NOVA ZELANDIJA
OSNOVNI PODATKI Glavno mesto Nove Zelandije je Wellington, največje pa Auckland. Nova Zelandija je velika 268.000 km. Denarna enota je novozelandski dolar, uradna jezika pa sta angleški ter maorski jezik. Ureditev Nove Zelandije je parlamentarna monarhija, priznavajo kraljico Elizabeto II. RELIEF Površje Nove Zelandije je zelo gorato. Za S otok so značilni gejzirji ter vulkani, na južnem pa se dvigajo Novozelandske Alpe. Najvišji vrh je Mt. Cook z 3764 m. Na najvišjih vrhovih je veliko število ledenikov. Na zahodni obali se nahajajo tudi fjordi. LEGA Nova Zelandija leži na južni ter vzhodni polobli, jugovzhodno od Avstralije. Leži med 34 in 47 stopinj južne geografske širine. Obdajata jo Tihi ocean in Tasmanovo morje. Vulkan Gejzir Lega - svet Novozelandske Alpe Lega Nova Zelandija Fjord
SESTAVA Nova Zelandija je sestavljena iz dveh glavnih otokov, ki ju ločuje Cookov preliv, ter nekaterih manjših otokov. Glavna otoka sta severni ter južni otok. ZGODOVINA Zgodovina Nove Zelandije sega v 14. stoletje. Takrat so jo odkrili Maori, prvotni prebivalci. Nato so jo v 17. stoletju odkrili Evropejci, ki so Maore pregnali v hribovito notranjost države. Konec 18. stoletja so se na Novo Zelandijo začeli preseljevati prebivalci Anglije in Irske. Leta 1840 se je Nova Zelandija priključila Britanskemu imperiju. Neodvisna pa je postala leta 1931. PODNEBJE Večina Nove Zelandije leži v zmerno toplem pasu z oceanskim podnebjem. Skrajni jug ima subantarktično, skrajni sever pa subtropsko podnebje. Vreme se tu lahko zelo hitro spreminja. Poletje traja od decembra do februarja, zima pa od junija do avgusta. GOSPODARSTVO Nova Zelandija je gospodarsko visoko razvita država. Najpomembnejše dejavnosti so živinoreja, turizem, gozdarstvo ter storitvene dejavnosti. Posebnost Nove Zelandije je tudi, da je uvedla socialno pomoč že na začetku 20. stoletja.
PREBIVALSTVO Nova Zelandija šteje več kot 5 milijonov ljudi. Od tega je 90% priseljencev iz Evrope ter Azije, 10% pa je domorodcev Maorov. Večina prebivalstva živi v mestih. ŢIVALSTVO Zaradi oddaljenosti Nove Zelandije od ostalega sveta so se na njej razvile posebne vrste živali. Zaradi tega ima Nova Zelandija veliko število endemitov. Najbolj znan med njimi je verjetno kivi, med njimi pa so tudi tutara, Aucklandska drevesna veta ter še mnoge druge... Na žalost pa je zaradi človekovega poseganja v naravo veliko vrst že izumrlih. Maori Kivi Moana - film Glavno mesto Wellington Tutara RASTLINSTVO Podobno kot pri živalstvu se je tudi rastlinstvo zelo raznoliko. Prevladujeta dve vrsti gozdov in sicer podokarpi ter južne bukve. V gozdovih podokarpi prevladuje drevo kauri, drevo z največjo prostornino lesa na svetu. Na žalost pa so zaradi tega prišleki podrli večino teh dreves. Kauri
NARAVNE LEPOTE Nova Zelandija je znana tudi po svojih naravnih lepotah, ki jih občudujejo turisti iz vsega sveta. Med te naravne lepote sodijo številna jezera, gejzirji, fjordi ter gore. Novozelandci si zelo prizadevajo ohraniti naravo in to jim zelo dobro uspeva. ZANIMIVOSTI Nova Zelandija je zanimiva v več pogledih. Staroselci Maori so jo poimenovali Aotearoa, dežela dolgega belega oblaka. Je tudi svetovna prvakinja v podvodnem hokeju, ima največ ovac na prebivalca ter hrib z najdaljšim imenom na svetu: Taumatawhakatangihangakoauauotama teaturipukakapikimaungahoronukupokaiwhenuakitana tahu ali krajše Taumata. Pokrajina Podvodni hokej Jezero Hrib z najdaljšim imenom Gejzir VIRI *Wikipedija *Dijaski.net *E-ucbenik: Geografija *Učbenik Geografija Afrike in Novega sveta; 2013 *Atlas sveta Pokrajina Nove Zelandije Aljaţ Erman, OŠ Kriţe, maj 2020