TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE
|
|
- Jožica Miklavčič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE (interno gradivo za učence) Splošno: Telo višje razvitih rastlin: iz treh različnih rastlinskih organov KORENINA: rastlinski organ, ki iz podlage vsrkava vodo in v njej raztopljene anorganske snovi; rastlino pritrjuje v podlago in shranjuje rezervne snovi. STEBLO: nosi del rastline v katerem poteka fotosinteza (listi) in ga povezuje s koreninami. LIST: je rastlinski organ, v katerem s fotosintezo nastajajo organske snovi, ki so hrana za vso rastlino. POPEK: mlado, razvijajoče se steblo, sestavljeno iz stebelnega ali rastnega vršička in razvijajočih se listov Primerjava stebla: enokaličnica (npr. koruza) dvokaličnica (npr. bukev) 1 -povrhnjica ; 2 ţile; 3 skorja; 4 - strţen Ţile so razporejene v krogu, ţilni kolobar deli steblo na zunanjo skorjo in notranji strţen. Ţile so razporejene neurejeno. ZELNATO IN OLESENELO STEBLO (DEBLO) V začetku svojega razvoja je vsako drevo zelišče (ima zelnato steblo). Naslednje leto oleseni.stebla se iz leta v leto debelijo, odvisno od vremenskih razmer. Po LETNICAH ugotovimo starost drevesa. Deblo vsebuje celulozo. Zelnato steblo ne oleseni. Olesenijo le stebla nekaterih DVOKALIČNIC in IGLAVCEV.(DEBLO olesenelo steblo) OLESENITEV STEBLA V začetku prvega leta so zelnata stebla le tistih rastlin, ki se pozimi ne posušijo, ne odmrejo. Pred prvo zimo OLESENIJO. Pri tem imajo pomembno vlogo ŽILE.Vsako drevo je na začetku svojega razvoja zelišče z ţilami, ki imajo v sredini kambij, ki se pred olesenitvijo razširi v tkivo med ţilami in tako sklene kambijski obroč. Iz celic na zunanji strani kambijskega obroča se razvija vedno debelejša skorja (lubje), na notranji strani pa vedno debelejši les. Olesenelo steblo imenujemo deblo. V zimskem času ne raste. Spomladi se začno celice kambija ţivahno razmnoţevati, nastanejo največje nove celice. Poleti je manj vlage, jeseni pa postane hladneje, zato nastajajo vedno manjše celice, dokler se delovanje kambija pred zimo spet ne ustavi. 1
2 branika - prirast enega leta - obsega pas debla od največjih do najmanjših celic - vidimo kot pas od najsvetlejšega do najtemnejšega lesa - debelina branik označuje vremenske razmere (slabe razmere - manjši prirast, branike so tanjše in letnice goste) letnica - označuje zimsko mirovanje drevesa, - vidimo kot temno črto, prehod od najmanjših jesenskih do največjih spomladanskih celic - s štetjem teh črt lahko ugotovimo starost drevesa (slikovni material vzet iz spletne strani Prerez lesa: - zunanji krog je LUBJE: varuje drevo pred vremenskimi vplivi, škodljivci in poškodbami. Skorja je nemalokrat močno nagubana ter močno in globoko razpokana. Vrste dreves se med seboj razlikujejo po različnih skorjah. - za skorjo je plast LIČJA: to je najmlajša plast, v kateri so elastična likovna vlakna, po katerih kroţijo hranljive snovi. Te prihajajo iz kambija po posebnih vodovodnih ceveh. - plast za ličjem se imenuje KAMBIJ: to je elastično tkivo, sestavljeno iz celic, ki imajo tanko celulozasto mrenico. V vsakoletnem obdobju rasti nastajajo v kambiju obročki branike. - za kambijem je BELJAVA: to je nov les v nastajanju. Ta plast je še zelo občutljiva in rada nagnije. - osrednja plast je plast jedra ali pravega lesa ali ČRNJAVE: v njem je pravi, zreli les. Les je gost, ker so cevke ţe stisnjene, olesenele ter po njih ne priteka več ţivljenjski sok. Vlakna rastnih obročev so tako stisnjena, da jih ni več videti. Ko drevo raste, pridobiva več lesa, saj cevi lesenijo od jedra navzven. CVETENJE: - če rastlino oprašuje veter (veter raznaša cvetni prah - pelod) imenujemo to: VETROCVETNA VRSTA (VETROCVETKA) - če rastlino oprašujejo ţuţelke (čebele, metulji, ) imenujemo to: ŢUŢKOCVETNA VRSTA (ŢUŢKOSVETKA) Cvetove, ki imajo prašnike IN pestiče imenujemo dvospolni cvetovi (npr. češnja) - ENODOMNA RASTLINA. 2
3 Poznamo pa tudi rastline, ki imajo v enih cvetovih samo prašnike, v drugih pa le pestiče (npr. leska) - cvetove s prašniki imenujemo moški cvetovi, cvetove s pestiči pa so ţenski cvetovi - DVODOMNA RASTLINA. 3
