Obdobja35-1.vp

Transkripcija

1 TOPORI[I^ O GLAGOLSKEM NA^INU V SLOVEN[^INI Polonca [ek Mertük Pedago{ka fakulteta, Maribor UDK '366.57:929Topori{i~ J. Teoreti~ni temelji kategorije glagolskega na~ina so bili v slovenski jezikovni prostor vpeljani v prvi slovnici slovenskega jezika (1584). Glagolski na~in je bil v slovnicah slovenskega jezika razli~no obravnavan. Topori{i~ zaklju~uje razvojni lok obravnavanja in pojmovanja glagolskega na~ina ter se ujema z njegovim za~etkom. V okviru glagolskega na~ina obravnava le tvornik in trpnik ter doka`e, da srednjika sloven{~ina nima. Pri trpniku enakovredno obravnava obe obliki trpnik na -n/-t in trpnik s se. Po zaslugi Topori{i~a je tudi vr{ilec glagolskega dejanja v trpnih konstrukcijah, ki je bil ve~ stoletij prepovedan, spet dovoljen in obi~ajen kot v prvi slovnici slovenskega jezika. slovenski knji`ni jezik, slovnica, glagolski na~in, tvornik, trpnik The theoretical foundations of verbal voice were laid in the first grammar of the Slovene language (1584), but voice has been treated differently in different grammars. Topori{i~ (2004) completed the developmental arc of the discussion and conception of voice, matching it with its beginnings. He treated only two verbal voices the active and the passive and denied the existence of the middle voice in Slovene. Within the passive voice he discussed both forms equally: the passive with the -n/-t participle and the passive with se. Thanks to Topori{i~, after centuries the agent of the action in the passive construction is once more allowed and is regarded as usual, as it was in the first grammar of the language. Slovene language, grammar, voice, active, passive 1Uvod Glagolski na~in je (bil) v slovnicah slovenskega jezika razli~no obravnavan. Preu~evanje (zlasti trpnega) glagolskega na~ina v zgodovini slovenskega jezika je pokazalo ve~ obdobij obravnave glagolskega na~ina ([ek Mertük 2008, 2013; Leskovec 2016). Da bi la`je osvetlila Topori{i~ev pogled na slovenski glagolski na~in v primerjavi s slovni~arji predhodniki, na kratko povzemam ([ek Mertük 2013) slovni- ~arje, ki so odlo~ilno vplivali na obravnavo glagolskega na~ina v sloven{~ini. Bohori~ (1584) je glagol predstavil po pomenu lahko je tvorni (sekam), trpni (bom sekan), srednji (sedim, te~em) ali deponentni in po na~inu lahko je mo{kega, `enskega, srednjega ali vseh na~inov. V okviru glagolskih na~inov je predstavil dve skupini glagolov, tvorne in trpne. Topori{i~ (2003: 316) pi{e, da je Bohori~ pri tvorbi glagolskih oblik»izhajal iz latinskih kategorij na~ina, ~asa, naklona«. Kot edini Bohori~ev spodrsljaj Topori{i~ (prav tam: 328) pri trpnih oblikah ozna~i (po nem{~ini) obliko bom sekan za sedanjik, hvali pa, da je lo~il»celo trpnost in neosebnost«. Vpra{anje 263

2 glagolskega na~ina je podobno kot Bohori~ re{eval Pohlin (1768): glagol je osebni, neosebni, tvorni ali v trpnem pomenu; za trpnik navaja oba tipa, s trpnim dele`nikom in s se. Tudi pri Pohlinu Topori{i~ (2003: 338) opozarja na germanizem bom dan za sedanjik, ki se pojavlja {e tudi pri Gutsmanu (1777). S Pohlinovo drugo izdajo slovnice (1783) pa se je o glagolskem na~inu za~elo intenzivneje razmi{ljati. Dvema oblikama glagolskega na~ina (tvorniku in trpniku) se pridru`i {e srednjik, poleg tega pa tudi tvornik in trpnik nista ve~ tako jasno definirana. O kategoriji prehodnosti je prvi pisal Vodnik (1811), ki sicer tudi ni spregledal