so sploh meje človeštva? Edina meja, ki nas ovira, je naša domišljija. Vsekakor lahko trdimo, da karkoli bo v prihodnosti prinesel razvoj v tehnološkem smislu, bo to pustilo pomemben pečat na življenja ljudi. 27

8 SEZNAM VIROV [1] B. Likar, Inoviranje, Koper: Visoka šola za managment, 2001. [2] B. Pretnar, Osnove ekonomike tehnologije, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1995. [3] M. Mulej in Z. Ženko, Dialektična teorija sistemov in invencijsko-inovacijski managment, Maribor: Managment forum, 2004. [4] B. Likar, P. Fatur, C. Chovan, A. Kullbjer, S. Medova in V. Tsaggaris, Managment inovacijskih in RR procesov v EU, Ljubljana: Koronaplus d.o.o., Inštitut za inovativnost in tehhnologijo, 2006. [5] Forum inovacij, [Elektronski]. Available: https://www.foruminovacij.si/inovativnost/inovacijski-proces. [Poskus dostopa 5 8 2017]. [6] Ljekarna Blekič, [Elektronski]. Available: https://ljekarna-blekic.hr/tjedni-jumbodozator-tablete-400408-proizvod-1495/. [Poskus dostopa 7 Avgust 2017]. [7] Automated Pill Dispensers, [Elektronski]. Available: http://www.automatedpilldispensers.com/medcenter-pill-organizer/. [Poskus dostopa 6 8 2017]. [8] Automated Pill Dispensers, [Elektronski]. Available: http://www.automatedpilldispensers.com//aidapt-pill-reminder-vm928/. dostopa 5 Avgust 2017]. [Poskus [9] Automated Pill Dispensers, [Elektronski]. Available: dostopa 5 Avgust 2017]. [Poskus [10] Automated Pill Dispensers, [Elektronski]. Available: http://www.automatedpilldispensers.com/ivation-automatic-pill-dispenser-electronicmedication-reminder-with-lock-louder-alarm-and-flashing-light-clear-top/. http://www.automatedpilldispensers.com/e-pill-md2-plus-monitored-locked- 28

automatic-pill-dispenser-top-of-the-line-locked-pill-dispenser-will-call-e-mail-or-send- text-message-to-caregiver-free-monitoring-for-life-no-monthly-fees-dispense-up-6- times-per-day-. [Poskus dostopa 5 Avgust 2017]. [11] A. Trstenjak, Psihologija ustvarjalnosti, Ljubljana: Slovenska matica, 1981. [12] Portal OSV, [Elektronski]. Available: http://www.portalosv.si/podjetnost/viharjenjemozganov/. [Poskus dostopa 1 Avgust 2017]. [13] B. Rusche, business2community, 13 Marec 2016. [Elektronski]. Available: http://www.business2community.com/strategy/brainstorming-brainstorming-bestpractices-01475660#cmoyuq6licdvhbmi.97. [Poskus dostopa 3 Avgust 2017]. [14] [Elektronski]. Available: http://www.ibim.de/techniken/3-5.htm. [Poskus dostopa 27 Julij 2017]. [15] B. Likar, D. Križaj in P. Fatur, Managment inoviranja, Koper: Fakulteta za managment, 2006. [16] V. Pšeničny, Podjetništvo: od podjema do rasti, Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo, 2000. [17] B. Kos, Blaž Kos, [Elektronski]. Available: http://www.blazkos.com/vrednostposlovnih-idej.php. [Poskus dostopa 2 Avgust 2017]. [18] Saravana Electronics, [Elektronski]. Available: http://www.alselectro.com/arduinomega-2560-1.html. [Poskus dostopa 30 Julij 2017]. [19] Wikipedia, [Elektronski]. Available: https://de.wikipedia.org/wiki/prototyp_(technik). [Poskus dostopa 28 Julij 2017]. [20] K. Goffin in R. Mitchell, Innovation management: Strategy and Implementation using the Penthalon framework, New York: Palgave Macmillan, 2005. [21] B. Završnik, Inovativni izdelki - Imperativ konkurenčne sposobnosti podjetja, Maribor: Naše gospodarstvo, 1994. 29

[22] Podjetniški portal, [Elektronski]. Available: https://www.podjetniskiportal.si/nacrtujem-podjetje/poslovni-nacrt/trzna-raziskava. [Poskus dostopa 3 Avgust 2017]. [23] Podjetniški portal, [Elektronski]. Available: https://www.podjetniskiportal.si/nacrtujem-podjetje/poslovni-nacrt/nacrt-trzenja. [Poskus dostopa 3 Avgust 2017]. [24] R. H. Weber in R. Weber, Internet of things, Berlin: Springer-Verlag, 2010. [25] K. Waldorf, Wireless Week, 22 Julij 2016. [Elektronski]. Available: https://www.wirelessweek.com/article/2016/07/dangers-iot. [Poskus dostopa 29 Julij 2017]. [26] I. Kononenko in M. Robnik Šikonja, Inteligentni sistemi, Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2010. [27] M. Leber, 'HOW TO SELL IDEA - INNOVATION ON THE MARKET', PPT predstavitev, Srbija: TEMPUS MAIN EU project, 2016. Available: http://www.main.uns.ac.rs/ 30