4 Jelka (Abies alba) Druţina: borovke Opombe Zgradba - vednozeleno drevo (do 5o m visoko) - skorja: tanka, gladka in siva; v starosti razpoka v luske - iglice: ploščate; na zgornji strani so temno zelene in bleščeče, spodaj imajo dve značilni beli progi; ţivlj. doba od 8-12 let - cvetovi: M:rumenkasti s prašniki; Ţ: storţasta socvetja so pokončna po oprašitvi postanejo modrozelena, po 5- mesečnem zorenju se spremenijo v temno rjave, valjaste, pokončne do 20 cm dolge storţe (zreli storţi razpadejo na drevesu) na vsaki plodni liski sta po 2 trikotni, okriljeni semeni Cvetenje: enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do junija : s semeni Mehak in lahek les. Manj trajen od ostalih iglavcev. Brez smole, je zelo elastičen in belorumene barve. Dobro izraţene letnice. Uporablja v gradbeništvu, rudarstvu, pohištveni in celulozni industriji: tramovja, stebre Pomembna medonosna vrsta: mana ali medonosna rosa drevesni sok, ki ga večinoma nepredelanega izločajo nekatere vrste cevastih uši in kaperjev, ki so prisesani na iglicah (čebele jo nabirajo na jelki) Skoraj vsi deli vsebujejo dišeča, v zdravilstvu in kozmetiki uporabna eterična olja Ekologija (območja razširjenosti) Rastišče: globoka in hranilna tla na karbonatni in nekarbonatni podlagi Potrebuje dovolj zračne vlage, slabše prenaša sušo in nizko temperaturo Odporna proti vetru Alpe, Balkanski polotok, Karpati, Pireneji, Korzika Slovenija: skoraj povsod; največ v dinarskem in predalpskem svetu, pogosta na Pohorju Problem: - sušenja jelke: vzorki sušenja: neustrezno gospodarjenje z gozdovi, onesnaženost ozračja - obţiranje divjadi jelovo mladje Velika sencozdrţnost (v gozdu lahko kot majhno drevesce v globoki senci preživi celo več kot 200 let) Gorska drevesna vrsta v Slo med m n.v., včasih do 300 m n.v. Največkrat v mešanih gozdovih z bukvijo Jelka in bukev: naravno najbolj razširjeni drevesni vrsti dinarskega kraškega sveta v Slo Vloga v okolju: - pomembna graditeljica mnogih gozdnih zdruţb - ekološki in gospodarski pomen, bistveni sestavni del naravnega okolja - naša tretja gospodarsko najpomembnejša drevesna vrsta V Slo je največja Rajhenavska jelka v Kočevskem rogu (višina 50m, obseg 466 cm) Do danes najvišja (in obenem najvišje evropsko drevo) : 65 m visko v BIH Velika sencozdrţno st (podobno kot tisa) 4
5 (Navadna) bukev (Fagus sylvatica) Druţina: bukovke Opombe Zgradba Listopadno drevo; do 40 m visoko in do 1 m debelo Zaobljena krošnja z razvejanim, srednje globokim koreninskim sistemom Skorja: tanka, siva, gladka (v spodnjem delu nekoliko razpokana) Listi: dvoredno nameščeni, eliptični (zgoraj temno zeleni in bleščeči; spodaj svetlejši mladi so dlakavi) Cvetovi: enospolni; M: mačice (okroglaste, visijo na dolgem peclju); Ţ:v parih iz vsake plodnice se razvije do 1,5 cm dolg, trirob rjav orešek = žir / po dva ţira skupaj leţita v oleseneli zaprti skledici ali bukvici, ki je pokrita s kaveljčastimi bodicami Plod = ţir skupaj z bukvico se v času zrelosti odpre s štirimi loputami Enodomna, vetrocvetna vrsta Cveti v maju R: s semeni, lahko tudi vegetativno (z grebenicami in koreninskimi poganjki); okrasne vrte razmnoţujemo z brstnimi cepiči Je zelo trd les; sveţ je belkaste barve, ko se osuši, potemni. V gospodarstvu je med najpomembnejšimi drevesnimi vrstami Uporablja se za parket, v mizarstvu; oglje (velika ogrevalna moč), pohištvo; slabši les za pridobivanje celuloze Ţir: za prehrano prašičev Suha destilacija bukovega lesa=katran za zdravljenje koţnih bolezni, revmatičnih teţav Okrasno drevo (parki, vrtovi, drevoredi) Ekologija (območja razširjenosti) - srednja in zahodna Evropa, juţnoevropska gorovja (Pireneji, Apenini, Dinarsko gorovje), Balkanski polotok; v Alpah do 1700 m n.v. - po vsej Sloveniji, razen poplavnih niţin panonskega sveta in suhih rastišč sredozemskega sveta: sega vse do gozdne meje (v primorskih Julijskih Alpah in v Z delu slove. predalpskega sveta je graditeljica gozdne meje) - sveţa, globoka, s kalcijem bogata humozna tla (subatlantska vrsta) - dobro prenaša zimski mraz; mlada dreves so občutljiva na spomladansko slano in daljšo sušo - sencozdrţna drevesna vrsta (mlada drevesa tudi več desetletij čakajo v senci) - slabo prenaša mestno okolje (sol, industrijski plini) Vloga v prostoru: graditeljica ali spremenljivka rastlinskih zdruţb: v SLO: jelovo-bukovi gozdovi (70 % slovenskih gozdov) Spolovničarjeva bukev (najdebelejša 624 cm; 34 m) 5