odlo~ilne vloge pomena pri glagolu. Lo~il je prehodne in neprehodne glagole; prehodni imajo lahko tvorni ali trpni pomen, neprehodni pa le tvornega. To je pomembno odkritje v zvezi z glagolskim na~inom. Z Vodnikovo slovnico se za~ne zavra~anje trpnih zvez s predlogom od in rodilnikom, z Dajnkom (1824) pa zavra~anje trpnika na -n/-t. Slovni~arji tistega ~asa so bili nekoliko strpnej{i do trpnika s se. Tudi v sredini 19. stoletja (npr. Jane`i~ 1854) so slovni~arji dajali prednost rabi tvornika. Dovoljen je bil le trpnik s se (niso ga imenovali trpnik, ampak oblika, s katero damo tvornim glagolom trpni pomen). Od Jane`i~eve druge izdaje slovnice (1863) se srednji glagolski na~in z vseh neprehodnih glagolov zo`i na povratne glagole. Odklonilen odnos do rabe trpnika se nadaljuje tudi v za~etku 20. stoletja (Breznik 1916). V ~etrti izdaji Breznikove slovnice (1934) je bil spet vpeljan troji glagolski na~in: tvorni, trpni in srednji. V srednjik so bili uvr{~eni povratni glagoli (hvalim se, umivam se). Razlika med srednjikom in trpnikom je bila jasna: ~e osebek sam na sebi vr{i dejanje, se rabi oblika s se (po Brezniku srednjik), ~e je osebek od dejanja prizadeti, pa trpna oblika na -n/-t ali tvornik (ubil se je : ubit je; povozil se je : povo`en je; hvalim se : pohvaljen sem bil; hi{a se podira : hi{o podirajo). V nasprotju z do takrat dopustno rabo trpnika s se postanejo v tistem ~asu dopustne le oblike s se v srednjiku, torej le povratni glagoli. Tudi Topori{i~ (2004: 503) pi{e, da je Breznik»trpnik v glavnem odklanjal. [ ] Trpnik na se je zavra~al [ ]. To je seveda pretirano puristi~no stali{~e.«troji glagolski na~in so navajali tudi Bajec, Kolari~ in Rupel (1956). Pri dolo~itvi glagolskega na~ina so odlo~ilno vlogo pripisovali vlogi stav~nih ~lenov v povedi. S tem so Bajec, Kolari~ in Rupel (1956: 250) prvi~ predstavili mejo med srednjimi in povratnimi glagoli tvornik zahteva tri stav~ne ~lene: osebek, ki je vr{ilec glagolskega dejanja, povedek (glagolsko dejanje) in predmet. Tudi za srednjik ali medij so zna~ilni trije stav~ni ~leni, le da eden od njih, osebek, hkrati opravlja dve vlogi je vr{ilec glagolskega dejanja in predmet, na katerega glagolsko dejanje prehaja. Za trpnik pa naj bi bila dovolj le dva stav~na ~lena osebek (ki ni vr{ilec glagolskega dejanja) in povedek (glagolsko dejanje); lahko pa nastopajo tudi trije, ko je izra`en {e povzro~itelj. Topori{i~ (1987: 400) o tej slovnici meni:»poglavje o na~inih ne prina{a ni~esar novega, pa tudi jasno ni, kakor bi bilo treba. Povedali smo `e, da bi bilo to poglavje [treba] za~eti z razmi{ljanji o prehodnih oz. neprehodnih glagolih. [ ] Razmerje med tvornikom in trpnikom bi bilo treba prikazati malo bolj spretno.«264

3 2 Topori{i~ev pogled na glagolski na~in Topori{i~ je v za~etnem razmi{ljanju o glagolskem na~inu (1965) izhajal iz takrat normativne slovnice (Bajec, Kolari~, Rupel 1964), ki je navajala tri vrste medsebojnega odnosa med osebkom, povedkom in predmetom, ti pa so osnova za tvornik ali aktiv (O~e je pohvalil sina), trpnik ali pasiv (Sin je bil pohvaljen od o~eta) in srednjik ali medij (Sin se je pohvalil). Topori{i~ (1965) je opozoril na nekatere probleme, ki jih je po njegovem mnenju pri glagolskih na~inih veliko. Novo, druga~no pojmovanje glagolskega na~ina se je za~elo s Topori{i~evo ugotovitvijo (1965: 104), da takrat veljavna slovenska slovnica»te stvari razlaga v marsi~em