6 Dob (Quercus robur) Druţina: bukovke Opombe Zgradba Listopadno drevo (do 40 m visoko in do 2,5 m debelo) Nepravilna, močno razvejana krošnja z močnimi vejami Dobro razvit koreninski sistem z močno glavno korenino Skorja: gladka, kasneje v spodnjem delu globoko razpokana Listi: pernato krpati, najširši v zgornji tretjini (listne krpe) Cvet: M: dolge (2-5cm) mačice; Ţ: posamezni klasi na dolgih pecljih Plod: podolgovat (5 cm dolg) enosemenski orešek (ţelod) s polkroţno skledico plodovi so skupaj (do 5) zdruţeni na pecljih (dozorijo oktobra) Cvetni prah lahko povzroča alergije Enodomna, vetrocvetna vrsta; cveti konec aprila in maja (istočasno olistanje) Ekologija (območja razširjenosti) R: s semeni (spomladanska setev); vegetativno s potaknjenci, cepljenjem Hrastovina: izredno kakovosten in cenjen srednje teţak, trden in obstojen les Uporablja se za vrata, okna, parket, pohištvo. Hrastovi sodi za dozorevanje vina, ruma, konjaka, vinjaka (čreslovine hrastovega lesa dodajo tem pijačam ţlahtno barvo in aromo) Ţelod: krma za domače ţivali (svinje) Skorja: vsebuje čreslovine pomaga pri vnetjih, koţnih boleznih in ozeblinah Skoraj v vsej Evropi, razen v J polovico Španije; na V do Urala Niţinska vrsta (z izjemami - Alpe in Pireneji (do 1200 m n.v.) Slovenija: samonikla rast (»dobrave«= nekoč jih je bilo veliko več kot danes) Globoka, mineralno bogata humozna tla z visoko podtalnico, na občasno poplavljenih tleh; tudi v mestnih okoljih Občutljiv na pozno spomladansko slano Svetloljubna drevesna vrsta Ima zelo mogočno krošnjo kot posamezno drevo v parkih, vrtovi, odprta krajina je med drevesi z najbogatejšo simboliko: drevo vrhovnega boţanstva (Germani); simbol junaštva, Lahko doţivi izredno visoko starost, celo več kot 1000 let Največji hrast pri Bizeljskem (najdebelejši: 778 cm; 29m v višino) 6
7 Tisa (Taxus baccata) Druţina: tisovke Opombe Zgradba - Vednozeleno iglasto drevo do 20 m visoko in 1m debelo (stoţčasta krošnja) - Doţivi starost do 2000 let - Pogosto raste večdebelno (debla se zrastejo) - Skorja:rdečkastorjava, zelo tanka - Iglice: do 3cm dolge in do 2,5 mm široke = ploščate, mehke, zgoraj temno zelene in bleščeče, spodaj dve svetli progi listnih reţ; Ţivlj.doba iglic:4-5, izjemoma do 8 let Cvetovi: M:okroglasti, rumenkasti; Ţ: zelo drobni Jeseni dozorijo na ţenskem drevesu, značilni do 10 mm veliki rdeči navidezni plodovi (tisine jagode) seme:okroglasto in temno rjavo, obdaja ga čašast, ţivordeč, sočen semenski ovoj (v jeseni) Dvodomna in vetrocvetna vrsta Cveti marca in aprila Razmnoţuje se s semeni - trden in proţen les z lepo in temno črnjavo - zelo iskan in zelo izkoriščen les - lepo se obdeluje - za izdelavo: ščitov, kopij, lokov, pohištvo, glasbeni inštrumenti - iglice in skorja: za zdravilo proti nekaterim vrstam raka Ekologija (območja razširjenosti) - samonikla, po vsej Sloveniji (pogostejša v SZ delu alpskega sveta, dinarskem in preddinarskem ter goratih območjih SV od spodnjega toka reke Save) - v manjših skupinah; izjemoma v sestojih - razširjena kot okrasna rastlina po parkih in vrtovih po vsej Sloveniji - Sveţa, humozna in zračna tla, lahko tudi apnenčasta podlaga (peščena tla ji ne ustrezajo) - Odporna proti suši in mrazu (prilagoditev: zgodaj zapre listne reţe) - Najbolj sencozdržna drevesna vrsta (v gozdu raste v senci večjih dreves); dobro prenaša neposredno sončno obsevanje - Območje razširjenosti: čez celo Evropo, razen severne polovice Skandinavije in predelov vzhodno od Poljske - Pri nas je 7 vrst tise - pas bukovih in mešanih iglatih gozdov 7
8 Terciarni relikt: spada med najstarejše iglavce Vsi deli tise (predvsem iglice): strupeni (alkaloid taksin); nestrupena sta samo rdeči semenski ovoj (priljubljena ptičja hrana-jeseni) in cvetni prah (lahko povzroča alergijo) V našem okolju je postala zelo redka uvrščena med zavarovane rastlinske vrste Največja slovenska tisa: Vrablova tisa (Kozjak) obseg 440 cm in 13 m višine; Juršev tisovec v Logu pri Limbušu (437 cm, 14m), marsikje je simbol nesmrtnosti in posmrtnega ţivljenja (pri Keltih kot pogrebno drevo ) 8
9 Navadni (Evropski) macesen (Larix decidua) Druţina: borovke Opombe Zgradba Listopadno iglasto drevo (do 40 m visoko) Dobro razvit koreninski sistem z glavno korenino Skorja: sivorjava, zdelo debela (do 4 cm), vzdolţno globoko razbrazdana Iglice: dolge od 1-4 cm, neţne, svetlo zelene, jeseni zlato rumene, pred zimo odpadejo Iglice izraščajo v šopkih po Cvetovi:M:rumeni, okroglasti; Ţ: storţasta socvetja, do 2cm velika, karminsko rdeča Storţi: rjavkasti, majhni, do 4 cm dolgi, jajčasti; dozorijo oktobra prvo leto, na vejah ostanejo še več let Cvetenje; enodomna in vetrocvetna vrsta (od marca do maja) Razmnoţevanje: s semenom; kot okrasna rastlina tudi vegetativno (s cepljenjem in potaknjenci) Odličen les (rumenkasta beljava in rdečkasta jedrovina). Elastičen, obstojen, manj smolnast s temnordečimi letnicami. Uporaba: v gradbeništvu (kozolci, pastirski stanovi), mizrstvu) Smola: zdravilni učinki Priljubljeno okrasno drevo po parkih in vrtovih (neţna svetla krošnja, lepe zlatorumene barve) jambore, rezani in tesani les, mostoce, nosilce, stavbno pohištvo, obloge. Ekologija (območja razširjenosti) Srednjeevropska vrsta z majhnim in deljenim arealom (v vsakem delu raste druga vrsta) Slo: na juhovzhodnem robu areala alpske rase; V Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah, vse do 2000 m n.v. kjer kot ena najodpornejših drevesnih vrst tvori gozdno in drevesno mejo Globoka, zračna in z minerali bogata tla na apnencu Potrebuje: zračno in talno vlago ter dobro prevetrene lege, suše ga prizadenejo Dobro prenaša zimski mraz ter spomladansko in jesensko slano; dobro prenaša močan veter, obremenitve s snegom (prizadene ga samo zgodnji, moker sneg) Svetloljubna vrsta Vrste: alpski macesen; karpatski macesen, sudetski macesen, poljski macesen, Vloga: s preraščanjem območij gozdne meje v visokogorju jih varuje pred erozijo in plazenjem ter izboljšuje tla Je tudi pionirska drevesna vrsta: zaradi obilnega semenja in hitre kalitve med prvimi preraste opuščene gorske pašnike ali pogorišča Velika območja Sibirije porašča do 40 m veliki sibirski macesen; v Slo do 29 m. Pionirska vrsta 9
10 Črna jelša (Alnus glutinosa) Druţina: brezovke Opombe Zgradba Listopadno drevo (do 25 m visoko ravno, vitko, do vrha krošnje segajoče deblo); v mladosti je hitrorastoča vrsta Pogosto kot večdebelno (dobro odganja iz panja) Skorja:gladka, zelenkastorjava, v starosto potemni, razpoka v ploščice Koreninski sistem dobro razvit (brez glavne korenine) Enodomna, vetrocvetna vrsta: cveti februarja in marca (pred olistanjem) Cvetovi: M: nekaj cm dolge vijoličaste mačice (poltje) (pomlad): 10 cm dolge rumenorjave mačice; Ţ: drobni, temnordeči klaski (poletje) (pomlad): pokončni rdeči klaski Cvetni prah lahko povzroča alergijo Plodovi: iz ţenskih socvetij oleseneli, rjavi, nepravi storţki R: z zgodnjepomladansko setvijo na prostem, redkeje vegetativno Les: zelo kakovosten (lahek, mehak, rdečkastobel, v vodi izjemno trajen) Benetke: skoraj polovica na jelševih pilotih Kot gradbeni les, za škatlice, pipe vinskih sodov Izdelava pohištva Oglje za izdelavo smodnika Kot okrasna rastlina Ekologija (območja razširjenosti) Mokra, globoka, humozna, nekoliko kisla glinasto ilovnata ali peščena aluvialna tla Po vsej Evropi (razen na S Skandinavije); v Alpah do 1200 m n.v. Slovenija: panonski svet ob Muri in Lendavi, ravnice ob Dravi, Dravinji, Ljubljanici, Krki, Savi, (sega do 800 m n.v.) Edina vrsta v Slo za katero je dovoljen golosečni sistem gospodarjenja V SLO: vrsta, ki je najbolj prilagojena na mokra rastišča. Poplavne ravnice in obreţja z visoko podtalnico Samonkla vrsta V čistih sestojih ali v mešanih zdruţbah z jesenom, dobom Pionirske lastnosti: - izboljšuje tla (obilno listanje in gomoljčki bakterij na koreninah, ki v tleh zadrţijo rastlinam sicer nedostopni zračni dušik) - močne korenine (utrjuje rečne bregove in preprečuje erozijo) - ozelenjevanje obcstnih breţin 10
11 Robinja (Robinia pseudacacia) Druţina: metuljnice (Napačno: akacija!!!) Zgradba Listopadno drevo (do 30m visoko) Redka, zračna, okroglasta krošnja Širok, gost, razrasel in plitev koreninski sistem Skorja: gladka, siva pri starejših drevesih razpoka in porjavi Prilistni trni Listi:premenjalno nameščeni (iz 9-21 lističev)! skorja in semena so strupeni (vsebnost albumin rubina in fazina) Stara drevesa so zelo krhka in nevarna Cvetovi: dvospolni metuljasti, dišeči, beli (zdruţeni v dolga grozdasta socvetja) Plodovi: 5-10 cm dolgi, gladki rjavi stroki v katerih so temno rjava, trda semena Enodomna, ţuţkocvetna vrsta (cveti konec maja-junija; hkrati z olistanjem) R: s semenom; vegetativno s cepljenjem; lahko tudi s poganjki iz panja in korenin Sadijo jo zaradi: lesa, čebelje