precej druga~e, vendar po na{em mnenju zgre{eno«. In prav ta ugotovitev predstavlja novo razmi{ljanje o glagolskem na~inu v sloven{~ini. Topori{i~ (1965: 104) je posku{al dokazati, da tretji odnos med osebkom, povedkom in predmetom v slovenskem knji`nem jeziku ne predstavlja posebnega, samostojnega razmerja in da torej srednjika ali medija sloven- {~ina sploh nima. Po»odkritju«povratnih glagolov so v drugi polovici 19. stoletja slovnice slovenskega jezika v srednjik ali medij za~ele uvr{~ati povratne glagole. Po Topori{i~evem mnenju (prav tam) bi srednjik imeli takrat,»kadar sta osebek in predmet dejanja identi~na, ista. Npr. TU~enec se hvali s svojimi uspehi. To je dejansko aktiv, saj dejanje opravlja osebek, na kom ga opravlja, je pa vseeno [...]. V vseh teh primerih bi imeli aktivni osebek in predmet v 4. sklonu, ki v pasivu ni mogo~. Medija potemtakem v sloven{~ini ni.«po Topori{i~evem mnenju (prav tam) naj bi v takrat veljavni slovnici bili tudi napa~no kot trpnik obravnavani primeri z dele`nikom na -n/-t in pomo`nim glagolom (npr. Vrata so odprta), ki izra`ajo stanje po izvr{enem dejanju in ne trpnika. Definicijo glagolskega na~ina je Topori{i~ kasneje (1967a, 1967b) utemeljeval na odnosu med osebkom in (iz)vr{ilcem dejanja. Ponovil je (1967a: 272), da imamo le dva na~ina, tvornega in trpnega:»prvi pove, da dejanje opravlja osebek ali pa je le-ta v dolo~enem procesu ali stanju (razpal se je grad, sem ubit), drugi pa, da dejanje osebku prihaja od zunaj (bil sem izgnan).«tak{no pojmovanje glagolskega na~ina ostaja tudi v njegovi Slovenski slovnici (Topori{i~ 2004: 358):»^e je osebek tudi (iz)vr{ilec dejanja ali nosilec stanja, govorimo o tvorniku ali aktivu: Gradove so med vojno poru{ili (vojaki). Knjigo so tiskali v Tiskarni Ljudske pravice. [...]. ^e pa osebek ni vr{ilec dejanja, pa tudi ne nosilec stanja ali poteka, ampak je od dejanja prizadeti, gre za trpnik ali pasiv (Gradovi so bili med vojno poru{eni (od vojakov). Knjiga je bila tiskana/se je tiskala v Tiskarni Ljudske pravice).«tudi stanje pojmuje druga~e kot predhodniki (do Topori{i~a so stanje izra`ali neprehodni glagoli oz. od Jane`i~a le povratni glagoli in najpogosteje je bila to tretja mo`nost izra`anja glagolskega na~ina, to je srednjik). Topori{i~ je prvi, ki je mejo med stanjem in trpnikom dolo~il na podlagi pretvorbenega razmerja. In ker so povratni glagoli v bistvu tvorni (slovni~arji so jih v preteklosti uvr{~ali v srednjik), stanje pa obravnava v okviru tvornika, srednjika v sloven{~ini torej ni. Pri Topori{i~u je tudi novost, da trpnik ni ve~ obravnavan kot oblika, narejena po tujih zgledih, in zato tudi ni prepovedan, ampak je predstavljen kot ena izmed mo`nosti hierarhizacije pomenske podstave povedi. Topori{i~ (1987: 401) je celo ugotavljal:»^eprav slovanskim jezikom trpnik res ni preve~ 265

4 pri srcu, ga moderno `ivljenje vedno bolj terja [ ]«. Tako zadnja slovnica slovenskega jezika in jezikoslovne razprave Jo`eta Topori{i~a predstavljajo potrditev Bohori~evega pojmovanja trpnika ter preklic strogega obsojanja in absolutnega zavra~anja trpnika in njegove rabe. Topori{i~evo (2004: 359) opozorilo, da je raba trpnika zlasti pogosta v strokovnih, poljudnih ali znanstvenih besedilih, toda {e v teh trpnika ni dobro preve~ uporabljati, lahko sicer razumemo, kot da»vsaj delno nadaljuje neko~ `e prekinjeno slovensko slovni~arsko tradicijo ogibanja trpniku«(leskovec 2016: 11), torej kot ostanek stare miselnosti, to je nenaklonjenosti do rabe trpnika. Ker je Topori{i~ (2004: 359) pri tem opozorilu navedel le primer iz kuharskih receptov (»namesto Vzame se bela moka, trije pecilni pra{ki itd., pogosto beremo Vzamemo (ali vzame{ ali vzemi belo moko, tri pecilne pra{ke itd.«), omenjeno opozorilo razumem bolj kot povsem prakti~no ali jezikovni rabi bli`je ogibanje trpnih konstrukcij v tovrstnih besedilih. 2.1 Razmerje med tvornikom in trpnikom Topori{i~ (1974: 257) razmerje med tvornikom in trpnikom vidi kot:»nasprotje v na~inu, tj. med tvornostjo in trpnostjo, je `e samo po sebi nekako stilisti~nega zna~aja, vsaj v smislu ~lenitve po aktualnosti. Ker trpnik v sloven{~ini nima samosvoje oblike, tj. razli~ne od drugih, seveda ni za`elen, ko bi povzro~al dvoumnost, npr. Danes sem se v {oli pohvalil nam. Danes sem bil v {oli pohvaljen.«topori{i~ (2004: 358) je ugotavljal, da je tvornik v sloven{~ini veliko pogostej{i od trpnika:»trpnik se ob ohranitvi istega ~asa in vida da zmeraj spremeniti nazaj v tvornik, vsak tvornik pa se ne da pretvoriti v trpnik. Tvornik je v primeri s trpnikom prvoten, trpnik je le pretvorbena oblika.«tvornik in trpnik sta v naslednjem pretvorbenem razmerju: 1. beseda ali besedna zveza, ki je bila osebek tvornega stavka, se v trpnem ali opusti ali pa postane prislovno dolo~ilo vr{ilca glagolskega dejanja, in sicer v rodilniku ter s predlogom od (po + samostalnik v mestniku je v takem primeru napa~en); 2. glagolska oblika na -m (ali na sem + -l) se zamenja z glagolsko obliko na sem + -n/-t ali pa se prvotni glagolski obliki doda se; 3. beseda ali besedna zveza, ki je bila predmet tvornega stavka, postane v trpnem osebek. ^e pretvarjamo trpne stavke v tvorne, ravnamo obratno (prav tam). Potrpnjenje (Topori{i~ 2004) je ena od oblik hierarhizacije pomenske podstave povedi, pri ~emer udele`ence in povedje postavljamo na bolj ali manj ugledna mesta s 1. ali 2. delovalnikom, ki lahko zasedata razli~na stav~no~lenska mesta. Prvi delovalnik (vr{ilec dejanja) je lahko potisnjen z mesta osebka na mesto prislovnega dolo~ila vr{ilca glagolskega dejanja (O~e je pohvalil sina Sin je bi pohvaljen od o~eta, Ta pisatelj je bil od vseh zelo spo{tovan, naravnost ljubljen) Tvornik Topori{i~evo zgodnje razmi{ljanje o tvorniku (1965: ):»Tvorni na~in ali aktiv izra`a osebkovo dejavnost, ~e pa te ne, njegovo stanje, katerega v ~asu, ki ga izra`a povedek, ne povzro~a kdo drug, temve~ je osebku pa~ lastno.«in:»o aktivu 266

5 govorimo tedaj, kadar osebek dejanje sam opravlja ali pa se dejanje, ki je osebek pri njem udele`en, dogaja samo od sebe, tj. ni k osebku usmerjeno ali mu namenjeno iz kakr{nega drugega izhodi{~a. Primer: šsedimo in poslu{amo radio. «O tvorniku Topori{i~ (2004: 358) govori v primeru:»^e je osebek tudi (iz)vr{ilec dejanja ali nosilec stanja.«iz navedenega sledi, da Topori{i~ k tvorniku uvr{~a tudi stanje. Slovni~arji pred njim so stanje izra`ali z neprehodnimi glagoli (od Jane`i~a naprej le s povratnimi glagoli) in ga najpogosteje obravnavali kot tretjo mo`nost izra`anja glagolskega na~ina, to je kot srednjik ali medij. Topori{i~ (1965) je ugotavljal, da so predhodne slovnice kot trpnik ve~krat nepravilno obravnavale primere, ki v bistvu predstavljajo stanje po izvr{enem dejanju (npr. Vrata so odprta in Jadra so bila raztrgana, jambori polomljeni, ladja naklana). Razliko med stanjem in trpnikom je