paše in za utrjevanje nestabilnih rastišč Skorja je zelo bogata z mineralnimi snovmi (listavec z največjo porabo mineralov (Ca, K, P) preveliki robinjevi gozdovi siromašijo tla) Les: kakovosten (teţak, trden, lep, trajen): kot gradbeni les, za ţelezniške pragove, kot jamski les (ker pri preobremenitvah glasno poka), za kurjavo (oglje) Najbolj medonosna vrsta: pomembna čebelja paša Uporaba cvetov v prehrani: sokovi, ocvrti cvetovi Cenjeno okrasno drevo Ekologija (območja razširjenosti) Je severnoameriška drevesna vrsta: v Evropo so jo umetno razširili leta 1600 (francoski botanik J. Robin ime vrste) Slovenija: najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas: po niţinah in gričevju do okrog 600 m n.v. največ v sredozemskem in panonskem svetu Rahla, globoka, rodovitna peščena tla Dobro prenaša tudi slana tla; ne mara kamnitih terenov in tal z zastajajočo vodo in visoko podtalnico Občutljiva za veter in sneg ter zelo nizko temperaturo Svetloljubna vrsta (v čisitj sestojih) Se močno razrašča med avtohtono rastlinstvo postaja nadleţna Opombe Na koreninah so gomoljčki, v katerih so bakterije, ki presnavljajo dušik in ga veţejo v tla = bogati tla z dušikom Posekana debla je priporočljivo olupiti ţe v gozdu in skorjo pustiti na gozdnih tleh (vračanje mineralnih snovi v tla) Tujerodna vrsta danes je najpogosteje gojena drevesna vrsta na svetu Na vinorodnih območjih 11
12 Intenzivno poganjanje iz panjev in korenin teţko jo je zatreti Največja: v New Yorku 29 m 12
13 Črni trn (Prunus spinosa) Zgradba Ekologija (območja razširjenosti) Listopadni grm (do 4m velik) - kratki poganjki, ki se pogosto preobrazijo v trde, bodeče stebelne trne dobro razvit koreninski sistem Cvetovi:sneţno beli, dišeči; na kratkih poganjkih, se razvijejo pred olistanjem: Plodovi: koščičasti: trnulje (okroglasti, temno modri, sivo poprhnjeni) uţitni Enodomna, vetrocvetna vrsta; cvetijo od marca do maja Pomemben gradnik gozdnega roba Plodovi: vir hrane za gozdne ţivali Krošnja: gnezdenje ptic (varno zavetje med gostim trnatim vejevjem) S koreninami varuje tla pred erozijo (primeren za nasede za utrjevanje tal in preprečevanje erozije) Kot okrasna vrsta Plodovi in listi: vsebujejo vitamin C: v marmelade, sokove, alkoholne pijače, Cvetovi in plodovi: zdravilni Les: zelo trden in kakovosten (nekoč za ročaje deţnikov) Skoraj v po vsej Evropi, del Male Azije do Perzije; Močno razširjen tudi po vsej Sloveniji Zelo različna tla (najbolje na globokih, zračnih in s hranili bogatimi bazičnih tleh; prenese tudi revna rastišča na apnencu) Polsvetloljubna vrsta Dobro prenaša mraz, močan veter, ter tudi onesnaţen zrak Slovenija: suha rastišča, vlaţna mesta, gozdni rob, po grmiščih, po opuščenih travnikih, itd. Opombe Vrsta, ki ji najmanj škoduje onesnaţen zrak 13
14 Bela omela (Viscum album) Zgradba Ekologija (območja razširjenosti) Vednozeleni, do 1 m visok okroglast grm Ţivi kot polzajedalec na listavcih (na gostitelja je priterjena s havstoriji) Tri podvrste: bela omela, jelova omela, avstrijska omela Cvetovi: enospolni, drobni Plodovi:debeli, beli jagodasti (dozorijo pozimi ali naslednjo pomlad): poleg semen vsebujejo sluzasto lepljivo snov Dvodomna, ţuţkocvetna vrsta (cveto od marca do junija) Škoda: s havstoriji razvrednoti les; če se preveč razraste, gostitelju škoduje tudi s tem, da mu jemlje svetlobo v krošnji, ga obteţuje V gozdu jo ne teţko zatirati (posek najmočneje napadenih dreves) Uporaba v zdravilstvu (nekoč): uravnavanje krvnega tlaka (Danes): zdravila proti raku (iz listov) Plodovi: za pripravo limanic Vednozelene veje: okras v novoletnem času Simbol večnega ţivljenja ter miru in prijateljstva Plodovi: so za ljudi strupeni Po vsej Sloveniji (avtohtona vrsta), razen v sredozemskem svetu; najpogostejša v vzhodnem delu drţave Naravno razširjena po vsej Evropi Polzajedalec: s havstoriji se skozi skorjo vrašča globoko v les na gostiteljevi veji in iz njega črpa vodo Gostitelji: listavci več kot 50 vrst: topoli, vrbe, jablane, lipe, redkeje na hrastih, jelšah; nikoli na bukvah Opombe 14
15 Spomladanska resa (Erica carnea) Zgradba Vednozeleni, do 30 cm visok grmiček s pokončnimi, lahko lomljivimi in golimi 4- robimi poganjki Listi: igličasti, zašiljeni Cvetovi: dvospolni, zdruţeni v dvojna grozdasta socvetja roţnati do rdeči ; polno razviti ţe v jeseni, zacvetijo pa zgodaj spomladi (med januarjem in marcem) Plod: 1-2 mm dolga, okrogla ali valjasta mnogosemenska glavica z drobnimi rjavimi semeni Enodomna in ţuţkocvetna vrsta Kot pionirska vrsta: - z dobro razvitim koreninskim sistemom utrjuje tla na strmih skeletnih apnenčastih in dolomitnih pobočjih, Medovita vrsta: zgodaj pomladi Kot okrasna vrsta: kot pokrovna rastlina Ekologija (območja razširjenosti) V Alpah in v juţnem delu srednje Evrope V Sloveniji: avtohtono raste od niţine do alpinskega pasu po gozdovih, kamnitih tratah in ruševjih, največkrat na karbonatnih podlagi - v obliki gostih sklenjenih grmičkov porašča večje površine bazična tla na dolomitu in apnencu svetle in tople lege; dobro uspeva tudi na rahlo zasenčenih v spodnji plasti borovih gozdov dobro prenaša mraz Pionirska vrsta: zelo na gosto porašča revna tla Dobro prenaša mestna okolja; slabo sol in zbita tla V hladnih senčnih legah tvori humus Borovi gozdovi Opombe Blazinasti grmički - pionirska vrsta - tvori humus Gradivo zbrala Lea Čibej 15
Bioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večOS-Orehek-Veverickova-ucna-pot
Veveričkova učna pot Zbrali učenci 6. razredov Mentorica: Bernarda Debeljak Osnovna šola Orehek Kranj Zasavska cesta 53a 4000 Kranj Kranj, 2017 ZEMLJEVID VEVERIČKOVE UČNE POTI Legenda: Postaje na učni
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večTN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večPriročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1380314* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 8. avgust 013 SPLOŠNA MATURA RIC 013 M13-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo 1.
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večPresentation‘s Main Title
JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večPESMI O POMLADI * * * *»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisa
PESMI O POMLADI»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisan in v koledarju s posebno sličico narisan. Ko pomlad se prebudi,
Prikaži večNOVOLETNA.indd :31:24 3
NOVOLETNA.indd 3 18.7.2017 14:31:24 3 4 DUO ROKOVNIKI 800133 Dnevnik v rjavi barvi 5,79 800132 Poslovnik v rjavi barvi 6,86 DUO 800131 Planer v sivi barvi 126 strani 9,5 x 14,7 cm 3,43 800130 Dnevnik v
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večOcenjevanje tvorbnih nalog
Vrednotenje tvorbnih nalog dr. Simona Kranjc Ljubljana, 11. aprila 2012 Kaj ocenjujemo? Razumevanje Tvorjenje Razumevanje in tvorjenje besedil Dejavnost sprejemanja (branje) Dejavnost tvorjenja (pisanje)
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večMaloprodajni cenik LES - Zeleni zajec v delu.xls
Zeleni zajec, naravni materiali, d.o.o. Janševa ulica 16 1000 Ljubljana www.zelenizajec.com zz@zelenizajec.com t: 0590 39 610 f: 0590 39 611 Sibirski macesen, smreka, bor Velja od 1.4.2011 Maloprodajni
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večspekter edo katalog lazurni 2018 SIKKENS
SISTEM ZA Cetol Novatech Cetol HLS Plus Cetol Filter 7 Plus Cetol BLX Pro Cetol BLX Pro Top Cetol BL Unitop Cetol Wetterschutzfarbe Cetol Aktiva Rubbol EPS Plus Rubbol Satura Plus Rubbol Primer/Grund Plus
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večZaščita rastlin z naravnimi piretrini
Zaščita rastlin z naravnimi piretrini - piretrini, prednosti, opisi škodljivcev Kaj so naravni piretrini? Naravni piretrini so rastlinski izvlečki, ki imajo odlično insekticidno delovanje. Zato se uporabljajo
Prikaži večOsnovna šola Sečovlje SEČOVLJE SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED naziv predmet ZV
Osnovna šola Sečovlje SEČOVLJE 78 6333 SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 11 mm črta, količina: 1 ZVEZEK veliki
Prikaži večAvstrija ekskurzija
Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večKATALOG ROCAJI.CDR
Pohištveni roèaji POHIŠTVENI ROČAJI leseni 01-05 kovinski 06-23 plastièni 24-28 aktivno kazalo plastika + les 28 kovina + les 29 kovina + plastika 42-45 kovina + usnje 46 kliknite z miško na skupino (
Prikaži večDREVO - GOZD & TEHNIKE VARNEGA DEL A Z MOTORNO ŽAGO Ivan Božičko Franc Stopajnik PTUJ, 2014
DREVO - GOZD & TEHNIKE VARNEGA DEL A Z MOTORNO ŽAGO Ivan Božičko Franc Stopajnik PTUJ, 2014 Spoštovani, pred vami je skripta, dveh avtorjev, ki sta vsak na svojem delovnem področju uveljavljena strokovnjaka.