utemeljil s pomo~jo pretvorbenega razmerja (prav tam: 104); ~e zgleda spremenimo v tvornik, bi bilo sporo~ilo druga~no, za odnos tvornika do trpnika pa je zna~ilno, da»je v obeh variantah sporo~ilo v bistvu identi~no, samo da je te`i{~e sporo~ila enkrat na enem, drugi~ na drugem sestavnem delu stavka«. In {e (Topori{i~ 2004: 358):»Pri pretvorbah tvornika v trpnik in narobe ostajata ~as in glagolski vid nespremenjena (prav tako pa seveda tudi glagolski pomen). Kadar se eden ali drugi pri podobni pretvorbi spremenita, oblike z dele`nikom na -n/-t ne izra`ajo trpnosti, ampak stanje: Vrata so odprli > Vrata so odprta. Sobo so pometli. > Soba je pometena.«iztega sledi, da gre pri zvezi pomo`ni glagol biti + dele`nik na -(e)n ali -t za trpnik samo tedaj, kadar sta hkrati upo{tevana vidik ~asa in glagolskega vida. Kadar se eden ali drugi spremenita, gre za stanje, nastalo po predhodno izvr{enem dejanju. Povezano s tem na drugem mestu Topori{i~ (1982: 373) pi{e:»stavek Hi{a je bila razru{ena l pomeni toliko kot Hi{o so razru{ili l. 1943, zato je trpen; stavek Hi{a je bila l razru{ena izra`a samo stanje, v katerem je bila hi{a, ko so jo (niti ne vemo kdaj) bili razru{ili [(ali se je razru{ila sama)].«seveda pa v vseh primerih razlikovanje med trpnikom in stanjem ni (tako) preprosto. Topori{i~ (1974: 258) opozarja na dvoumen primer povednega sedanjika z dele`nikom na -n/-t dovr{nih glagolov, ki pomeni ali trpnost (za preteklost) ali stanje (za sedanjost), npr.: Stvar je `e urejena T(smo) `e uredili ali Tje v redu ; tako tudi preteklik z dele`nikom na -n/-t (in opisnemu dele`niku enakoglasni dele`nik stanja): XY je bil ubit Tso ga ubili proti Tje bil v stanju ubitosti ; ali XY je bil po~rnel izra`a ali preteklo stanje ali potek v predpreteklosti. Dvojni pomen ima tudi oblika z dele`nikom na -l: Predstava je uspela Tje dobra ali Tje imela uspeh. Glede razlikovanja med stanjem in trpnikom bo vsekakor potrebnih {e precej razprav Trpnik V sloven{~ini poznamo dve obliki trpnika: trpnik z dele`nikom na -n/-t in trpnik s se. Dvojnici (naro~eno (mi) je bilo naro~ilo se (mi) je) po Topori{i~u (1974: 256) ustvarjata stilnost. O tem, katera oblika je pogostej{a, Topori{i~ (2004: 359) zapi{e:»od obeh oblik trpnika ima {ir{o rabo trpnik z dele`nikom na -n/-t.«o osebku v trpnih stavkih Topori{i~ (1965: ) pi{e, da»sploh ni dejaven, pa~ pa se dejanja udele`uje po zaslugi drugih. Npr.: štale knjiga se pa tudi `e tiska celo 267

6 ve~nost. Ali: šdelovne brigade so bile za svoj veliki trud na progi [amac Sarajevo odlikovane s prehodno zastavo «. Navedene zglede bi lahko izrazili tudi v tvorniku (Tole knjigo tiskajo `e celo ve~nost, Delovne brigade so odlikovali), toda»aktivna varianta bolj vzpodbuja k vpra{anju, kdo je pravzaprav storil prvo in drugo, kakor pasivna. S tega stali{~a so potemtakem te vrste aktivna sporo~ila manj popolna od pasivnih; zato so pasivna ~isto v redu in jih nima smisla odsvetovati«. O tem, kdaj uporabljamo trpnik, Topori{i~ (2004: 359) pi{e:»[v] sloven{~ini uporabljamo trpnik takrat, kadar ho~emo spraviti v ospredje tistega (tisto), ki ga prizadeva glagolsko dejanje, zamol~ati ali potisniti ob stran pa (iz)vr{ilca glagolskega dejanja«. Topori{i~evo mnenje nasprotuje slovni~nemu nauku njegovih predhodnikov, ki rabi trpnika niso bili naklonjeni. Menili so namre~, da sloven{~ina trpnika ne ljubi in da naj se, ~e se le da, uporabi tvorna oblika. Slovni~arji, najo~itneje pa Levstik, so se svoj ~as rabi trpnika upirali predvsem zaradi tega, ker se je uporabljal tudi v primerih, ko se v sloven{~ini ne, pa~ pa v nem{~ini. Od zavra~anja neprimerne rabe pa smo potem pre{li k zavra~anju trpnika sploh, ~e{ da ga sloven{~ina ne mara. V resnici sloven{~ina trpnik rada uporablja zlasti tedaj, ko vr{ilec dejanja tudi v tvorniku ne bi bil omenjen. [...] Danes, ko nam jeziki kakor nem{~ina ne kvarijo ve~ na{e skladnje, rabo trpnika torej lahko prepustimo svojemu naravnemu jezikovnemu ~utu (Topori{i~ 1985: 6). O trpniku s se Topori{i~ (2004: 359) pi{e, da ga uporabljamo navadno le takrat, ~e je predmet, ki ga dejanje prizadeva, ne`iv ali pa je sobesedilo tako, da se trpna oblika ne da razumeti kot tvorna (prim. otava se kosi v poznem poletju, kar pomeni otavo kosijo v poznem poletju; taka stvar se ne pove na glas = take stvarí ne povemo na glas), lahko pa tudi v primerih, kadar samostalnik po vsej verjetnosti ne more biti (iz)vr{ilec dejanja (npr. dojen~ek se kopa vsak dan, kar pomeni, da dojen~ka kopljejo vsak dan). Opozori tudi (Topori{i~ 1967a: 125), da se trpniku s se»moramo prav izogibati tedaj, kadar bi bilo zvezo dolo~ne glagolske oblike in se mogo~e pojmovati aktivno ali pasivno, tj. v zvezah z osebkom, ki je lahko tudi sam (iz)vr{ilec dejanja. Gotovo je nemogo~ stavek Danes pa sem se v {oli pohvalil v pomenu Danes so me pa v {oli pohvalili ali Na kri`i{~u sem se skoraj povozil od avtomobila v pomenu me je avtomobil skoraj povozil. ^e se `e izrazimo v trpniku, potem v takih primerih rabimo zvezo pomo`nika in dele`nika na -(e)n ali -t, torej bil sem pohvaljen, bi bil skoraj povo`en.«nekaj drugega je pri primerih trpnika s se, ko je osebek ne`iv. Za take primere trpnika s se Topori{i~ (prav tam) pi{e, da jih same po sebi razumemo trpno, saj stvarem po navadi ne pripisujemo dejanja (knjiga se tiska), primere, ko je osebek `iv (npr. otrok se umiva), pa zaradi mo`ne dvoumnosti (otrok je lahko od dejanja prizadeti [nekdo umiva otroka] ali pa je celo sam vr{ilec dejanja [otrok se sam umiva]) raje izrazimo s tvorno obliko (otroka umivamo). Zaradi hotenega vztrajanja pri rabi trpne oblike (kljub zapisani dvoumnosti) so se `e v preteklosti iskale re{itve v obrazcu otroka se umiva. To je napaka v sloven{~ini, v zgodovini slovenskega jezikoslovja poznana tudi kot t. i. primer I{~e se Ur{o Plut. Tako je v strokovni literaturi poimenovano vpra{anje rabe prizadetega v to`ilniku namesto v imenovalniku. Trpne oblike s se se povsem normalno uporabljajo v vsakdanjem govoru (Ali se je `e na{la moja 268

7 knjiga? Od kod pa se je vzela tvoja teta?), niso pa vsakdanje trpne konstrukcije s se s samostalnikom v to`ilniku (Ali se je `e na{lo mojo knjigo? Od kod pa se je vzelo tvojo teto?). Oblike s samostalnikom v to`ilniku (tipa I{~e se Ur{o Plut) naj bi kolikor toliko delale doma~e zveze kot mnogo stvari se je pozabilo oz. vsepovsod se i{~e zlato, kjer sta mnogo stvari in zlato osebek, imata pa enako obliko, kot bi jo imela kot predmet v to`ilniku. Od mnogo stvari se je pozabilo pa menda ni dale~ do mnoge stvari se je pozabilo. Topori{i~ ugotavlja, da je v spornem primeru oseba, ki jo glagolsko dejanje zadeva, predmet, ne osebek, kot mora biti pri trpniku. Toda tudi oblika I{~e se Ur{a Plut je zaradi dvoumnosti slaba, saj zvezo Ur{a Plut lahko pojmujemo kot osebek tvornega (kot vr{ilec dejanja) ali trpnega stavka (njegov cilj). Dvoumnosti se izognemo z rabo tvorne oblike (i{~ej(m)o Ur{o Plut). 3 Zaklju~ek Teoreti~ni temelji kategorije glagolskega na~ina so bili v slovenski jezikovni prostor vpeljani v prvi slovnici slovenskega jezika v Bohori~evih Zimskih uricah (1584). Jo`e Topori{i~, avtor zadnje normativne slovenske slovnice (2004), je s svojo obravnavo glagolskega na~ina v sloven{~ini zaklju~il in hkrati zaokro`il razvojni lok obravnave glagolskega na~ina v sloven{~ini. Glagolski na~in je obravnaval na podlagi pretvorbenega razmerja in ne s pomenskega vidika kot njegovi predhodniki ter dokazal, da ima sloven{~ina le dva glagolska na~ina (tvornik in trpnik) in ne tri (poleg omenjenih {e srednjik), kot so trdili mnogi njegovi predhodniki. Novost Topori{i~evega pojmovanja glagolskega na~ina in hkrati nasprotje mnogim njegovim predhodnikom se ka`e tudi v enakovredni obravnavi obeh glagolskih na~inov trpnik ni (ve~) oblika, narejena po tujih zgledih, in tudi ne odsvetovan, ampak je ena od mo`nosti hierarhizacije pomenske podstave povedi. Tako Topori{i~ predstavlja potrditev Bohori~evega pojmovanja glagolskega na~ina, dokaz o obstoju (le) dveh oblik glagolskega na~ina ter preklic obsojanja in zavra~anja ene od oblik glagolskega na~ina, to je trpnika. Zagotovo pa pri vpra{anju glagolskega na~ina v sloven{~ini {e ni vse dore- ~eno. Viri in literatura BAJEC, Anton, KOLARI^, Rudolf, RUPEL, Mirko, 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS. BOHORI^, Adam, 1584: Arcticae horulae succisivae. Witebergae: Haeredes Iohan. Cratonis. BREZNIK, Anton, (1916) 1934: Slovenska slovnica za srednje {ole. Celje: Dru`ba sv. Mohorja. DAJNKO, Peter, 1824: Lehrbuch der windischen Sprache. Graz: Johann Andreas Kienreich. JANE@I^, Anton, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva [ ]. Celovec: Eduard Liegel. JANE@I^, Anton, 1863: Slovenska slovnica za doma~o in {olsko rabo. Celovec: J. Leon. LESKOVEC, Mojca, 2016: Jezikoslovni pogled na trpnik v zgodovini slovenskega jezika. Jezik in slovstvo 61/ POHLIN, Marko, (1768) : Kraynska Grammatika, das ist: Die krainerische Grammatik, oder die Kunst die krainerische Sprache regelrichtig zu reden und zu schreiben [...]. Laibach: Lorenz Bernbacher, Burgerl. Buchbinder. 269

8 [EK MERTÜK, Polonca, 2008: Raba trpnika v slovenskem knji`nem jeziku 19. stoletja. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta. [EK MERTÜK, Polonca, 2013: Obdobja preu~evanja trpnega glagolskega na~ina v slovnicah slovenskega jezika (od A. Bohori~a, 1584, do J. Topori{i~a, 2004). ^asopis za zgodovino in narodopisje 84/ TOPORI[I^, Jo`e, 1965: O slovenskih glagolskih na~inih. France Vurnik (ur.): Jezikovni pogovori. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba TOPORI[I^, Jo`e, 1967a: Poizkus modernej{e obravnave glagolskih kategorij. Jezik in slovstvo 12/ TOPORI[I^, Jo`e, 1967b: Slovenski knji`ni jezik 3. Maribor: Obzorja. TOPORI[I^, Jo`e, 1974: Stilnost oblikoslovnih kategorij. Slavisti~na revija 22/ TOPORI[I^, Jo`e, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. TOPORI[I^, Jo`e, 1985: Preganjani trpnik. Delo, 11. september TOPORI[I^, Jo`e, 1987: Portreti, razgledi, presoje. Maribor: Obzorja. TOPORI[I^, Jo`e, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. TOPORI[I^, Jo`e, : Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. VODNIK, Valentin, 1811: Pismenost ali gramatika sa perve shole. Ljubljana: Leopold Eger. 270