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večKREMEN
ŠOLSKI CENTER CELJE TEHNOLOGIJA S KEMIJO REFERAT KREMEN ANDRAŽ SEBIČ, E-2.c Mentorica: Mihela Jug Ljubečna, april 2007 Kazalo UVOD V referatu bom predstavil kaj je kremen, za kaj se uporablja in opisal
Prikaži večRast in delovanje rastlin pri povečanih koncentracijah ogljikovega dioksida ob naravnih virih CO2
VPLIV TEMPERATURE NA RAST IN RAZVOJ Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI 2005/06 Temperatura rastline je odraz različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večPowerPointova predstavitev
PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE
Prikaži večDehidrator Appleberry
Dehidrator Appleberry 10022726 10027859 Dear Spoštovani kupec, Čestitamo vam za nakup Klarstein ledomata. Prosimo vas, da natančno preberete priročnik za uporabo in upoštevate sledeče nasvete o namestitvi
Prikaži večDelovni list: SEČILA IZLOČALA Vzdržujejo enakomerno sestavo telesnih tekočin, tako da izločajo snovi, ki sov telesu odveč ali škodljive. Izločala so m
IZLOČALA Vzdržujejo enakomerno sestavo telesnih tekočin, tako da izločajo snovi, ki sov telesu odveč ali škodljive. Izločala so mokrila (sečila), prebavila in dihala in kožo. SEČILA Drugače se imenujejo
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži večŠOLSKE POTREBŠČINE 1. RAZRED Spoštovani starši! Učiteljice so za naslednje šolsko leto izbrale spodaj naštete potrebščine, ki jih bodo učenci potrebov
ŠOLSKE POTREBŠČINE 1. RAZRED Spoštovani starši! Učiteljice so za naslednje šolsko leto izbrale spodaj naštete potrebščine, ki jih bodo učenci potrebovali pri pouku. Prosimo, da pri izbiri v naročilnicah
Prikaži večNiansirane lesne lazure Informacije o izdelku Lesne lazure v 9 klasičnih lesnih niansah, primerne za takojšnjo uporabo: bor oreh macesen tikov
Lesne lazure v 9 klasičnih lesnih niansah, primerne za takojšnjo uporabo: bor oreh macesen tikovina hrast antika hrast svetel palisander ebenovina. Lazure so uporabne na vseh vrstah lesa na zunanjih površinah:
Prikaži večŠtevilka:
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Avtor: Jože Kaplar Koordinacija: mag. Jože Jurša PRAVILNO
Prikaži večVrtnice
Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica Trg svobode 42 Sevnica VRTNICE Projektna naloga pri predmetu urejanje besedil Nalogo pripravil: Aljoša Sivec, 7.a razred Učitelj: Drago Slukan Sevnica, šolsko leto 2007/2008
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA KATARINA KOVAČ Mentorica: dr. MARJANCA KOS, viš. pred. VPLIV IGRE V NARAVNEM OKOLJU NA RAZV
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA KATARINA KOVAČ Mentorica: dr. MARJANCA KOS, viš. pred. VPLIV IGRE V NARAVNEM OKOLJU NA RAZVOJ OPAZOVALNIH SPRETNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA DIPLOMSKO
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večNAVODILO ZA UPORABO Canesten3 200 mg vaginalne tablete klotrimazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večObrazec P1: Ponudbeni obrazec Formular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejše
Obrazec P1: Ponudbeni obrazec Forular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejšega lesa 2011 - Wertholzsubission 2011 esser c f 3 (EUR/3)
Prikaži večOKNA UDOBJE QS Možne izdelave oken glede na obliko: min. 900 min. 900 Tehnični podatki: Okno iz lesa z aluminijasto oblogo zunaj Odpiranje po vertikal
OKNA UDOBJE QS Možne izdelave oken glede na obliko: min. 900 min. 900 Tehnični podatki: Okno iz lesa z aluminijasto oblogo zunaj Odpiranje po vertikalni in horizontalni osi Odpornost proti obremenitvam
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Naravoslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri naravoslovju (NIS), 9. razred 1 ZELENO OBMOČJE V zeleno območje spadajo
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večOhranjanje ekosistemov
Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov; Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd10_Solc1.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2010 Ljubljana, februar 2011 2 V S E B I N A POVZETEK......... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE...... 8 1.1 Površina gozdov.... 8 1.2 Posegi
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
12./redna/seja občinskega sveta December 2016 OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI V OBČINI LENDAVA GRADIVO PRIPRAVILI: BALVEPT d.o.o. in NOE za medobčinsko upravo, inšpektorat in redarstvo PREDLAGATELJ: Župan -
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večProgram dogodkov ob Dnevu očarljivih rastlin maj maj 2019, od 9h do 17h, Biološko središče, Večna pot 111, Ljubljana od 9h do 17h za zaključe
Program dogodkov ob Dnevu očarljivih rastlin maj 2019 Tritikala dve žiti v enem Na stojnici bomo na interaktiven način prikazali raznovrstnost semen/plodov različnih kmetijskih rastlin, posebej zrnja žit.
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večOsnovna šola Cirila Kosmača Piran OLJČNA POT PIRAN Potrebščine za šolsko leto 2017/ RAZRED ZVEZKI: ZVEZEK, veliki A4, črtast, 11 mm črt
1. RAZRED ZVEZKI: ZVEZEK, veliki A4, črtast, 11 mm črta, količina: 1 ZVEZEK, veliki A4, brezčrtni, količina: 3 ZVEZEK, veliki A4, 1 cm karo, količina: 1 ZVEZEK, mali, črtasti količina: 1 PERESNICA: SUHE
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? -
ENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? - Kakšnega izvora je hrana ki jo jemo: živalskega, rastlinskega
Prikaži večTrg Celjskih knezov
MENGEŠ OSNOVNA ŠOLA PREDHODNE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE VREDNOTENJE ARHEOLOŠKEGA POTENCIALA Arheološko vrednotenje geo-vrtin stopnja obdelave: Dodatek k poročiloma M.Novšak, A.Šinkovec, T.Verbič, Arheološko
Prikaži večKakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične
Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz
Prikaži večŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega
Prikaži večMicrosoft Word - PRINT gozdno r.
Osnovna šola Vojnik Prušnikova 14 3212 Vojnik GOZDNO RASTLINSTVO IN NJEGOVE FUNKCIJE (GEOGRAFIJA) Mentorica: Nataša Jager, prof. geog. in soc. Lektorica: Barbara Ojsteršek Bliznac, prof. slov. in soc.
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večProgram dogodkov ob Dnevu očarljivih rastlin 23. maj maj 2014, od 9h do 18h, Botanični vrt, Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana Očarljivi pogled
Program dogodkov ob Dnevu očarljivih rastlin 23. maj 2014 Očarljivi pogled v rastline (Opazovanje rastlin z mikroskopom) Pogled v mikroskop vam bo razkril, kako so rastline zgrajene, kje se pretakajo njihovi
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večObčina ČRNA NA KOROŠKEM Center ČRNA NA KOROŠKEM Telefon: Fax: Črna na Koroškem,
Občina ČRNA NA KOROŠKEM Center 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEM Telefon: 02 870 48 10 Fax: 02 870 48 21 e-mail: obcina@crna.si Črna na Koroškem, 28. 10. 2014 JAVNA SVETOVALNA SLUŽBA V ČEBELARSTVU Brdo pri Lukovici
Prikaži večNova kolekcija za otroke več za manj...vsak dan po neverjetnih cenah BODI ZA DOJENČKE 100 % BOMBAŽ s potiskom in napisom, za deklice, na voljo v barva
Nova kolekcija za otroke več za manj...vsak dan po neverjetnih cenah s potiskom in napisom, za deklice, za dečke, HIT 1 29 Oferta PONUDBA ważna w VELJA dniach 00.00-00.00 25.7.- 31.7. 2019 OZIROMA lub
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večGozdno semenarstvo in razvoj gozdov v hitro spreminjajočem se okolju Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov Slovenija V zadnjih desetle
Gozdno semenarstvo in razvoj gozdov v hitro spreminjajočem se okolju Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov Slovenija V zadnjih desetletjih so bile zabeležene hitrejše podnebne spremembe,
Prikaži večTehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali
Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka
Prikaži večBETONSKI IZDELKI
CENIK BETONSKIH IZDELKOV 5.8.2019 Naziv (mere v cm) cena EUR ZIDAKI Betonski zidak za stebre 20 19x19x19 0,85 Betonski zidak za stebre 30 29x29x19 1,25 Betonski zidak za stebre 40 39x39x19 2,20 Betonski
Prikaži večDMS-Valicon
Maja Makovec Brenčič Predsednica Društva za marketing Slovenije in Ekonomska fakuleta Andraž Zorko Partner, Valicon Trženjski monitor je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži več