Microsoft Word - STAJNKO-MARJANA.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIKAZ RAZISKOVALNEGA DELA INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA 1969 DO 2004 Kandidatka: Marjana Stajnko Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Damijan Mumel, izredni profesor Maribor, avgust 2004

2 2 PREDGOVOR Ustanovitev, razvoj in prikaz znanstveno-raziskovalnega dela Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru od leta 1969 do 2004 je študija primera, kjer sem skušala globinsko in celostno proučiti zgodovino inštituta, oceniti doseženo in razmisliti o prihodnosti. Podrobneje sem proučila, raziskala in opredelila raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo inštituta od ustanovitve do danes, ter nakazala prihodnji razvoj le-tega. Prikazane so tudi vse dejavnosti inštituta, nekatere podrobneje, druge pa manj podrobno in v prilogi raziskovalne naloge. Hkrati pa sem želela, da se omogoči širši javnosti spoznanje o delovanju in razvoju Inštituta za marketing v obdobju od leta 1969 do danes. Diplomsko delo kot celota je pokazalo, da se posveča premalo pozornosti sistematičnemu proučevanju inštituta. V prihodnje je potrebno bolj vestno beležiti in analizirati razvoj inštituta. Okrogle obletnice, ki običajno vzbudijo več zanimanja za zgodovino inštituta, so premalo in puščajo preveč praznin v našem vedenju o nas samih. Pri raziskavi problemov ugotavljam, da raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo inštituta zahteva znanstveno-pedagoški pristop in sodelavce, ki uspešno sodelujejo, da inštitut vsebinsko raste in kakovostno dozoreva. V petintridesetih letih delovanja inštituta so se v neposrednem kontaktu preverjale teoretične misli in prenašale osnovne teoretične postavke v gospodarsko praktično delo, prav tako pa je praksa delovala na oblikovanje teorije. Če želi inštitut dosegati zastavljene cilje, potem mora jasno opredeliti vlogo znanstvenoraziskovalnega dela na fakulteti in izven nje. Potrebno je opredeliti načine, dejavnosti in sredstva za raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo; kajti le tako bo inštitut uspešno deloval na znanstveno-pedagoškem področju. Ustvarjati se morajo tudi pogoji, ugodna klima ter prepričanje med znanstveno-pedagoškimi sodelavci in sodelavci v podjetjih, da je raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo objektivna nujnost, sestavni del sodobnega pedagoškega procesa in sodobne organizacije proizvodnje in storitev. Prav tako pa se bo potrebno tesneje povezati z viri financiranja znanstveno-raziskovalnega dela in večjimi podjetji, glede financiranja raziskovalnih projektov. Vse moje ugotovitve tako pripeljejo do dejstva, da fakulteta premalo pozornosti namenja učinkovitosti raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela, brez katerega pa seveda ni uspešne fakultete. Petintrideset let je primeren trenutek za razmislek o prihodnji viziji. Ponudimo jo z naslednjo opredelitvijo: inštitut, ki bo znan in prepoznaven v evropski univerzitetni mreži; osrednji inštitut na področju marketinga. Za študente, učitelje in sodelavce bo to prijazna inštitucija. Prepričana sem, da si bo Ekonomsko-poslovna fakulteta postavila še višje cilje in se še bolj uveljavila v evropskem prostoru, da bo postala razpoznavna in cenjena članica družine evropskih ekonomskih fakultet. S tem bo zagotovila prihodnost sebi in njenim diplomantom.

3 3 KAZALO PREDGOVOR... 2 KAZALO UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen in cilji Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode USTANOVITEV, PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST EKONOMSKO- POSLOVNE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU Mednarodno sodelovanje fakultete RAZVOJ INŠTITUTA ZA MARKETING ZA OBDOBJE PETINTRIDESETIH LET Obdobje razvoja od 1969 do Obdobje razvoja od 1979 do Obdobje razvoja od 1989 do Obdobje razvoja od 1999 do KRONOLOGIJA INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA 1969 DO SEZNAM SODELAVCEV INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA 1969 DO Seznam predstojnikov od leta 1969 naprej Seznam raziskovalcev, asistentov in tehničnih sodelavcev inštituta od leta 1969 do Analiza naročnikov in sodelavcev Inštituta za marketing od leta 1969 do OSNOVE ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI ANALIZA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING Znanstveno-raziskovalno delo Znanstveno-raziskovalno delo Znanstveno-raziskovalno delo Znanstveno-raziskovalno delo Inštituti EPF od leta 1969 do RAZVOJ IN PREDLOG AKTIVNOSTI RAZISKOVALNE, SVETOVALNE IN IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING VIZIJA RAZVOJA DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING SKLEP POVZETEK LITERATURA... 74

4 4 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje mojega raziskovanja je ustanovitev, delo in razvoj Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru od leta 1969 do Obletnice so dogodek, da se pogleda prehojena pot, oceni doseženo in razmisli o prihodnosti. Podrobneje želim proučiti, raziskati in opredeliti raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo inštituta od ustanovitve do danes, ter nakazati prihodnji razvoj le-tega. Prikazane bodo vse dejavnosti inštituta, nekatere podrobneje, druge pa manj podrobno. Pri pripravi in uvrstitvi seznama predstojnikov, raziskovalcev in asistentov me je vodila želja, da se v nalogi najdejo vsi, ki so sooblikovali dosedanjih petintrideset let inštituta. Pisno gradivo bo popestreno z izbranimi fotografijami. Izbor starejših fotografij je skromen in bo služil le za priložnostno popestritev besedila v nalogi, ne more pa biti sistematičen prikaz razvoja in življenja inštituta. Priprava vsebinskih prispevkov in naloge kot celote bo pokazala, da se posveča premalo pozornosti sistematičnemu proučevanju inštituta. V prihodnje je potrebno bolj vestno beležiti in analizirati razvoj inštituta. Okrogle obletnice, ki običajno vzbudijo več zanimanja za zgodovino inštituta, so premalo in puščajo preveč praznin v našem vedenju o nas samih. Pomen raziskovalne, svetovalne in izobraževalne dejavnosti za pedagoški proces in gospodarsko prakso je velik. V neposrednem kontaktu se preverjajo teoretične misli in prenašajo osnovne teoretične postavke v gospodarsko praktično delo, prav tako pa praksa deluje na oblikovanje teorije. Temeljna cilja Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru sta povečanje kakovosti izobraževanja na vseh ravneh študija in povečanje kakovosti raziskovalnega dela. S povečanjem kakovosti osnovnih dejavnosti (raziskovanja, svetovanja in izobraževanja) želi prispevati k razvoju človeških virov za pospešen gospodarski in družbeni razvoj regije in celotne Slovenije in s tem h krepitvi konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva na globalnih svetovnih trgih ter se aktivno vključevati v mednarodne tokove znanja. Učinkovitost raziskovalnih, svetovalnih in izobraževalnih dejavnosti postaja v sodobnem svetu vse pomembnejše. Uspešne organizacije jim posvečajo veliko pozornost. Nenehno si zastavljajo vprašanja o njihovih pričakovanjih, usposobljenosti zaposlenih, sistemih za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev in merjenje učinkovitosti, kako povečati svoj vpliv na trgu in podobno. Raziskovanje je pomembno zato, ker je potrebno za vsako organizirano delo. Je dejavnost, ki ljudem omogoča delati skupaj. Z njegovo pomočjo se usmerja, koordinira, zaposluje, planira in kontrolira. Raziskovanje zaposlenim omogoča, da opravljajo zadolžitve, sledijo ciljem, da delijo znanje, poročajo, rešujejo težave in podobno. Omogoča tudi, da med seboj in z drugimi zunaj delovnega okolja (z naročniki, javnostjo) vzpostavijo in vzdržujejo zahtevane in želene odnose.

5 5 Pri raziskavi problemov ugotavljam, da raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo inštituta zahteva znanstveno-pedagoški pristop in sodelavce, ki uspešno sodelujejo, da inštitut vsebinsko raste in kakovostno dozoreva. Če želi inštitut dosegati zastavljene cilje, potem mora jasno opredeliti vlogo raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela na fakulteti in izven nje. Potrebno je opredeliti načine, dejavnosti in sredstva za raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo; kajti le tako bo inštitut uspešno deloval na znanstveno-pedagoškem področju. Ustvarjati se morajo tudi pogoji, ugodna klima ter prepričanje med znanstveno-pedagoškimi sodelavci in sodelavci v podjetjih, da je raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo objektivna nujnost, sestavni del sodobnega pedagoškega procesa in sodobne organizacije proizvodnje in storitev. Prav tako pa se bo potrebno tesneje povezati z viri financiranja znanstveno-raziskovalnega dela in večjimi podjetji, glede financiranja raziskovalnih projektov. Vse moje ugotovitve tako pripeljejo do dejstva, da fakulteta premalo pozornosti namenja učinkovitosti raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela, brez katerega pa seveda ni uspešne fakultete. Petintrideset let je primeren trenutek za razmislek o prihodnji viziji. Ponudimo jo z naslednjo opredelitvijo: inštitut, ki bo znan in prepoznaven v evropski univerzitetni mreži; osrednji inštitut na področju marketinga. Za študente, učitelje in sodelavce bo to prijazna inštitucija. 1.2 Namen in cilji Trdim, da mora inštitut razviti vse oblike raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela s področja dejavnosti marketinga, za katere fakulteta izobražuje študente, v čim tesnejši povezanosti s podjetji in drugimi inštituti. Prav tako pa razvijati znanstveno disciplino z vključevanjem izsledkov raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela inštituta v pedagoški proces. Namen mojega dela je v tem, da na osnovi v času študija pridobljenega znanja in dodatne literature raziščem obstoječe stanje raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti inštituta ter nakažem izboljšave le-teh. Hkrati pa želim, da se omogoči širši javnosti spoznanje o delovanju in razvoju inštituta v obdobju od leta 1969 do danes. S svojim delom želim doseči naslednje cilje: 1. proučiti ustanovitev inštituta leta 1969; 2. predstaviti in analizirati dejavnosti inštituta; 3. analizirati vzroke, dimenzije in posledice razvoja inštituta; 4. ugotoviti vzroke, prednosti in pomanjkljivosti v ravnanju vodstva (rast znanstvenopedagoškega kadra, oprema, prostori, ); 5. nakazati rešitve oziroma možnosti za izboljšanje raziskovanja, svetovanja in izobraževanja inštituta, ki izhajajo iz teoretičnih napotkov in prakse. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Ocenjujem naslednje omejitve pri pisanju:

6 6 - pomanjkanje specializirane strokovne literature o inštitutih; - težave pri zbiranju konkretnih informacij o Inštitutu za marketing. V diplomskem delu sem izpostavila inštitut s posebnim poudarkom na razvoju in analizi raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela skozi obdobje petintridesetih let. Čeprav med posameznimi fakultetami obstaja velika konkurenca, pa ugotavljam, da so le-te med seboj odvisne in povezane. Še zlasti na teoretični ravni, kadar hitri razvoj ene fakultete pozitivno vpliva na drugo. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Moje diplomsko delo temelji na raziskavi statičnega značaja. Pri tem sem izpostavila delo in razvoj inštituta in uporabila deskriptivni pristop k raziskovanju. Pri izdelavi diplomskega dela sem v največji meri uporabljala naslednje metode: 1. metodo kompilacije (sestavljanje teksta s pomočjo povzemanja in primerjanja spoznanj in sklepov drugih avtorjev); 2. metodo deskripcije (opisovanje dejstev brez znanstvenega pojasnjevanja); 3. komparativno metodo (primerjanje enakih dejstev in odnosov, s katerimi ugotavljam njihove podrobnosti in razlike med njimi); 4. metodo klasifikacije pri naštevanju; 5. metodo intervjuja (razgovor s predstojniki, raziskovalci, ); 6. metodo lastnega opažanja in zaznavanja; 7. metodo analize in sinteze; 8. zgodovinsko metodo (postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov na podlagi različnih dokumentov in dokaznega gradiva spoznavamo to, kar se je v preteklosti zgodilo, in tudi vzroke, zaradi katerih je do določenih dogodkov tudi prišlo).

7 7 2. USTANOVITEV, PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST EKONOMSKO-POSLOVNE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU 2. julija leta 1959 je bila ustanovljena Višja komercialna šola v Mariboru. Leta 1963 se je Višja komercialna šola preimenovala v Višjo ekonomsko-komercialno šolo s kratico VEKŠ, po kateri je bila šola znana po vsej Sloveniji. Leta 1969 je postala VEKŠ prva in nekaj let tudi edina visoka šola v Mariboru. SLIKA ŠT. 1: LETNA SKUPŠČINA OB PREHODU VEKŠ NA DVOSTOPENJSKI ŠTUDIJ. OD DESNE: DR. TINE LAH, DR. RUDI CRNKOVIĆ IN DR. DANILO POŽAR. Leta 1989 je bila VEKŠ razglašena za Ekonomsko-poslovno fakulteto s kratico EPF. EPF je članica Univerze v Mariboru, organizirana v skladu z Zakonom o visokem šolstvu 1 in odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru 2. Fakulteto vodi dekan prof. dr. Rasto Ovin. Pri njegovem delu mu pomagajo prodekan za raziskovalno dejavnost prof. dr. Damijan Mumel, prodekan za izobraževalne dejavnosti prof. dr. Milan Jurše, prodekan za mednarodno sodelovanje prof. dr. Samo Bobek, prodekanica za izredni študij prof. dr. Majda Bastič in prodekanica za študentska vprašanja s Anita Maček, ki so jo predlagali študentje. Dekana in prodekane imenuje na predlog senata fakultete rektor mariborske univerze za mandatno dobo štirih let. 1 Uradni list RS, št. 67/93. 2 Uradni list RS, št. 82/94.

8 8 Senat fakultete sestavljajo redni profesorji in predstavniki kateder, ki nimajo rednih profesorjev. Je strokovni organ fakultete, ki odloča predvsem o zadevah, ki se nanašajo na znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo, na volitve visokošolskih učiteljev in sodelavcev v ustrezne naslove in na nekatera druga strokovna vprašanja. Senat imenuje komisijo za znanstveno-raziskovalne zadeve in komisijo za študijske zadeve. Komisiji obravnavata problematiko s svojega delovnega področja ter o svojem delu in odločitvah seznanjata senat oziroma mu predlagata sklepe v dokončno odločitev. Upravni odbor je določen s statutom univerze. Odloča o gospodarjenju z neproračunskimi sredstvi. Študentski svet sestavljajo študentje, ki jih izvolijo kolegi iz svojih vrst. Prodekan za študentska vprašanja je njegov član po svoji funkciji in hkrati njegov predsednik. Študentski svet obravnava študentske zadeve. Visokošolski učitelji in sodelavci so organizirani v katedrah za: 1. računovodstvo in revizijo: predstojnik dr. Franc Koletnik; 2. podjetništvo in ekonomiko: predstojnik dr. Miroslav Rebernik; 3. strateški management in politiko podjetja: predstojnik dr. Janko Belak; 4. ekonomsko politiko: predstojnik dr. Sebastjan Strašek; 5. finance: predstojnik dr. Davor Savin; 6. gospodarsko pravo: predstojnik dr. Borut Bratina; 7. organizacijo in informatiko: predstojnik dr. Samo Bobek; 8. kvantitativne ekonomske analize: predstojnik dr. Stane Indihar; 9. marketing: predstojnik dr. Bruno Završnik; 10. mednarodno menjavo: predstojnik dr. Vito Bobek; 11. politično ekonomijo: predstojnica dr. Mira Rihtarič; 12. tehnologijo: predstojnik dr. Vojko Musil; 13. tuje poslovne jezike: predstojnica Nada Puklavec. Fakulteta ima Raziskovalno-izobraževalni center. V njegovem okviru deluje štirinajst inštitutov, ki pokrivajo naslednje znanstvene discipline in znanstvena področja za: 1. marketing: predstojnik dr. Boris Snoj; 2. ekonomske odnose s tujino: predstojnik dr. Vito Bobek; 3. ekonomsko diagnozo in prognozo: predstojnik dr. Rasto Ovin; 4. organizacijo in informatiko: predstojnica dr. Sonja Treven; 5. finance in bančništvo: predstojnik dr. Davor Savin; 6. gospodarsko pravo: predstojnik dr. Borut Bratina; 7. operacijske raziskave: predstojnik dr. Miklavž Mastinšek; 8. tehnologijo: predstojnik dr. Gregor Radonjič; 9. transport in poslovno logistiko: predstojnik dr. Klavdij Logožar; 10. projektni management: predstojnik dr. Anton Hauc; 11. računovodstvo, revizijo in svetovanje: predstojnica dr. Majda Kokotec- Novak; 12. management malih podjetij: predstojnik dr. Miroslav Rebernik; 13. razvoj managementa: predstojnik dr. Dušan Radonjič; 14. tuje jezike in tuje poslovne jezike: predstojnik mag. Igor Rižnar in računalniški center: predstojnik dr. Marjan Pivka.

9 9 Raziskovalno-izobraževalni center izvaja raziskovalno, svetovalno in dejavnost dopolnilnega izobraževanja. Tajnik fakultete, ki ga vsaka štiri leta na osnovi javnega razpisa imenuje dekan, vodi in organizira strokovne službe fakultete. Sestavljajo jih dekanat, splošna kadrovska služba, referat za študentske zadeve, računovodstvo, računalniški center in knjižnica. V skladu z zakonom o visokem šolstvu iz leta 1993 ima EPF akreditirana dva dodiplomska postsekundarna študijska programa: 1. študijski program Ekonomija, ki je univerzitetni študijski program in ga je Svet za visoko šolstvo potrdil novembra 1995 in 2. študijski program Poslovna ekonomija, ki je visokošolski strokovni program in je bil potrjen septembra Skupaj s fakulteto za strojništvo, fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru izvaja fakulteta tudi interdisciplinarni univerzitetni študij Gospodarsko inženirstvo. Fakulteta izvaja tudi naslednje akreditirane podiplomske študijske programe: 1. magistrski program Ekonomija in poslovne vede (od leta 1971, zadnja prenova leta 1995); 2. program MBA (od leta 1991, zadnja prenova 1996); 3. specialistični študij Javne finance in davčno svetovanje (od leta 1996); 4. doktorski študij (od leta 1975). Kot nadaljevanje visokošolskega strokovnega programa namerava fakulteta pripraviti še druge aktualne specialistične študije. Fakulteta izvaja dodiplomski študij kot redni in izredni, podiplomski pa je organiziran le kot izredni študij. 2.1 Mednarodno sodelovanje fakultete EPF je odprta institucija, zato se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih ter poslovnih šol v tujem jeziku. Bogato mednarodno sodelovanje poteka tudi v obliki vedno številnejše izmenjave študentov in učiteljev. V študijskem letu 1999/2000 se je EPF vključila v evropski program izobraževanja SOCRATES ERASMUS, ki omogoča izmenjavo 80 študentov letno. EPF je sklenila ustrezne sporazume z 32. evropskimi univerzami oz. fakultetami. Program Erasmus nudi študentom možnost opraviti 3 do 12 mesecev rednih študijskih obveznosti na izbrani partnerski visokošolski instituciji v eni od 15 držav članic EU. Vsak Erasmus študent je opravičen plačila šolnine na partnerski instituciji, prejme pa tudi dodatno finančno pomoč iz sredstev programa ERASMUS, ki je namenjena delnemu kritju stroškov študija v tuji državi. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu na matični instituciji priznajo na podlagi»študijskega sporazuma«, ki ga podpišejo matična institucija, študent in institucija gostiteljica pred dejanskim odhodom študenta v tujino (program mobilnosti).

10 10 Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk. Program, znan kot ECTS sistem (European Credit Transfer System) dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk, olajša priznavanje opravljenih akademskih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami. V ECTS sistemu predstavlja 60 kreditnih točk študijsko obremenitev v enem letniku študija, 30 kreditnih točk en semester in 20 kreditnih točk eno trimesečje študija. Kreditne točke se lahko podelijo tudi za prakso in za pripravo diplomskega dela. Dodelijo se predmetom in podelijo študentom, ki uspešno dokončajo obveznosti z izpiti. Enosemestrski študij študentov EPF v tujini omogoča tudi program CEEPUS (Central European Program for University Studies), v katerem sodeluje naša fakulteta v dveh mrežah A-0010 (Budimpešta, Dunaj-Joszef program, Bratislava, Krakow in Praga) in HR-0048 (Opatija in Banska Bystrica). Program je pričel delovati marca Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnost študentov in profesorjev v Srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne povezave in možnosti, ki pogosto prerastejo v prijateljske vezi med študenti in učitelji. Stroške za program pokrivajo države članice tako, da zagotavljajo štipendijo in namestitev za tuje študente in profesorje iz tujine. Višine štipendij so različne v posameznih državah. V študijskem letu 2002/03 se je začel izvajati tudi program LEONARDO DA VINCI, ki je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela. V Mednarodni pisarni skrbi sodelavka za mednarodno sodelovanje za svetovanje študentom in nudi strokovno pomoč pri izpolnjevanju formalnosti za kvalitetno mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev Ekonomsko-poslovne fakultete. Na ta način se udejanja tudi vizija fakultete, ki si prizadeva zagotoviti čim kvalitetnejšo in mednarodno primerljivo izobrazbo študentov, saj se vodstvo fakultete zaveda, da sta okrepljeno mednarodno sodelovanje z univerzami v tujini in s tem kvalitetna izmenjava študentov, pomemben prispevek k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznika, širitvi njegovih strokovnih in kulturnih obzorij ter vir neprecenljivih življenjskih izkušenj. S tako vizijo razvoja si bo fakulteta tudi v bodoče načrtno prizadevala širiti sodelovanje z univerzami v tujini ter tako omogočala študentom stalen stik z drugimi kulturami in krepila njihovo zmožnost za sprejemanje novih izzivov 3. 3 Povzetek s strani

11 11 3. RAZVOJ INŠTITUTA ZA MARKETING ZA OBDOBJE PETINTRIDESETIH LET Letos mineva petintrideset let od ustanovitve Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Obletnica je čas, ko se zamislimo, pogledamo nazaj in se zazremo naprej. Če ne veš, od kod si prišel in kje si, se je težko odločiti, kam je treba iti. To velja tudi za inštitut. Inštitut za marketing je bil ustanovljen , kot enota za znanstveno-raziskovalno delo, ki razvija znanstveno-raziskovalno delo, vanj vključuje študente ter sodeluje s podjetji in jim pri tem nudi vsestransko pomoč. V nadaljevanju želim po letih prikazati znanstveno-raziskovalno delo Inštituta za marketing od leta 1969 do 2004, kot študijo primera. 3.1 Obdobje razvoja od 1969 do 1979 Leto 1969 Visoko ekonomsko-komercialno šolo (VEKŠ) v Mariboru je ustanovila Skupščina SR Slovenije leta 1969, ko je preoblikovala višjo ekonomsko-komercialno šolo, ki je bila ustanovljena leta VEKŠ je bila visokošolski zavod za področje ekonomskokomercialnih, ekonomsko-organizacijskih ter ekonomsko-finančnih ved. Vzgajala in izobraževala je strokovnjake iz svojega področja organizirala in razvijala znanstvenoraziskovalno delo svojih strok (Poslovno poročilo , 1). Zakon o visokem šolstvu je zavezoval visokošolske organizacije, da razvijajo in opravljajo raziskovalno delo s področja dejavnosti, za katere izobražujejo kadre. Na področju znanstveno-raziskovalnega dela je visoka šola to delo organizirala v Inštitutu za marketing in Inštitutu za organizacijo. Izdelan je bil tudi predlog za ustanovitev jugoslovansko-ameriškega inštituta pri visoki šoli (Poslovno poročilo , 2). Svet šole je sprejel naslednje začasne akte: 1. pravilnik o nalogah in delu šole; 2. pravilnik o organizaciji študija; 3. učni načrt za prvo in drugo stopnjo; Na 1. seji sveta dne ob 10. uri v sejni sobi VEKŠ-a je bil sprejet statut št. 1/ in tako ustanovljen Inštitut za marketing kot enota za znanstveno-raziskovalno delo (Zapisnik 1969, 1). Inštitut za marketing je bil ustanovljen dne , z namenom razvijati znanstvenoraziskovalno delo, vključevati študente v to delo ter tesno sodelovati s podjetji in jim pri tem nuditi vsestransko pomoč. Na 3. seji sveta (predsednik sveta dr. Rudi Crnković) dne ob 9. uri v sejni sobi šole, potrdijo izvolitev predstojnika Inštituta za marketing dr. Bogomirja Deželaka (Zapisnik 1969, 1). Prvi predstojnik Inštituta za marketing je bil dr.

12 12 Bogomir Deželak, kar je dokumentirano tudi v prvem članku o inštitutu tega leta objavljenem v dnevniku VEČER. SLIKA ŠT. 2: MERŠNIK, MITJA VEKŠ IMA INŠTITUT ZA MARKETING. MARIBOR:VEČER, , STRAN 3. Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga je tega leta izvolil Pedagoško-znanstveni svet za dobo dveh let. Naloge predstojnika so bile določene s pravilnikom. Inštitut je lahko imel svoj strokovni odbor, ki ga je imenoval pedagoško-znanstveni svet. Odbor je bil posvetovalni organ pedagoško-znanstvenega sveta s področja dela inštituta. Leto 1970

13 13 Visoka šola ima svoj statut, ki ga je sprejel svet visoke šole (štev. 1/10-276). Ta statut je predstavljal popravljeno oz. prečiščeno besedilo statuta, ki ga je sprejel svet v letu 1969 (spremembe in dopolnitve je sprejela PZS dne ). V letu 1970 je bil sprejet tudi Pravilnik inštituta za marketing, štev. 1/ dne (Poslovno poročilo , 3). Organi visoke šole v tem letu so bili: - svet visoke šole: predsednik, člani, predstavniki gospodarskih organizacij, ki jih je delegirala skupščina SRS; - upravni odbor: predsednik, člani; - pedagoško-znanstveni svet: vsi učitelji in znanstveni delavci, predstavniki sodelavcev, predstavnika rednih študentov, predstavnika izrednih študentov, predstavnik asistentov; - študijska komisija: direktor, pomočnik direktorja, predstojniki študijskoorganizacijskih enot, predstavniki študentov; - oddelčni odbori: člani so predstavniki gospodarskih in drugih organizacij; - kolegij: kot posvetovalni organ (Poslovno poročilo , 8, 9). Organizacijske enote visoke šole v letu 1970 so bile: 1. zavodi: Ekonomski center Maribor (soustanoviteljica šola in Skupščina občine Maribor), center za avtomatsko obdelavo podatkov (sodelovanje pri ustanavljanju) in Zavod za tuje jezike (od deluje kot Inštitut za tuje jezike). 2. inštituti kot organizacije združenega dela, ki nimajo značaja samostojnega zavoda, in sicer: a) Inštitut za marketing: predstojnik dr. Bogomir DEŽELAK, ki je bil hkrati vodja skupine za marketing; b) Inštitut za tuje jezike: predstojnik Anton KOLAR (do je deloval kot Zavod za tuje jezike, katerega ustanoviteljica je bila VEKŠ); c) Inštitut za organizacijo: predstojnik Mirko BARLIČ (sodelovanje s soustanovljenim Ekonomskim centrom v Mariboru); 3. oddelek za dopolnilno izobraževanje; 4. oddelek za izredni študij; 5. knjižnica; 6. tajništvo (Poslovno poročilo , 9,10). Od je bila sprejeta tajnica Inštituta za marketing Tatjana Gorjup-Deželak (Poslovno poročilo , 21). Inštitut za marketing je imel sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju z vodilnimi inštituti v Jugoslaviji. Inštitut ni imel svojih znanstvenih in strokovnih sodelavcev, imel je le svojo administrativno moč. Kot sodelavci inštituta so nastopali pedagoški delavci šole ter zunanji sodelavci (Poslovno poročilo , 58). 4 Priloga št. 1: Pravilnik Inštituta za marketing, štev. 1/ dne

14 14 V znanstveno-raziskovalno dejavnost inštituta so se vključevali v prvi vrsti profesorji in asistenti katedre za marketing, študenti (predvsem za izvajanje anket) in tudi zunanji sodelavci strokovnjaki s posameznih področij (VEKŠ 1979, 60). Leto 1971 Visoka ekonomsko-komercialna šola je že ob prehodu na drugo stopnjo študija dobila pravico podeljevanja znanstvenih nazivov magistra in doktorja znanosti. Tako je že v študijskem letu 1971/72, kot druga visokošolska OZD v Jugoslaviji (za EF v Zagrebu), vpisala svojo prvo generacijo študentov podiplomcev na smeri za marketing (Gabrijan, Radonjič, Snoj 1992, 6). Dobra kadrovska struktura in kakovostno delo učiteljev sta tega leta omogočila začetek izvajanja podiplomskega študija. Na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti so uveljavili organizacijsko obliko inštituta s tem, da je prva in dominantna naloga inštitutov, da razvijajo svoje znanstvene discipline, da pospešujejo pedagoške procese in omogočajo uvajanje študentov v znanstveno-raziskovalno delo. Želeli so inštitute povezati z ustrezno organizacijo, ki bi jim omogočala tudi učinkovit administrativen in upravljalski servis (Poslovno poročilo , 3). Za opravljanje znanstveno-raziskovalnega dela v letu 1971 ima visoka šola inštitute kot organizacije združenega dela, ki nimajo značaja samostojnega zavoda, in sicer: 1. Inštitut za marketing, predstojnik dr. Bogomir Deželak, izredni profesor; 2. Inštitut za tuje jezike, predstojnik Anton Kolar do , višji predavatelj tujega jezika; od predstojnica Majda Senčar; 3. Inštitut za organizacijo, predstojnik Mirko Barlič, predavatelj višje šole, 4. Inštitut za finance in bančništvo je bil ustanovljen kasneje (Poslovno poročilo , 15, 16). Največji del dopolnilnega (permanentnega) izobraževanja gospodarskih kadrov je šola organizirala v oddelku za dopolnilno izobraževanje in Inštitutu za tuje jezike, delno pa tudi v Inštitutu za marketing in Inštitutu za organizacijo (Poslovno poročilo , 73). Z ustanovitvijo inštitutov v letu 1969/70 se je začelo organizirano delo na področju znanstveno-raziskovalnega dela in se nadaljevalo tudi v leto Ob koncu leta 1971 je pedagoško znanstveni svet na novo določil naloge inštitutov. Te so: - da inštituti VEKŠ v okviru svojih možnosti in v skladu z interesom pedagoškega procesa, uvajajo študente in znanstveni naraščaj v znanstveno-raziskovalno delo; - da opravljajo znanstveno-raziskovalno delo s svojih področij; - da sprejemajo naročila za izdelavo znanstveno-raziskovalnih projektov; - da opravljajo svetovalno delo na osnovi naročil gospodarskih in drugih organizacij; - da prirejajo znanstvena in strokovna posvetovanja; - da prirejajo seminarje (Poslovno poročilo , 80). Inštitut za marketing je v letu 1971 razširil obseg svojega delovanja, ki je zajemalo izvedbo znanstveno-raziskovalnih projektov in izdelavo študij, prirejanje seminarjev, stike s sorodnimi inštitucijami doma in v tujini in udeležbo na posvetovanjih. Izdelan je bil tudi načrt za

15 15 spremljanje in napovedovanje gospodarskih gibanj SRS, kar dokumentiram z naslednjo sliko članka. SLIKA ŠT. 3: KOS, MARJAN GOSPODARSKI VREMENARJI. LJUBLJANA: DELO, , STRAN 4. Pri delu inštituta sodelujejo pedagoški delavci in zunanji sodelavci. Glede na povečano dejavnost, si je predstojnik inštituta prizadeval pridobiti tudi stalne sodelavce. V maju 1971 se je v inštitutu zaposlil Boris Hočevar, dipl. oec., kot višji strokovni sodelavec. Razgovori so tekli tudi z drugimi strokovnjaki, od katerih je eden nastopil službo v februarju 1972, pozneje pa še eden. V zvezi z namestitvijo dveh diplomantov VEKŠ kot stažistov, se je inštitut obrnil na Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani s prošnjo za delno financiranje. Sklad je prošnji ugodil in tako sta oba stažista nastopila delo S tem je bilo rešeno vprašanje kadrovske zasedbe za prihodnje obdobje (Poslovno poročilo , 80). Leto 1972 Pedagoško znanstveni svet visoke šole je v letu 1972 formiral oddelke, katedre (predmetne skupine) in inštitute kot pedagoško-organizacijske in znanstveno-raziskovalne enote. Na 2. redni seji Pedagoško znanstvenega sveta, ki je bila v sredo, 29. decembra 1971, so ukinili oddelek za dopolnilno izobraževanje, ker oddelki oziroma inštituti odslej skrbijo za to dejavnost (Zapisnik 2. redne seje PZS 1971, 3). Inštituti so:

16 16 a) Inštitut za marketing: predstojnik: dr. Bogomir Deželak, izr. prof.; b) Inštitut za organizacijo: predstojnik: Mirko Barlič, prof. v. š.; c) Inštitut za finance in bančništvo: predstojnik: dr. Rudi Crnković, izr. prof.; d) Inštitut za tuje jezike: predstojnica: Majda Senčar, pred. t. j. (Poslovno poročilo za leto , 17). Pri delu Inštituta za marketing so sodelovali pedagoški delavci in zunanji sodelavci. V februarju 1972 se je v inštitutu zaposlil Rudi Milfelner, dipl. oec., kot strokovni sodelavec, v aprilu pa nastopila delo asistenta stažista Filipič Drago, dipl. oec. in Peter Grujič, dipl. oec., ki ju je delno financiral Sklad Borisa Kidriča Ljubljana (Poslovno poročilo za leto , 54). Inštitut za marketing je sodeloval s sorodnimi institucijami doma in v tujini in to z: - Zavodom za tržišna istraživanja., Beograd-Zagreb, Ljubljana, - Inštitutom za marketing ekonomsko pravne fakultete univerze v Gradcu; - Inštitutom za marketing ekonomske univerze Karl Marx iz Budimpešte. V tem letu je bil Inštitut za marketing registriran pri Organizaciji združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) na Dunaju kot izvajalec nalog s področja marketinga (Poslovno poročilo za leto , 56). V tem letu naj bi ustanovili Jugoslovansko-ameriški center za marketing (JACEM). Inštitut za marketing naj bi skupaj z International Marketing Institute (IMI) v Cambridgu pripravil študijo o položaju na ameriškem trgu, o težavah, ki se pojavljajo, o pravnem in deviznem sistemu v ZDA, izvozu in uvozu, know-how, kapitalnih investicijah. JACEM naj bi vodil poslovni odbor, ki bi ga sestavljali zastopniki podjetij, direktor Inštituta za marketing in predstojnik JACEM (Poslovno poročilo za leto , 64). Projekt je predvideval 27 stalno zaposlenih sodelavcev in 20 zunanjih. Profesorje pobudnike in namen ustanovitve dokumentiram s sliko članka št. 4.

17 17 SLIKA ŠT. 4: KOS, MARJAN PRI VEKŠ CENTER ZA MARKETING?. DELO LJUBLJANA, STR. 3. V smislu sodelovanja z Visoko šolo za ekonomijo v Berlinu, NDR in VEKŠ Maribor je za leto 1972 med 21. in bil predviden obisk dr. Habil. Horsta Modla, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj delovanja Inštituta za socialistično vodenje gospodarstva H.f.O. in Inštituta za marketing VEKŠ Maribor (Sitar 1971, 1,2).

18 18 Dne ob 8. uri je bil slovesen pričetek podiplomskega študija marketinga (Lah 1972, 3). SLIKA ŠT. 5: POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA OBJEKT VEKŠ II TEMELJNI KAMEN JE POLOŽIL PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR STOJAN POŽAR. Podelitev diplom druge stopnje in javna označitev nadaljevanja gradbenih del je bila dne s pričetkom ob 9. uri v Unionski dvorani in nadaljevanjem na gradbišču ob 11. uri (Lah 1972, 4). Leto 1973 Leta 1973 pedagoško-raziskovalni svet VEKŠ sklene iz svojih dohodkov ustanoviti poseben sklad za znanstveno-raziskovalno delo. Sredstva iz tega sklada bi naj bila namenjena v prvi vrsti realizaciji znanstveno-raziskovalnih nalog, ki bi neposredno koristile pedagoškemu procesu in razvijanju področij znanstvenih nalog posameznih učiteljev VEKŠ. Prav tako bi naj sklad prispeval k sofinanciranju tistih znanstveno- raziskovalnih nalog, ki bi jih financirali drugi skladi za znanstveno raziskovalno delo. Visokošolski učitelji morajo biti tudi znanstveni delavci, da bi lahko zagotovili znanstveno aktiven pedagoški proces in se nujno angažirati v ustreznih inštitutih, zavodih in drugih ustanovah kot tudi v gospodarstvu.

19 19 Ustanovitev inštitutov pomeni začetek organiziranega dela na področju marketinga. Učitelji šole so sami ali v okviru drugih znanstveno raziskovalnih organizacij tukaj aktivno sodelovali. Več učiteljev je sodelovalo pri razvojnem programu Slovenije (VEKŠ 1974, 44). Delavci visoke šole so v tem letu bili združeni v temeljnih organizacijskih enotah, in to v pedagoško-raziskovalnih enotah /katedrah/, posebnih raziskovalnih enotah /inštitutih/ ter v enotah za opravljanje skupnih zadev /računski center, knjižnica, referati/ (Poslovno poročilo , 1, 2). Svet visoke šole dne in Zbor visoke šole dne sta sprejela odločitev, da je visoka šola samostojna samoupravna visokošolska organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij združenega dela, da je njena dejavnost javna, posebnega družbenega pomena, da je pravna oseba s popolno odgovornostjo. Priglasitev za vpis v sodni register je bila izvedena (Poslovno poročilo , 49). Znanstveno-raziskovalno delo je visoka šola organizirala v naslednjih inštitutih: a) Inštitut za marketing: predstojnik: dr. Bogomir Deželak, izr. prof.; b) Inštitut za organizacijo: predstojnik: Mirko Barlič, prof. v. š. od do in dr. Štefan Ivanko, docent od ; c) Inštitut za finance in bančništvo: predstojnik: dr. Rudi Crnković, izr. prof.; d) Inštitut za tuje jezike: predstojnica: Majda Senčar, pred. t. j. od do in Jeka Hvalec, pred. v.š. od (Poslovno poročilo za leto , 28, 29, 103). Na Inštitutu za marketing so bili zaposleni: 1 višji strokovni sodelavec in 4 stažisti (Poslovno poročilo , 32). Višji strokovni sodelavec Boris Hočevar je prekinil delovno razmerje dne Strokovni sodelavec Rudi Milfelner pa je napredoval v višjega strokovnega sodelavca od Na novo sta nastopila delo dva stažista in to Saksida Silva in Ribič Željko (Poslovno poročilo , 33). Silva Saksida, dipl. oec. je opravljala pripravništvo pri Inštitutu za marketing od do Mentor pripravnice je bil dr. Bogomir Deželak, izr. prof. na VEKŠ in predstojnik inštituta (Pogodba o strokovnem izpopolnjevanju pripravnika 1973, 1). Obseg dela se je v tem letu povečal, kakor tudi interes za raziskovalne naloge s področja marketinških disciplin. Raziskovalno delo je obsegalo temeljno znanstveno, aplikativno razvojno znanstveno in strokovno teoretično dejavnost. Pojavila so se vprašanja glede financiranja le-teh dejavnosti in vprašanje nosilcev. Ustvarjanje dohodka je temeljilo na heterogenih virih sredstev: 1. družba daje del za eksistenco fiksni stroški; 2. znanstveni sklad (B. Kidriča) daje del za temeljno znanstveno dejavnost; 3. naročniki študij del za uporabljeno znanstveno dejavnost; 4. študentje (redni, izredni in udeleženci permanentnega izobraževanja) del sredstev (Lah 1973, 2). Leto 1974 V letu 1974 je šola praznovala 15-letnico svojega delovanja in 5-letnico dela kot visoka šola. Dne je bila proslava ob 15. letnici VEKŠ povezana s skupščino šole, ki se je sestala v sestavi treh delegacij (Poslovno poročilo za leto , 2).

20 20 Nov statut, , opredeljuje naslednje enote šole: - pedagoško-raziskovalne enote; - posebne raziskovalne enote inštituti ter druge stalne in občasne delovne skupine; - enote za opravljanje skupnih zadev (VEKŠ 1974, 9). Obseg in intenzivnost znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu nista dosegala zaželene ravni. Znanstveno-pedagoški kader je bil preobremenjen s pedagoškim delom. Vsega trinajst asistentov je bilo premalo za potrebe kakovostnega pedagoškega dela. Materialna opremljenost fakultete je bila slaba (VEKŠ 1974, 4). Dne sta pristojna zbora Skupščine SR Slovenija Zakon o dopolnitvi Zakona o Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru, s čimer je šola pridobila pravico podeljevanja doktorata znanosti (Poslovno poročilo za leto , 1). Ekonomski center Maribor, ustanoviteljici šola in Skupščina Občine Maribor, odločba št /7 z dne Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo je bil vpisan v razvid raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot, kot raziskovalni zavod. Predmet dejavnosti ECM je proučevanje, raziskovanje in reševanje znanstvenih in strokovnih problemov s področja ekonomike. V novo zgradbo so se učitelji vselili dne in s tem pridobili ustrezne dele za pedagoško in raziskovalno delo. Slavnostna otvoritev nove šolske zgradbe je bila Nov naslov fakultete je bil Razlagova 20. SLIKA ŠT. 6: SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVE ZGRADBE NA RAZLAGOVI 20.

21 21 Dne je magistriral na šoli prvi magister na podiplomskem študiju s področja marketinga (Poslovno poročilo za leto , 1) Če izhajamo iz določil statuta VEKŠ, lahko rečemo da so inštituti posebne raziskovalne enote, ki jih sestavljajo raziskovalni in strokovni sodelavci; da se visoka šola preko posebnih raziskovalnih enot povezuje z uporabniki rezultatov njenega raziskovalnega dela in da te enote izvajajo aplikativne in razvojne raziskave; pa tudi fundamentalne raziskave. Raziskovalne enote: 1. Inštitut za marketing; 2. Inštitut za finance in bančništvo; 3. Inštitut za organizacijo (do leta 1972 Inštitut za organizacijo in obdelavo podatkov); 4. Inštitut za tuje jezike (VEKŠ 1974, 9). Stalno zaposleni na Inštitutu za marketing so še bili: višji strokovni sodelavec Rudi Milfelner, strokovni sodelavec Peter Grujič in Drago Filipič, stažista Silva Saksida in Željko Ribič (Poslovno poročilo za leto , 33). Inštitut za marketing je imel v tem letu še vedno edini redno zaposlene delavce. Inštitut je z uspešnim delom v obdobju od leta 1969 do 1979 opravil 42 raziskovalnih nalog s širšega in ožjega področja marketinga. Naloge so bile usmerjene na tri delovna področja, in sicer: 1. da opravljajo fundamentalne znanstvene raziskave; 2. da vzgajajo študente v znanstveno-raziskovalnem delu; 3. da z aplikativnimi raziskovalnimi študijami pomagajo in svetujejo gospodarskim organizacijam (VEKŠ 1974, 43). V letih od 1974 do 1979 je bilo delo inštituta usmerjeno v fundamentalne raziskave, v raziskave tržišča in v organiziranje marketinga v podjetjih (VEKŠ 1979, 60). Z dopolnilnim in permanentnim izobraževanjem se je dosegalo dvoje: 1. organizirano je bilo v sorazmerno kratkem času; 2. z majhnimi stroški seznanimo različne profile z novostmi; Tako jih usposobimo za takojšnjo uporabo novih znanstvenih izsledkov in novosti s področja tehnološkega razvoja. Oblike dopolnilnega in permanentnega izobraževanja so bile: 1. posvetovanja; 2. simpoziji; 3. podiplomski seminarji za ožja področja; 4. treningi; 5. oblike poslovnih iger, 6. prigodki, (VEKŠ 1974, 47). V drugi polovici leta 1974 se je situacija na tržišču spremenila. Nastale so težave v zvezi s konkretnimi naročili za raziskovalne naloge (Poslovno poročilo za leto , 33). Leto 1975 Razglasitev Univerze v Mariboru, 18. septembra Podpisnika sporazuma v imenu VEKŠ dekan prof. dr. Dušan BOBEK in predstavnik ZSMS Marjan Vešnar.

22 22 Raziskovalno delo je temelj pedagoškega dela, pedagoško delo pa je osnova za razvijanje raziskovalnega potenciala. Raziskovalno delo pedagoških delavcev je bilo usmerjeno predvsem v oblikovanje in razvijanje disciplin ter pripravo učnega gradiva, kot temelja za izvajanje pedagoškega procesa na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Do sprejetja novega statuta je bilo organizirano v raziskovalnih inštitutih (za marketing, za finance in bančništvo, za organizacijo) in katedrah. Leta 1975 je bilo raziskovalno delo združeno v Raziskovalnem centru VEKŠ, ki je nadaljeval raziskovalno dejavnost posameznih inštitutov in v katerega so se vključile vse katedre (VEKŠ 1979, 53). Predstojnik dr. Bogomir Deželak je podal pisno odpoved oz. prošnjo za razrešitev dolžnosti predstojnika Inštituta za marketing, ker ne želi več opravljati te funkcije še po (Zapisnik , 10). Predstojnik je bil še do Inštitut od dalje organizacijsko vodi namestnik predstojnika Rudi Milfelner, za inštitut pa podpisuje predstojnik oddelka za komercialo dr. Franjo Štefanec. Glavni vzrok za odstop predstojnika Inštituta za marketing je v organizacijskih in drugih problemih, ki so se pojavili ob razširitvi kadra na inštitutu in pa odgovornosti predstojnika inštituta za zagotovitev dohodkov za delavce inštituta, ki so vezani izključno na aplikativno delo (Zapisnik , 10, 11). Stažistu Željku Ribiču je prenehal status dne , stažistki Silvi Saksida pa dne pri Inštitutu za marketing. V začetku leta 1975 s samoupravnim sporazumom ustanovijo delavci in delovni ljudje z območja občine Maribor, Občinsko raziskovalno skupnost Maribor (ORSM), Krekova ulica 2 v Mariboru. Seja ustanovne skupščine je bila Delo ORSM je bilo usmerjeno v izgradnji in utrjevanju lastne organizacije, ugotavljanju svojega statusa, financiranju in drugo, v vsebinskem pogledu pa na pripravi srednjeročnega programa razvoja raziskovalne dejavnosti v občini za obdobje (Majaron 1975, 1). Delegat za skupščino Raziskovalne skupnosti je bil za Oddelek za komercialo in Inštitut za marketing Rudi Milfelner (Bobek , 3). Statut šole je bil sprejet Leto 1976 Leta 1976 je VEKŠ promovirala prvega doktorja znanosti, ki je bil hkrati prvi doktor mariborske univerze. Samoupravna reorganizacija VEKŠ deli dejavnost na dve visokošolski temeljni organizaciji (VTO), ki se bosta imenovali: ekonomsko-trženjska oz. ekonomsko-organizacijska VTO (Poročilo 1976/77,1). Na prvi redni seji sveta šole, ki je bila so po predlogu družbenopolitičnih organizacij in na podlagi 127. člena, t.č. 21., statuta VEKŠ, izvolili za predstojnika centra za znanstveno-raziskovalno delo dr. Štefana Ivanka. Na predlog kadrovske komisije je svet šole imenoval za predstojnika katedre za notranjo menjavo dr. Bogomirja Deželaka. Raziskovalno delo na VEKŠ se je odvijalo v treh temeljnih organizacijskih oblikah, in sicer:

23 23 - v okviru vsake pedagoške discipline; - v okviru raziskovalnega centra VEKŠ; - individualno raziskovalno delo pedagoških delavcev v OZD in drugih znanstvenoraziskovalnih ustanovah. Oblikovali so Raziskovalni center kot posebno raziskovalno enoto, ki ima nalogo, da raziskovalno delo pedagoških delavcev tesneje poveže z združenim delom in družbenopolitičnimi skupnostmi ter da v čim večji možni meri vključi študente dodiplomskega in podiplomskega študija v raziskovalni proces. Pomembna je tudi odločitev o obveznostih pedagoško raziskovalnih delavcev do dela v raziskovalnem centru (letno 120 ur). V to delo se štejejo tudi mentorstva učiteljev pri izdelavi diplomskih ali magistrskih nalog, če so teme teh nalog vključene v program raziskovalnega centra ter odločitev, da se učitelji šole obvezno povezujejo z drugimi organizacijami združenega dela le preko raziskovalnega centra (Zapisnik , 3). Glede na novo organizacijo dela, ki jo določa statut šole so prenehali z delom inštituti šole in to: - Inštitut za marketing (do v.d. predstojnik dr. Franjo Štefanec in namestnik višji strokovni sodelavec mag. Rudi Milfelner); - Inštitut za organizacijo; - Inštitut za finance in bančništvo; - Inštitut za tuje jezike. Naloge inštitutov prevzamejo katedre in Raziskovalni center VEKŠ. Delavce, ki so bili zaposleni na Inštitutu za marketing prevzame raziskovalni center (Zapisnik , 5). V Sklad za financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti VEKŠ (360. člen statuta) se je stekal dohodek po stopnji 10% od ustvarjenih prihodkov raziskovalnega in izobraževalnega centra VEKŠ. 30% sredstev Sklada za financiranje znanstveno-raziskovalnih programov je pripadalo katedram za razvijanje predmetov, 70 % pa se porabi za financiranje oz. sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih nalog (Zapisnik , 7). Leta 1976 je bila tudi temeljitejša reforma programov podiplomskega študija na VEKŠ. Pripravljenih je bilo deset programov, oziroma smeri študija. Pri vseh programih je veljalo naslednje načelo: v prvem in drugem semestru gre za temeljni podiplomski študij (Gabrijan, Radonjič, Snoj 1992, 8). Leto 1977 Na sedmi redni seji sveta šole, ki je bila , svet sprejme predlog ustanovitve Inštituta za gospodarske odnose s tujino in predlog ustanovitve Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo (Zapisnik , 8). V zvezi z raziskovalnim delom učiteljem šole je opaziti kvaliteten in kvantiteten premik. Leto 1978 Svet šole sprejme sklep o ponovni ustanovitvi Inštituta za marketing in imenuje za v.d. predstojnika dr. Bogomirja Deželaka. Ob Inštitutu za mednarodne ekonomske odnose se ustanovi tudi Inštitut za ekonomiko turizma (Zapisnik , 7).

24 Obdobje razvoja od 1979 do 1989 Leto 1979 S samoupravnim preoblikovanjem VEKŠ v visokošolsko temeljno organizacijo se je pokazalo, da bi se raziskovalno delo hitreje odvijalo v okviru VTO, zato je ponovno prišlo do oblikovanja inštitutov (VEKŠ 1979, 54). Fakulteta je ponovno imela ustanovljenih pet inštitutov, ki so uspešno opravljali raziskovalno delo za podjetja in druge naročnike, in sicer: 1. Inštitut za ekonomiko, organizacijo in informatiko; 2. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo; 3. Inštitut za marketing; 4. Inštitut za ekonomske odnose s tujino; 5. Inštitut za transport in poslovno logistiko. Pričela je tudi razvijati raziskovalno dejavnost za neposredne uporabnike. Lahko rečemo, da je bilo raziskovalno delo razvito do takšne stopnje kakovosti, da je bila sposobna podjetjem urediti celoten svetovalni inženiring (definiranje problema, uvajanje rešitev v praksi, izobraževanje kadrov za izvajanje rešitev, )(VEKŠ 1984, 37). Oblikovanih je bilo pet inštitutov, nosilcev aplikativnega raziskovalnega in svetovalnega dela. Koordinacija temeljnega dela pa je potekala v katedrah, s tem pa je bila vzpostavljena tudi organizacijska povezava raziskovalnega s pedagoškim delom (VEKŠ 1984, 38). Od leta 1979 dalje so po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (ZUI) višji predavatelji (dotedanji profesorji višje šole), postali predavatelji višje šole. Od istega dne naprej imajo naziv asistenta tudi strokovni sodelavci in zunanji sodelavci (VEKŠ 1984, 95). Ob 20-letnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole so izdali poročilo o delu od 1959 do Leto 1980 Dne je bil sprejet Zakon o usmerjenem izobraževanju (Ur. List SRS št. 11/80). Fakulteta je sprejela letni delovni načrt, uskladila nazive visokošolskih učiteljev, določila predloge pogojev za vključevanje v izobraževanje za pridobitev višješolske oziroma visokošolske izobrazbe (Poslovno poročilo za leto ,1). Zakon o usmerjenem izobraževanju nalaga visokošolskim vzgojno-izobraževalnim organizacijam, kot pogoj za njihovo delovanje, ustrezno znanstvenoraziskovalno delo visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Tudi na področju organizacije znanstvenoraziskovalnega dela v okviru raziskovalnih skupnosti, so bili opravljeni veliki premiki k podružbljanju raziskovalnega dela (Poslovno poročilo za leto ,17). Letni fond ur za raziskovalno delo in lastno strokovno izpopolnjevanje ter razvijanje predmetov je bil 700 ur (Snoj 1980, 1 b).

25 25 Delavci in študentje so na referendumu v mesecu aprilu odločili, da bo Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru delovna organizacija brez temeljnih organizacij. Zato je šola od dalje posluje kot enovita delovna organizacija (Poslovno poročilo za leto ,1). Zlasti vprašanja povezana z dokončno opredelitvijo in sprejetjem programskih zasnov in vprašanja o oblikovanju smeri znotraj vzgojno-izobraževalnih programov bodo zahtevala ustrezno usklajevanje z Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča iz Ljubljane kot drugim izvajalcem vzgojno-izobraževalnih programov ekonomske usmeritve (Poslovno poročilo za leto , 1). Ob 25-letnici DO inženiring SMELT Ljubljana je Inštitut za marketing VEKŠ, dobil diplomo za dolgoletno sodelovanje na raziskovalnem področju (Informacije št , 1). Leto 1981 V letu 1981 so na podlagi strokovne pomoči Komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, dokončno oblikovali in na referendumu sprejeli statut šole. Republiška izobraževalna skupnost ni dokončno podala obsega sredstev za financiranje dodiplomskih vzgojno-izobraževalnih programov vse do avgusta Taka neurejenost financiranja temeljne dejavnosti šole je vnašala nezanesljivost v tekoče poslovanje (Poslovno poročilo za leto , 1). Na šoli se je odvijalo raziskovalno delo kot temeljno raziskovalno delo, do katerega visokošolske učitelje zavezuje Zakon o usmerjenem izobraževanju (172. člen ZUI). To delo je potekalo v skladu z vsakoletnim delovnim načrtom, ki ga je sprejel Svet šole. Tovrstno raziskovalno delo se je nanašalo na razvoj znanstvenih disciplin, ki jih šola razvija in so opredeljene v statutu (129. člen). Podrobnejši pregled dosežkov in vsebine tega raziskovalnega dela je vsebovala vsakoletna analiza učinkovitosti dela šole. Načrt raziskovalnega dela in analizo njegove učinkovitosti je obravnaval in sprejel svet šole. Nosilke obveznega raziskovalnega dela so bile katedre (Poslovno poročilo za leto , 19, 20). Pri uresničevanju raziskovalnih programov so si učitelji šole prizadevali zlasti za uporabo znanstvenih dosežkov v vzgojno-izobraževalnem programu ter njihovo uporabo v praksi. Poleg obveznega raziskovalnega dela, ki je neločljivi del dela visokošolskih učiteljev, so opravljali le-ti tudi raziskovalno delo v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti ter v okviru neposredne menjave dela med šolo in združenim delom oziroma njegovimi asociacijami (Poslovno poročilo za leto , 20). Šola je imela v tem letu naslednje inštitute: 1. za marketing; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za transport, poslovno logistiko in zavarovanje; 4. za ekonomsko diagnozo in prognozo in 5. za ekonomiko, organizacijo in informatiko. Inštituti so v skladu z vzgojno-izobraževalnim raziskovalnim programom združevali raziskovalno delo visokošolskih učiteljev istih ali sorodnih strok ter v to delo vključevali tudi

26 26 študente. Namen raziskovalnega dela v okviru inštitutov je bil v prenosu znanstvenih dosežkov v prakso ter v dograjevanju družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja. Razen tega so bili inštituti skupaj s katedrami nosilci dopolnilnega izobraževanja v okviru katerega so organizirali razna strokovna posvetovanja in seminarje (Poslovno poročilo za leto , 20). Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih v svojem 17. členu zavezuje vse, v 12. členu opredeljene raziskovalne organizacije, da do sprejmejo samoupravne splošne akte, ki naj vsebujejo postopek in merila za ugotavljanje usposobljenosti raziskovalcev za temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno delo. Raziskovalno skupnost pa, da oblikuje samoupravni sporazum o uskladitvi meril za ugotavljanje usposobljenosti raziskovalcev, ki naj ga po javni razpravi podpišejo vse raziskovalne organizacije na območju SR Slovenije (Dopis RSS 1981, 3). Za pokrivanje inštitutov oziroma dela v inštitutih je bila razporejena tajnica Anica Burjan za Inštitut za marketing. Strojepisna dela pri pisanju raziskovalnih del so opravljali delavci izven rednega delovnega časa, za kar je skupaj s predstojnikom skrbel referat za raziskovalno delo. Dopolnilno izobraževanje se je izvaja preko inštitutov in ga je bilo potrebno evidentirati po enakem sistemu kot znanstveno-raziskovalno delo. Reprezentančni stroški inštitutov so šli do dogovorjene mere v breme šole, v večji večini pa v breme inštituta oziroma konkretno raziskovalne naloge (Zapis znanstveno-raziskovalno delo , 1). Določili so, da SETEK sodi kot dopolnilno izobraževanje v Inštitut za marketing (Zapisnik sestanka predstojnikov inštitutov z dne , 2). Dekan šole je pooblastil predstojnike inštitutov 5, da nastopajo samostojno za področje dela inštituta navzven (Zapis znanstveno-raziskovalno delo , 2) 6. Prodekan za raziskovalno delo je bila dr. Tonka Jurejevčič (Predlog organizacijskih navodil o delu inštitutov 1981, 2), ki je izdala predlog organizacijskih navodil 7. S samoupravnimi sporazumi naj bi opredelili dolgoročno sodelovanje in možnost vključevanja delavcev, ki bi delali pretežno kot raziskovalci. Potrebno je bilo pripraviti metodologijo vrednotenja raziskovalnega dela in spremljanje raziskovalnih nalog preko računalnika. Iz grafa št. 1 je razvidno, da so bili predvideni prihodki za raziskovalno dejavnost in dopolnilno izobraževanje inštituta visoki. 5 Priloga št. 2: Pooblastilo predstojniku Inštituta za marketing z dne Priloga št. 3: Pogodba o raziskovalnem delu z dne Priloga št. 4: Predlog organizacijskih navodil o delu inštitutov z dne

27 27 dopolnilno izobraževanje raziskovalna dejavnost za marketing za ekon., org. in inf. za ekon. odn. s tujino za ekon. diag. in prognozo za transp., zav. in posl. log. GRAF ŠT. 1: PREDVIDENI PRIHODKI ZA LETO 1981 (PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZISKOVALNEGA DELA) Z razvojem specialističnega študija je VEKŠ pričela leta Izdelan in potrjen je bil najprej program specialističnega študija za Investicijska dela v tujini (ekonomsko pravna smer). Specialistični študij je bil trosemesterski, kajti zakon je določal, da le-ta lahko traja največ tri semestre (Gabrijan, Radonjič, Snoj 1992, 11). Leto 1982 V skladu z 209. členom do 212. členom Zakona o usmerjenem izobraževanju so visokošolske organizacije združenega dela dolžne izdelati analizo učinkovitosti dela, iz katere je razvidno delo, ki so ga opravili pedagoški delavci v preteklem šolskem letu (Analiza učinkovitosti dela za študijsko leto 1981/ , 1). Med neobvezni program spada raziskovalno delo, ki ga učitelji in sodelavci izvajajo po programih, ki jih financirajo samoupravne interesne skupnosti ali ki jih izvajajo po naročilu uporabnikov v svobodni menjavi dela ter svetovalno delo. Pomemben del poteka v okviru inštitutov (Analiza učinkovitosti dela za študijsko leto 1981/ , 28). V tem letu je Inštitut za marketing imel probleme pri delu, ki so se pojavili predvsem zaradi neurejenega financiranja nekaterih nalog RSS Slovenije in premajhne angažiranosti nekaterih delavcev šole. V delo inštituta so bili vključeni tudi študenti (Analiza učinkovitosti dela za študijsko leto 1981/ , 40). Temeljno raziskovalno delo so visokošolski učitelji in drugi sodelavci šole uresničevali skladno z letnim delovnim načrtom za šolsko leto 1981/82 oz. 1982/1983. Uporabno raziskovalno delo in razvojno delo, ki je organizirano v inštitutih naše šole, je zaostajalo za načrti. Vzrokov je bilo več, podrobnejši prikaz tega stanja pa je razviden iz poročil posameznih inštitutov (Poslovno poročilo ob zaključnem računu za leto , 1). Glede na dosežene rezultate in na probleme pri raziskovalnem delu kaže opozoriti na to, da bi bilo v bodoče treba: - posvetiti večjo pozornost kompletni (in kompleksni) ponudbi raziskovalnih storitev;

28 28 - usposobiti se predvsem organizacijsko za izvajanje večjih raziskovalnih projektov; - vključiti v aplikativno raziskovalno delo vse učitelje šole, v večji meri pa tudi študente (Poslovno poročilo ob zaključnem računu za leto , 22). Šola je imela še vedno pet inštitutov, in sicer: 1. za marketing; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za transport in poslovno logistiko; 4. za ekonomsko diagnozo in prognozo in 5. za ekonomiko, organizacijo in informatiko. Leto 1983 Raziskovalno delo je bilo organizirano v inštitutih in katedrah, vanj pa so uvrščali tudi doktorska in magistrska dela, izvedena v okviru izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov podiplomskega študija (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za šolsko leto 1982/ , 11). V tem letu so se približali gornji meji obremenitve večine sodelavcev in zato predvsem raziskovalnega dela v bodoče ni bilo možno širiti in se s tem odzvati potrebam prakse, brez kadrovske okrepitve z novimi sodelavci (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za šolsko leto 1982/ , 2). Obvezni del raziskovalnega dela je potekal v katedrah in je bil obračunsko vrednoten s 400 urami letno za sodelavca. Podrobnejše podatke o tem, kaj je kdo raziskoval, koliko dela je vložil in do kakšnih rezultatov je prišel, vsebujejo bibliografije učiteljev in sodelavcev VEKŠ. Obvezno raziskovalno delo tistih učiteljev in sodelavcev VEKŠ, ki še niso dosegli ustreznih akademskih nazivov, je bilo pretežno usmerjeno v podiplomski študij. Raziskovalno delo učiteljev je tudi predmet strokovne ocene, ki jo opravijo strokovni poročevalci družbenopolitične organizacije, odbor za kadrovske zadeve, habilitacijska komisija Univerze in svet VEKŠ, v izvolitvenem oz. reelekcijskem postopku. Določen del rezultatov obveznega raziskovalnega dela se je realiziral kot razvoj predmeta in tudi preko izdanih učnih pripomočkov (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za šolsko leto 1982/ , 15). Leto 1984 Srebrni jubilej VEKŠ-a se je proslavil s svečano proslavo in izdal se je almanah ob 25-letnici šole (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1983/ , 1). V tem obdobju so bile raziskovalne naloge usmerjene na naslednja področja: 1. raziskave s področja trgovine; 2. raziskave s področja turizma; 3. raziskave s področja marketinga za različna področja dejavnosti; 4. raziskave s področja razvoja delovnih potencialov v marketingu; 5. raziskave s področja razvoja drobnega gospodarstva (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1983/ , 1).

29 29 Raziskovalno delo (neobvezni program) je obsegalo delo, ki so ga učitelji in sodelavci izvajali po programih, ki jih financirajo samoupravne interesne skupnosti ali, ki so ga izvajali neposredno po naročilu uporabnikov v svobodni menjavi dela ter svetovalno delo (Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1984/ , 26). Prišlo je do povečanega obsega raziskovalnega dela za zunanje naročnike, v zvezi s tem so na šoli pridobili prve stažiste-raziskovalce (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1984/ , 1). Raziskovalno delo je predstavljalo normalni sestavni del delovne obveznosti visokošolskih učiteljev. Poleg tega se je VEKŠ pri raziskovalnem delu povezovala z gospodarstvom. V tem letu katedre poročajo o izvedenih načrtih temeljnega raziskovalnega dela učiteljev, inštituti pa o opravljenih raziskovalnih projektih za konkretne naročnike (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1984/ , 11). Od leta 1984 stažisti-raziskovalci in stažisti-asistenti na VEKŠ. Leto 1985 Z letom 1985 se tudi na višjih in visokih šolah pričenjajo novi programi usmerjenega izobraževanja. Programi VEKŠ iz Maribora in Ekonomske fakultete Borisa Kidriča iz Ljubljane so usklajeni, kar pa ne pomeni popolne enakosti niti po nazivih predmetov, niti po vsebinah izobraževanja (Gabrijan, Radonjič, Snoj 1992, 4). Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport že od leta 1985 izvajalo program Mladi raziskovalci, s katerim financira podiplomski študij in raziskovalno usposabljanje mladih raziskovalcev. Program je prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin. Tradicija šole je bila, da se povezuje z gospodarstvom, v tem času predvsem preko raziskovalnega dela, s katerim pomaga reševati konkretne probleme. Med obveznostmi, ki so jih imeli izvajalci višješolskega in visokošolskega študija na podlagi Zakona o usmerjenem izobraževanju, je bilo tudi sestavljanje letnega delovnega načrta za posamezno šolsko leto. Vsebina je opredeljena z določili 85. člena zakona (Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1985/ , 1). Leto 1986 VEKŠ je še vedno organizirana kot enovita delovna organizacija. Šola se je aktivno vključila v akcijo Raziskovalne skupnosti Slovenije 2000 raziskovalcev, žal pa v OZD, katerim je bila namenjeno, ni bilo pravega zanimanja, saj ni bilo nobenega stažista-raziskovalca iz združenega dela (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1985/ , 3, 5). Iz gradiva Izobraževalne skupnosti z dne izhajajo normativi, ki jih je sprejela skupščina IS in so veljavni. Med njimi je tudi 700 ur obveznega raziskovalnega dela za učitelje (Radonjič 1987, 2). Leto 1987

30 30 Na področju samoupravne organiziranosti so v tem študijskem letu začeli na VEKŠ izvajati novo obliko organiziranosti. Značilnosti te organiziranosti so se kazale najprej v tem, da se je začelo z združevanjem pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti v okviru kateder, ki imajo smeri. S tem so dosegli večjo povezanost med obema dopolnjujočima se področjema. Oblikovale so se tri nove katedre, ki imajo precizneje opredeljena svoja znanstvenoraziskovalna področja. Na znanstveno-raziskovalnem področju je bila kvaliteta opravljenega dela na višji ravni kot leto prej. Fundamentalno raziskovalno delo v nekaterih katedrah je močno napredovalo, mnogi rezultati tez raziskav pa so bili prezentirani tudi v inozemstvu (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1986/ , 1). V okviru znanstveno-raziskovalnega dela so na VEKŠ zastopane vse tri skupine raziskav: temeljne, aplikativne in razvojne. Pri tem ima vsaka skupina svoj pomen: Temeljne raziskave so omogočale dvig ravni znanstvenih disciplin in potrjevale VEKŠ kot ekonomsko fakulteto v okviru univerze. Aplikativne in razvojne raziskave pa so po drugi strani potrjevale VEKŠ v njegovi izvirni zasnovi aplikacijo izsledkov poslovnih ved in še posebno stikov z gospodarsko prakso. Takšno razvejanost znanstveno-raziskovalnega dela je omogočala tudi organizacijska struktura VEKŠ. Poleg kateder, ki se pojavljajo pretežno kot vzgojno-izobraževalne enote (v okviru katerih se izvaja povezava trga področja z razvojem znanstvenega področja), se kot raziskovalno organizacijske enote pojavljajo tudi inštituti. Preko inštitutov, ki so usposobljeni za posamezna področja ekonomije in dopolnilnih disciplin, ki so se razvijala na VEKŠ, učitelji, delavci in študentje izvajajo raziskovalno delo v okviru programov raziskovalnih skupnosti ter za druge uporabnike raziskovalnih storitev (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1986/ , 11). V tem letu so delovali naslednji inštituti, in sicer: 1. za marketing; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za transport, poslovno logistiko in zavarovanje; 4. za ekonomsko diagnozo in prognozo; 5. za ekonomiko, organizacijo in informatiko. Močno povečan obseg raziskovalnega dela na inštitutih je delno posledica povečane udeležbe VEKŠ v skupnem programu RSS, predvsem pa razmaha razvojnih raziskav. Premajhen obseg temeljnega raziskovanja ter njegova nadpovprečna kvaliteta, je bil eden od razlogov za šibko prisotnost učiteljev VEKŠ pri razpravah v strokovni javnosti. Drugi razlog za premajhno odmevnost dela v strokovni in širši javnosti je bil odsotnost mehanizmov komuniciranja z javnostjo. Problemi kvalitete znanstvenega in raziskovalnega dela na VEKŠ so imeli močno materialno podlago. Predvsem je bil redni osebni dohodek učiteljev VEKŠ odvisen od učinkov pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti v okviru rednega študija, od obsega opravil v okviru študija ob delu ter od opravljenega (neobveznega) znanstveno-raziskovalnega dela (Ovin 1987, 3, 4). Leto 1988 Znanstveno-raziskovalno dejavnost VEKŠ se je delila v dve skupini:

31 31 1. obvezni raziskovalni program, ki je zajemal študijsko izpopolnjevanje učiteljev in razvoj predmetov oz. znanstvenih disciplin ter 2. neobvezni program, predvsem raziskave in svetovanja, ki so jih financirale raziskovalne skupnosti, gospodarstvo in ostali naročniki preko inštitutov (ki ga vodi predstojnik), in sicer: 1. za marketing; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za transport, poslovno logistiko in zavarovanje; 4. za ekonomsko diagnozo in prognozo; 5. za ekonomiko, organizacijo in informatiko; 6. za operacijske raziskave; 7. za finance in bančništvo; 8. za gospodarsko pravo. V tem letu se je povečalo število inštitutov od pet na osem. Na novo so bili ustanovljeni ali pa so obnovili svojo dejavnost: 1. Inštitut za bančništvo in finance (predstojnik dr. Rudi Crnković); 2. Inštitut za operacijske raziskave (predstojnik dr. Ivan Meško) in 3. Inštitut za gospodarsko pravo (predstojnik dr. Šime Ivanjko) (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1987/ , 10). Inštituti so delovali v skladu z določili statuta od dalje. Inštituti so bile organizacijske enote, v katerih so visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci ter študentje; izvajali raziskovalno delo, opredeljeno s programi raziskovalnih skupnosti in drugih uporabnikov raziskovalnih storitev (VEKŠ 1989, 13). Inštituti niso bile pravne osebe, posamezni projekti so se upoštevali kot posamezna stroškovna mesta (Letno poročilo o raziskovalnem delu, objavljenih publikacijah in mednarodnem sodelovanju v letu , 7). Inštitut za marketing v tem letu ni imel mladih raziskovalcev. Število študentov, ki so sodelovali pri raziskavah je bilo pet, in so delali na področju zbiranja in obdelave podatkov za določene naloge (Letno poročilo o raziskovalnem delu, objavljenih publikacijah in mednarodnem sodelovanju v letu , 19). Ustanovitelj VEKŠ-a Skupščina SR Slovenije je sprejela odlok o preimenovanju Visoke ekonomsko-komercialne šole v Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor (EPF) (Tomažič 1988, 7). Raziskave v tem letu so bile temeljne (namenjene napredovanju ekonomskih in drugih znanosti, ki jih razvijamo na VEKŠ) in aplikativne (največji delež raziskovalne dejavnosti VEKŠ). Svetovanje v gospodarskih in drugih organizacijah je bilo namenjeno neposrednemu uvajanju najsodobnejše prakse v njihovo poslovanje. Naloge inštituta so bile razvijati temeljno raziskovalno delo na področju ekonomske znanosti, reševati osrednje probleme našega družbenega gospodarstva in posodabljati vzgojno izobraževalni proces. Vsebinsko dejavnost inštituta predstavljajo še danes:

32 32 - temeljne raziskave, ki jih inštitut izvaja na širšem in ožjem področju teorije marketinga, bodisi po naročilu Raziskovalne skupnosti Slovenije, bodisi za lastne potrebe na področju razvoja marketinške znanosti; - aplikativno raziskovalno delo, namenjeno ustvarjalni uporabi ekonomskih znanj pri odkrivanju in reševanju tržno ekonomskih problemov v praksi gospodarskih organizacij. Take naloge so npr. raziskave tržišča za investicijske naložbe in uvajanje novih izdelkov na trg, tržne raziskave za potrebe razvoja novih izdelkov, motivacijske raziskave po skupinah porabnikov, tržne raziskave za oblikovanje celotnih in parcialnih strategij marketinga, raziskave s področja tržnega gospodarjenja, izdelave projektov za organizacijo marketinga v podjetjih in pomoč pri uvajanju, svetovanju v gospodarskih in družbenopolitičnih organizacijah ipd.; - dopolnilno izobraževanje, ki se je manifestiralo v prvi vrsti v organiziranju in izvajanju: a) podiplomskih seminarjev za absolvente VEKŠ in druge, kjer se vselej obravnavajo sodobna vprašanja našega gospodarskega trenutka; b) posvetovanj in simpozijev, namenjenih strokovnjakom in gospodarstvu iz širše in ožje problematike marketinga; c) občasnih seminarjev za potrebe delavcev v gospodarskih organizacijah, z vsakokratno ožjo tematiko s področja marketinga. Pri izvajanju raziskovalnih in drugih nalog inštituta so sodelovali učitelji VEKŠ-a, v prvi vrsti učitelji Katedre za marketing (dr. Deželak, mag. Gabrijan, dr. Lorbek, mag. Milfelner, dr. Radonjič in mag. Snoj), kot tudi zunanji vidni strokovnjaki. Inštitut za marketing je opravil veliko raziskovalnih nalog, bodisi fundamentalnih, v večji meri pa aplikativnih, ter pripravil in izvedel več posvetovanj in seminarjev za potrebe gospodarskih organizacij. Oblike raziskovalnega dela, njihova vsebina in obseg so se odvijale v okviru programa temeljnega raziskovalnega dela, usmerjenih raziskovalnih programov raziskovalnih skupnosti (občinske in posebne raziskovalne skupnosti, PORS SR Slovenije), samoupravnih sporazumov o določenem sodelovanju z vrsto gospodarskih organizacij in neposrednih dogovorov z delovnimi organizacijami in družbeno-političnimi skupnostmi o pomoči pri reševanju aktualnih ekonomskih problemov (VEKŠ 1984, 95). 3.3 Obdobje razvoja od 1989 do 1999 Leto 1989 Sprejem zakona o preimenovanju VEKŠ v EPF Maribor. Od se šola imenuje Ekonomsko-poslovna fakulteta s kratico EPF (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1988/ , 1). Znanstveno-raziskovalna dejavnost je potekala na fakulteti v dveh organizacijskih oblikah. Obvezni raziskovalni program (magisteriji, doktorati, razvijanje disciplin) je potekal znotraj kateder; neobvezni raziskovalni program pa preko inštitutov. Njihovi predstojniki so v sodelovanju z ostalimi člani sprejemali in izvajali naročila komitentov iz gospodarstva, negospodarstva in raziskovalnih skladov (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1989/ , 10).

33 33 Raziskovalno delo se je v okviru Katedre za marketing delilo na obvezni program in neobvezni program. Neobvezni program je bilo raziskovalno delo, ki so ga učitelji in sodelavci izvajali po programih, ki jih financirajo samoupravne interesne skupnosti, ali ki jih izvajajo neposredno po naročilu uporabnikov v svobodni menjavi dela ter svetovalno delo (Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela šole za študijsko leto 1989/ , 21, 22). Izdali so publikacijo ob 30. obletnici Visoke ekonomsko-komercialne šole. Leto 1990 Svet fakultete je na svoji 9. redni seji dne soglašal z ustanovitvijo Inštituta za tehnologijo (Zapisnik 1990, 9, 10). Raziskave so bile: 1. fundamentalne (nacionalni program); 2. aplikativne (inovacijski skladi ali PORS, MRS); 3. razvojne (ostali naročniki) (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1989/ , 23 ). V letu 1990 so pri znanstveno-raziskovalnem delu Inštituta za marketing sodelovali: dr. Bogomir Deželak, dr. Dušan Radonjič, dr. Franc Lorbek, mag. Rudi Milfelner, mag. Vladimir Gabrijan, mag. Boris Snoj. Inštitut je izvajal pretežno aplikativne raziskave (inovacijski skladi, MRS). Leto 1991 Planirano število FTE raziskovalcev 8 v tem letu za SR programe 1991: Šifra URP/PS Nosilec RO Izvajalec RO Štev. FTE C EPF 0,63 C VEKŠ 1,56 C VEKŠ 0,59 C VEKŠ 1,61 C VEKŠ 0,43 C VEKŠ 0,25 Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Cankarjeva 5, Ljubljana (Tancig 1991,1). Večina raziskovalnih nalog se je odvijala preko inovacijskega sklada RSRDT, kjer niso bili predvideni mladi raziskovalci. Na inštitutu so bili mnenja, da je sedanja organiziranost inštituta ustrezna, saj so tako bolj iniciativni, motivirani in fleksibilni (prilagodljivi tržišču raziskav za potrebe naročnikov) 8 Ena FTE je 1700 ur letno raziskovalnega dela.

34 34 (Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1990/ , 22). Inštitut bi se moral povezati s sorodnimi inštituti ter profilirati koncepcijo ponudbe raziskovalnih storitev. Za mlade raziskovalce na inštitutu ni bilo odziva (Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1991/ , 23) Znanstveno-raziskovalna dejavnost je predstavljala enega izmed temeljnih področij delovanja fakultete in zagotavljala njeno promocijo v domačem prostoru in v tujini. Ne nazadnje pa je predstavljala znanstveno-raziskovalna dejavnost pomemben vir prihodkov fakultete (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1990/ , 15). Za razliko od kateder je potekala znanstveno-raziskovalna dejavnost na inštitutih v obliki raziskovalnih nalog, ki imajo značaj raziskav Ministrstva za znanost in tehnologijo ter projektov za gospodarstvo in ostale organizacije. Pri poročilih o delu inštituta se je upošteval ciklus koledarskega leta. Tako so storili zaradi dejavnosti same, ki se je na ravni inštituta pojavlja le pretežno v obliki projektov in zato, ker raziskovalni skladi upoštevajo celoletno in ne aktivnost po študijskih letih (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1990/ , 30). Sodelavci inštituta v tem letu so bili: - dr. Bogomir Deželak, zaslužni profesor; - dr. Franc Lorbek, redni profesor; - mag. Rudi Milfelner; - mag. Anka Kristan; - mag. Vladimir Gabrijan. Zunanji sodelavci inštituta v tem letu so bili: - mag. Jože Ocvirk; - Martina Lubej, dipl. ekon.; - Marija Rataj, dipl. ing.; - Meta Zajc, dipl. ing.; - Bojan Dajčman, dipl. ekon. (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1990/ , 41, 42). V inštitutu v tem letu ni bilo mladih raziskovalcev. Mednarodno sodelovanje je temeljilo na obisku pri firmah Segro, Oedorfer in Kellner, v Celovcu pa pri firmi Drava-Export. Rezultati raziskav so dani naročnikom. Raziskave so arhivirane v Inštitutu za marketing in še niso objavljene. Mag. Rudi Milfelner je sodeloval pri ustanovitvi Inštituta za aplikativne raziskave (IAR) Maribor (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1990/ , 42). Leto 1992

35 35 VEKŠ je sodila med visokošolske organizacije, ki niso omejene zgolj na tradicionalne oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja. S programi dopolnilnega (občasnega in stalnega) izobraževanja omogoča različnim strokovnim kadrom, da svoje znanje dopolnjujejo s sodobnimi dognanji iz področij, ki so predmet izobraževalnega in raziskovalnega procesa na VEKŠ, obenem pa med seboj izmenjujejo svoje praktične izkušnje. Takšno izobraževanje ni bilo omejeno zgolj na diplomante VEKŠ, ampak zajema razen ekonomistov tudi katerekoli strokovnjake, ki v svojem delu rešujejo tudi ekonomske probleme. Eden izmed ciljev teh oblik sodelovanja je vzdrževanje čvrste vezi med diplomanti VEKŠ in šolo. VEKŠ je bila na tem področju angažirana od svojega nastanka. Ponujala je štiri osnovne oblike dopolnilnega izobraževanja, in sicer: posvetovanja, podiplomske in ostale seminarje ter knjižna dela. Določene oblike dopolnilnega izobraževanja so bile pravzaprav že tradicionalne. Vsako leto je VEKŠ priredila najmanj eno posvetovanje, enkrat letno pa tudi podiplomski seminar. Po dogovoru z organizacijami združenega dela je VEKŠ prirejala seminarje za njihove potrebe in izvajala zanje programe izpopolnjevanja. Delavci VEKŠ so sodelovali pri dopolnilnem izobraževanju, ki ga organizirajo Gospodarska zbornica, Delavska univerza, Politična šola CK ZKS in drugi. Zlasti je pomemben prispevek VEKŠ v poslovodnih šolah v Škofji Loki. Vsako leto so delavci VEKŠ sodelovali v šoli za dopolnilno izobraževanje delavcev v zunanji trgovini v Radencih od leta 1977 dalje (Gabrijan, Radonjič, Snoj 1992, 15). Znanstveno-raziskovalno dejavnost je izvajala fakulteta v okviru kateder in inštitutov. Neobvezni raziskovalni program (raziskovalne naloge za MZT in ostale naročnike iz gospodarstva in negospodarstva) je potekal v enajstih inštitutih (Plan znanstveno-raziskovalne dejavnosti v študijskem letu 1992/ , 1). Redno zaposleni raziskovalci: - dr. Bogomir Deželak, zaslužni profesor, (zunanji sodelavec predstojnik inštituta); - dr. Franc Lorbek, redni profesor; - mag. Rudi Milfelner, višji predavatelj; - dr. Boris Snoj, višji predavatelj; - mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj; - mag. Anka Kristan, višja predavateljica. Zunanji sodelavci: - mag. Jože Ocvirk; - Mojca Rataj, dipl. ing.; - Bojan Dajčman, dipl. ekon.; - mag. Rudi Rumbak (Poročilo o znanstveno-raziskovalni dejavnosti v študijskem letu 1991/ , 19 in Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta vzgojnoizobraževalnega in raziskovalnega dela fakultete za študijsko leto 1991/ , 32, 33). Leto 1993

36 36 Znanstveno-raziskovalno delo je izvajala fakulteta v okviru kateder in inštitutov. V katedrah se je praviloma odvijalo raziskovalno delo, povezano z razvojem znanstvenih disciplin 9 (Poročilo o izvedbi načrta raziskovalnega dela za študijsko leto 1993/ , str. 1). Ministrstvo za znanost in tehnologijo je imelo tega leta naslednjo evidenco fakultete kot raziskovalne organizacije in raziskovalcev (Izpis dne , 2): 0585 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Inštitut za marketing Vodja: dr. Bogomir Deželak. RR Izob. Priimek Ime Obveznost dr. Deželak Bogomir pogodbena mag. Gabrijan Vladimir redna dipl. Iršič Matjaž redna dr. Lorbek Franc redna mag. Milfelner Rudolf pogodbena dr. Radonjič Dušan redna dr. Snoj Boris redna dr. Pauko Franc redna Sodelavci inštituta za marketing v tem letu so bili: 1. dr. Bogomir Deželak, zaslužni profesor UM (predstojnik); 2. dr. Franc Lorbek, redni profesor; 3. dr. Boris Snoj, docent; 4. mag. Rudi Milfelner, višji predavatelj; 5. mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj; 6. mag. Anka Kristan, višja predavateljica; 7. mag. Jože Ocvirk, zunanji sodelavec; 8. Mojca Rataj, dipl. ing., zunanja sodelavka (Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta vzgojno-izobraževalnega in raziskovalnega dela za študijsko leto 1992/ , 37 in Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1993/ , 17). Na obrazcu NIRO Zavoda RS za statistiko se je pošiljalo letno poročilo raziskovalnih organizacij in pregled raziskovalnega dela. Leto 1994 Znotraj raziskovalne organizacije UM EPF deluje Inštitut za marketing kot raziskovalna enota, in sicer: Šifra raziskovalne panoge: Inštitut za marketing 5-02, 5-05 Raziskovalno-razvojna dejavnost raziskovalne enote: Inštitut za marketing - ekonomske vede management (Janžekovič 1995, 1). 9 Prikaz znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder odražajo bibliografske enote, razvrščene na samostojne publikacije, sekundarno avtorstvo, samostojne publikacije, prispevki v serijskih polpublikacijah in ostala izvedena dela.

37 37 V tem letu je bilo dvanajst inštitutov, in sicer: 1. za ekonomsko diagnozo in prognozo; 2. za računovodstvo, revizijo in podjetniško svetovanje; 3. za tehnologijo; 4. za gospodarsko pravo; 5. za operacijske raziskave; 6. za projektni management; 7. za ekonomske odnose s tujino; 8. za marketing; 9. za transport in logistiko; 10. za organizacijo in informatiko; 11. za razvoj managementa; 12. za podjetništvo in management malih podjetij. Sodelavci inštituta za marketing v tem letu so bili: 1. dr. Bogomir Deželak, zaslužni profesor UM (predstojnik); 2. dr. Franc Lorbek, redni profesor; 3. dr. Dušan Radonjič, redni profesor; 4. dr. Boris Snoj, docent; 5. mag. Rudi Milfelner, višji predavatelj; 6. mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj; 7. mag. Anka Kristan, višja predavateljica; 8. mag. Jože Ocvirk, zunanji sodelavec; 9. Maja Rataj, dipl. ing., zunanja sodelavka; 10. mag. Zdenka Pašič, zunanja sodelavka (Poročilo o izvedbi načrta raziskovalnega dela za študijsko leto 1993/ , 20 in Letni delovni načrt raziskovalnega dela za študijsko leto 1994/ , 2). Leto 1995 Inštitut za marketing je v tem obdobju opravil tri naloge za ostale naročnike (Poročilo o delu inštitutov v študijskem letu 1994/95 in načrtovane aktivnosti raziskovalne dejavnosti v študijskem letu 1995/ , 48). Raziskovalne naloge so bile: 1. temeljne raziskave, ki jih je v celoti financirala država iz raziskovalnih fondov; 2. uporabne raziskave, ki jih je delno financirala država iz različnih fondov, delno pa drugi naročniki; 3. uporabne naloge, ki jih v celoti financirajo naročniki na trgu. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je financiralo projekte s strani države. Kriteriji za ocenjevanje kvalitetnih raziskav so bile objave v renomiranih mednarodni revijah in drugih recenziranih publikacijah. Postavljeni so bili tudi novi zaostreni pogoji za habilitacijo učiteljev. Nosilec temeljnih raziskovalnih projektov je moral imeti določeno število objav v revijah, ki jih vključujeta Social Science Citation Index in Science Citation Index, da je lahko prijavil temeljno raziskavo.

38 38 Ni se pisalo več seznama poročil o izdelanih raziskovalnih nalogah. Fakulteta je morala v tem letu zagotoviti potrebno infrastrukturno podporo raziskovalnemu delu, zlasti pri vzpostavljanju stikov s tujimi raziskovalnimi inštitucijami ter na področju informacijske in knjižnične podpore. Iz naslednjega grafa lahko razberemo, da je Inštitut za marketing v tem letu opravljal naloge samo za ostale naročnike. seminarji svetovalno delo ostali naročniki MZT IEDP IRRPS IT IGP IOR IEOT IM ITPL IOI IPMMP G GRAF ŠT. 2: ZBIRNI PRIKAZ RAZISKOVALNE AKTIVNOSTI INŠTITUTOV V ŠTUDIJSKEM LETU 1994/95 (Poročilo o delu inštitutov v študijskem letu 1994/95 in načrtovane aktivnosti raziskovalne dejavnosti v študijskem letu 1995/ , 48). Leto 1996 Okrožno sodišče v Mariboru dne preoblikuje delovno organizacijo s polno odgovornostjo v članico univerze 10 : Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta oz. skrajšano UM EPF (Sklep sodišča 1996). Razvoj znanstvenih disciplin pa se je odvijal v desetih katedrah za: 1. ekonomiko; 2. ekonomsko politiko; 3. finance; 4. gospodarsko pravo; 5. kvantitativne ekonomske analize; 6. marketing; 7. mednarodno menjavo blaga in storitev; 8. organizacijo in informatiko; 9. politično ekonomijo; 10. tehnologijo. Raziskovalne naloge, svetovalno delo in dopolnilno izobraževanje (seminarji ipd.) pa se je izvajalo v okviru naslednjih trinajstih inštitutov: 10 Ustanovitelj Univerze Republika Slovenija, Šubičeva 4, Ljubljana.

39 39 1. za ekonomsko diagnozo in prognozo; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za finance in bančništvo; 4. za gospodarsko pravo; 5. za marketing; 6. za operacijske raziskave; 7. za organizacijo in informatiko; 8. za podjetništvo in management malih podjetij; 9. za projektni management; 10. za računovodstvo, revizijo in svetovanje; 11. za razvoj managementa; 12. za tehnologijo; 13. za transport in logistiko. Sodelavci Inštituta za marketing v tem letu so bili: 1. dr. Franc Lorbek, 1909, 36 redni profesor-znanstveni svetnik, P; 2. dr. Franc Pauko, 1760, 36 redni profesor-znanstveni svetnik, P; 3. dr. Boris Snoj, 3751, 34 docent-znanstveni sodelavec, P; 4. dr. Damijan Mumel, 15314, 34, docent-znanstveni sodelavec, P; 5. mag. Vladimir Gabrijan, 4179, 24, razvojni sodelavec-višji predavatelj, P (Poročilo o raziskovalnem delu ne EPF v letu 1996, 18). Vodja inštituta je bil dr. Franc Lorbek, redni profesor (Znanstveno-raziskovalna dejavnost na Ekonomsko-poslovni fakulteti v študijskem letu 1994/95 in načrt za študijsko leto 1995/ , 18). Leto 1997 Področje delovanja Inštituta za marketing je v tem letu obsegalo: 1. ciljne skupine, katerim so namenjeni izdelki Inštituta za marketing: - organizacije (podjetja, državne institucije, ); - posamezniki, ki iščejo znanja marketinga; - strokovnjaki s področja marketinga; 2. potrebe ciljnih skupin, ki jih s svojimi izdelki Inštitut za marketing zadovoljuje: - potrebe po raziskavah na področju marketinga; - potrebe po konzultacijah; - potrebe po izobraževanju na področju marketinga; - potrebe po strokovnih dialogih; 3. izdelki (načini zadovoljevanja potreb), ki jih ponuja Inštitut za marketing: - raziskovalno delo fundamentalnega in aplikativnega značaja na področju marketinga; - raziskave pozitivnega (kaj je?) in normativnega (kako naj bi bilo?) značaja; - svetovalno delo različnim organizacijam; - izobraževalne oblike, ki presegajo izobraževanje, ki je v študijskih programih fakultete: - seminarji; - workshopi; - večerne šole; - poletne šole;

40 40 - strokovna srečanja: - simpoziji; - konference; - posvetovanja; - okrogle mize (Gabrijan 1997, 1). Leto 1998 Raziskovalne naloge, svetovalno delo in dopolnilno izobraževanje se je izvajalo v okviru trinajstih inštitutov. 3.4 Obdobje razvoja od 1999 do 2004 Leto 1999 Inštitut za marketing je v tem letu obsegal naslednja področja delovanja (EPF 1999, 81): 1. Strateški marketing in strategije marketinga. 2. Image organizacij, izdelkov in znamk izdelkov. 3. Marketing trgovinskih organizacij. 4. Družbeni (socialni) marketing. 5. Marketing neprofitnih organizacij. 6. Marketinška kakovost storitev. 7. Marketing storitev. 8. Vedenje porabnikov. 9. Ekološki marketing. 10. Makroekonomski procesi in marketing. 11. Kultura organizacije. 12. Interni marketing. 13. Vpliv privatiziranja in neposrednih tujih vlaganj na tržni nastop organizacij. 14. Komuniciranje v marketingu. 15. Marketing v nabavi. 16. Management izdelkov (blaga in storitev). 17. Management tehnologije. 18. Vedenje porabnikov (odnos med self imidžem in imidžem izdelkov). 19. Značilnosti tržnega nastopa podjetij v Sloveniji.

41 41 Ob 40. letnici Ekonomsko-poslovne fakultete so organizirali proslavo v SNG Maribor in izdali publikacijo ob obletnici ustanovitve. SLIKA ŠT. 7: PROSLAVA OB 40. LETNICI EPF V SNG MARIBOR OD DESNE PROTI LEVI: DR. TINE LAH, DR. BOGOMIR DEŽELAK, DR. DANILO POŽAR. Leto 2000 Znanstveno-raziskovalna dejavnost se je izvajala v okviru trinajstih inštitutov, ki so pokrivali raziskovalna področja kateder na fakulteti. V tem letu ni evidentirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti Inštituta za marketing. Leto 2001 Po formalni strani je bila vzpostavljena zadovoljiva organizacijska struktura raziskovalnega dela. Temeljne organizacijske enote raziskovanja predstavlja trinajst inštitutov, ki so večinoma pokrivali raziskovalna področja kateder na fakulteti. Organizacijsko nadgradnjo inštitutom na ravni EPF je predstavljal Raziskovalno izobraževalni center (RIC). Vsebinski vidik organiziranosti raziskovalnega dela je še vedno temeljil na iniciativi nekaterih vplivnejših raziskovalcev na EPF. Temeljno in aplikativno raziskovalno delo bi bilo potrebno reorganizirati tako, da bo le-to obravnavano kot eno izmed ključnih področij delovanja vsakega zaposlenega na EPF za razvoj osebnih konkurenčnih prednosti, ki jih omogoča napredovanje po akademski hierarhiji. Upravljanje raziskovalnega dela je bilo na EPF po formalni strani zagotovljeno na horizontalni in vertikalni ravni. Na horizontalni ravni je bil za upravljanje zadolžen predstojnik inštituta, na vertikalni pa prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Med njimi je obstajala komunikacija, ki zagotavlja upravljivosti tega področja (Delno samoevalvacijsko poročilo o raziskovalnem procesu na EPF , 2).

42 42 Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo sta v letu 2001 sprejela nov program»mladi raziskovalci za gospodarstvo«, ki je usposabljal raziskovalne kadre v gospodarskih družbah s ciljem spodbujanja znanstveno tehnološkega razvoja (75 odstotkov sredstev MŠZŠ in 25 odstotkov MG). V tem letu je tudi MŠZŠ povečalo vrednost subvencije za mlade raziskovalce in pričelo s pripravo Zakona o raziskovalni in tehnološko razvojni dejavnosti, ki bi sistemsko uredil organiziranost in financiranje te dejavnosti (Poročilo o delu Urada za znanost MŠZŠ 2001, 1, 4). Prav tako je pripravilo nov vsebinski in organizacijski koncept mrežnega povezovanja raziskovalno-razvojnih projektov v skupen ciljni raziskovalni program (CRP), ki je predstavljal nov sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju strateških raziskav na posameznih prioritetnih področjih. Na tej osnovi je bil sprejet tudi novi Pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih raziskovalno-razvojnih programov v okviru CRP za podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa (Ur. List RS št. 46/01), ki je predstavljal pravno podlago za izvajanje in financiranje CRP (Poročilo o delu Urada za znanost MŠZŠ 2001, 9). Leto 2002 Raziskovalna, svetovalna in izobraževalna dejavnost RIC-a je bila organizirana še vedno v trinajstih inštitutih. Leto 2003 Na EPF je bil organiziran RIC, ki je izvajal raziskovalno, svetovalno in dejavnost dopolnilnega izobraževanja. Raziskovalna dejavnost se je izvajala za naslednje naročnike: - Ministrstvo za znanost in tehnologijo; - ostala ministrstva republike Slovenije; - podjetja; - ostale organizacije; - v okviru mednarodnih raziskovalnih projektov za sofinancerje iz tujine. Dopolnilno izobraževanje v obliki seminarjev je izvajal RIC predvsem za naročnike iz gospodarstva in negospodarstva. Raziskovalna, svetovalna in izobraževalna dejavnost RIC-a je bila organizirana v trinajstih inštitutih, in sicer: 1. za ekonomsko diagnozo in prognozo; 2. za ekonomske odnose s tujino; 3. za finance in bančništvo; 4. za gospodarsko pravo; 5. za marketing; 6. za operacijske raziskave; 7. za organizacijo in informatiko; 8. za podjetništvo in management malih podjetij; 9. za projektni management; 10. za računovodstvo, revizijo in svetovanje; 11. za razvoj managementa;

43 za tehnologijo; 13. za transport in logistiko. Področja delovanja Inštituta za marketing so bila: - strateški marketing in strategije marketinga; - image organizacij, izdelkov in znamk izdelkov; - marketing trgovinskih organizacij; - družbeni (socialni) marketing; - marketing neprofitnih organizacij; - marketing storitev; - vedenje porabnikov; - ekološki marketing; - makroekonomski procesi in marketing; - kultura organizacije; - interni marketing; - makroekonomski procesi in marketing; - kultura organizacije; - interni marketing; - vpliv privatiziranja in neposrednih tujih vlaganj na tržni nastop organizacij; - komuniciranje v marketingu; - marketing v nabavi; - management izdelkov (blaga in storitev); - management tehnologije; - vedenje porabnikov (odnos med self imidžem in imidžem izdelkov); - značilnosti tržnega nastopa podjetij v Sloveniji. Sodelavci Inštituta za marketing v tem letu so bili: - Vladimir Gabrijan razvojni sodelavec-višji predavatelj; - Boris Snoj izredni profesor-višji znanstveni sodelavec, vodja inštituta; - Damijan Mumel docent-znanstveni sodelavec; - Aleksandra Pisnik-Korda asistent z magisterijem; - Sonja Sibila-Lebe asistent z magisterijem; - Aleš Petejan mladi raziskovalec. SICRIS, informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, opredeljuje: INŠTITUT ZA MARKETING z oznako in beleži projekte od leta 1998 do Leto 2004 Podatki o znanstveno-raziskovalni dejavnosti raziskovalne organizacije so naslednji: I. Raziskovalni programi ; II. Temeljni raziskovalni projekti; III. Ciljni raziskovalni projekti; IV. Drugi projekti.

44 44 Raziskovalna organizacija: 0585 Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Status: fakulteta. Predstojnik: dr. Rasto Ovin. Organizacija je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij, ki po podatkih Urada za znanost MŠZŠ izpolnjujejo pogoje za izvajanje proračunsko financiranih projektov. Kontaktni podatki: Razlagova 14, 2000 Maribor. Podatki o telefonski številki, faxu, www naslovu in elektronski pošti niso evidentirani. Dejavnost (klasifikacija) EPF: MŠZŠ KLASIFIKACIJA Družbene vede / Ekonomija / Ekonomske vede Družbene vede / Ekonomija / Poslovne vede Družbene vede / Upravne in organizacijske vede Družbene vede / Pravo Naravoslovno-matematične vede Tehniške vede CERIF KLASIFIKACIJA S170 Politične in upravne vede S180 Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika S189 Organizacijske vede CORDIS KLASIFIKACIJA 1 svetovanje 2 raziskovanje 3 izobraževanje Dejavnost (klasifikacija) in raziskovalci Inštituta za marketing: Raziskovalne skupine: Naziv skupine: 002 Inštitut za marketing vodja skupine: dr. Boris Snoj MŠZŠ KLASIFIKACIJA Družbene vede / Ekonomija / Poslovne vede družbene vede / Upravne in organizacijske vede / Management Ključne besede: marketing, management, storitve, kakovost, miselne naravnanosti pri poslovanju organizacij RAZISKOVALCI: 1. Borut Gaber Ekonomija / Poslovne vede mag. Vladimir Gabrijan Ekonomija / Poslovne vede mag. Sonja Lebe Sibila Ekonomija / Ekonomske vede dr. Damijan Mumel Sociologija dr. Zdenka Pašič Ekonomija / Poslovne vede Aleš Petejan Ekonomija / Poslovne vede mag. Aleksandra Pisnik Korda Ekonomija / Poslovne vede 19610

45 45 8. dr. Boris Snoj Ekonomija / Poslovne vede dr. Bruno Završnik Ekonomija / Poslovne vede Na razpis Mladi raziskovalci MŠZŠ z dne se lahko prijavijo tudi tujci. Pošiljati je potrebno na MŠZŠ vmesna, letna in zaključna poročila o raziskovalni nalogi. SLIKA ŠT. 8: EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA - STARI DEL, PRED PRENOVO PROSTOROV V LETU 2004.

46 46 SLIKA ŠT. 9: EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA- NOVI DEL V LETU Kot lahko opazimo na slikah številka 8 in 9, fakulteta in v okviru nje inštituti namenjajo premalo pozornosti videzu in razpoznavnosti.

47 47 4. KRONOLOGIJA INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA 1969 DO sprejem zakona o prehodu VEKŠ na drugo stopnjo ustanovitev Inštituta za marketing (Statut 1/10-276); dr. Bogomir Deželak, prvi potrjen predstojnik na seji sveta; Tatjana Gorjup-Deželak, prva tajnica inštituta (do ); sprejet Pravilnik Inštituta za marketing št. 1/10-211; Boris Hočevar, zaposlen kot višji strokovni sodelavec (do ); inštitut razširi obseg delovanja kot pedagoško-organizacijska in znanstveno-raziskovalna; 1972 registracija inštituta pri UNIDO na Dunaju in želja po ustanovitvi JACEM; Rudi Milfelner, zaposlen strokovni sodelavec; pričetek podiplomskega študija marketinga; Drago Filipič, zaposlen kot stažist (do ); Peter Grujič, zaposlen kot stažist; pričetek z gradbenimi deli Razlagova 20, VEKŠ II; 1973 ustanovljen Sklad za znanstveno-raziskovalno delo; Vladimir Gabrijan, zaposlen kot strokovni sodelavec; Silva Saksida, zaposlena kot stažistka; Rudi Milfelner, zaposlen kot višji strokovni sodelavec (do ); Boris Snoj, zaposlen kot strokovni sodelavec; Silva Saksida, pripravništvo (do ); Željko Ribič, zaposlen kot stažist (do ); s statutom je inštitut kot posebna raziskovalna enota;

48 Peter Grujič, zaposlen kot strokovni sodelavec (do ); pravica podeljevanja doktorata znanosti; prvi magister s področja marketinga; otvoritev novega objekta VEKŠ, Razlagova 20; dr. Franjo Štefanec, v. d. predstojnik (do ), Rudi Milfelner, organizacijsko vodi inštitut; Rudi Milfelner, delegat v ORSM; Silva Saksida, zaposlena kot strokovna sodelavka (do ); ustanovitev Univerze Maribor; Željko Ribič, asistent (do ); Raziskovalni center VEKŠ (raziskovalno delo združeno), prenehanje delovanja inštituta in dr. Štefan Ivanko, predstojnik Centra za znanstveno-raziskovalno delo; 1976 prvi doktor znanosti na VEKŠ in UM; delavce inštituta prevzame Raziskovalni center VEKŠ; ur letno raziskovalnega dela pedagoških sodelavcev; sklep o ustanovitvi Inštituta za marketing; dr. Bogomir Deželak, v.d. predstojnik; Rudi Milfelner, kot višji raziskovalni sodelavec (do ); Silva Saksida, zaposlena kot asistentka (do ); raziskovalnih nalog; 1979 Rudi Milfelner, kot koordinator za raziskovalno dejavnost VEKŠ (višji predavatelj od do ); 1979 naziv asistenta imajo strokovni sodelavci in zunanji sodelavci; 1980 posebne raziskovalne skupnosti; diploma za dolgoletno sodelovanje na raziskovalnem področju; ob 25-letnici DO za inženiring SMELT Ljubljana;

49 sprejet Zakon o usmerjenem izobraževanju; ugotavljanje usposobljenosti raziskovalcev za temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno delo; Anica Burjan, kot tajnica inštituta; 1982 študenti, vključeni v delo inštituta; ur letno; obvezni del raziskovalnega dela ped. delavcev; 1984 prvi stažisti-raziskovalci in stažisti-asistenti, 1985 program Mladi raziskovalci MŠZŠ; ur letno obveznega raziskovalnega dela za učitelje; 1987 inštitut kot raziskovalno organizacijska enota; delitev znanstveno-raziskovalne dejavnosti VEKŠ na obvezni (katedre) in neobvezni program (inštituti); 1988 nova opredelitev vsebinske dejavnosti inštituta; 1988 dr. Bogomir Deželak, mag. Vladimir Gabrijan, dr. Franc Lorbek, mag. Rudi Milfelner in zunanji sodelavci inštituta; 1988 inštitut ni imel mladih raziskovalcev; VEKŠ se preimenuje v EPF; 1990 dr. Bogomir Deželak, dr. Dušan Radonjič, dr. Franc Lorbek, mag. Rudi Milfelner, mag. Vladimir Gabrijan, dr. Boris Snoj; 1991 osamosvojitev Slovenije; 1991 dr. Bogomir Deželak, dr. Franc Lorbek, mag. Rudi Milfelner, mag. Vladimir Gabrijan, dr. Anka Kristan; 1991 inštitut ni imel mladih raziskovalcev; 1993 program znanstveno-raziskovalnega dela; 1993 dr. Bogomir Deželak, dr. Franc Lorbek, mag. Rudi Milfelner, mag. Vladimir Gabrijan, dr. Boris Snoj, dr. Anka Kristan, dr. Franc Pauko, Matjaž Iršič in zunanja sodelavca Jože Ocvirk, Mojca Rataj; dr. Damijan Mumel, višji znanstveni sodelavec;

50 nosilec temeljnega raziskovalnega projekta mora imeti določeno število objav, dr. Bruno Završnik, kot znanstveni svetnik; 1996 dr. Franc Lorbek, kot predstojnik inštituta; 1996 uvedba novih dodiplomskih študijskih programov (univerzitetni in visokošolski strokovni program); 1988 mednarodna evalvacija dodiplomskih študijskih programov; Aleksandra Pisnik-Korda, asistent (2000 z magisterijem); Aleš Petejan, mladi raziskovalec iz gospodarstva; mag. Sonja Sibila-Lebe, asistentka z magisterijem; Borut Gaber, asistent; dr. Zdenka Pašič, asistent z doktoratom; dr. Boris Snoj, predstojnik (znanstveni svetnik); 2004 dr. Boris Snoj, dr. Bruno Završnik, mag. Aleksandra Pisnik- Korda, Aleš Petejan, dr. Zdenka Pašič, dr. Damijan Mumel, mag. Sonja Sibila-Lebe, mag. Vladimir Gabrijan, Borut Gaber; razpis za Mlade raziskovalce MŠZŠ, prijavijo se lahko tudi tujci;

51 51 5. SEZNAM SODELAVCEV INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA 1969 DO NAZIVI SO VELJAVNI LETA Seznam predstojnikov od leta 1969 naprej Predstojniki Inštituta za marketing od leta 1969 naprej so: 1. dr. Bogomir Deželak, redni profesor predstojnik Katedre za notranjo menjavo predstojnik (v pokoju) Prvega predstojnika lahko vidimo na sliki št dr. Franjo Štefanec, redni profesor (v.d. predstojnika) dr. Štefan Ivanko (Center za znan.-raz. delo) mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj in dr. Franc Lorbek, redni profesor 5. dr. Boris Snoj, redni profesor do 5.2 Seznam raziskovalcev, asistentov in tehničnih sodelavcev inštituta od leta 1969 do 2004 Inštitut so ljudje, zato me je pri pripravi seznama vodila želja, da se v njem najdejo vsi, ki so sooblikovali dosedanjih petintrideset let inštituta. dr. Bogomir Deželak, redni profesor Rojen v Ljubljani. Diploma: marec 1949, Ekonomska fakulteta v Zagrebu, diplomirani ekonomist. Doktorat: , Visoka šola za ekonomijo v Berlinu, NDR. Zaslužni profesor od do (pokoj). Od izredni profesor, od 1974 redni. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št dr. Drago Filipič, redni profesor Rojen Diploma: 1972, Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, diplomirani ekonomist, zunanja trgovina. Magistriral: 1975, VEKŠ, marketing. Doktorat: 1984, VEKŠ, finance in bančništvo. Sodeloval od kot strokovni sodelavec Inštituta za marketing (do ). Čas zaposlitve kot redni profesor od do danes, ko še poučuje. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št Tel. št Borut Gaber, asistent Diploma: 2002, EPF Maribor: Spletne strani kot element marketinškega komuniciranja. Čas zaposlitve: Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št Delovno mesto: asistent. Naziv: asistent (raziskovalec, dipl. VII. stopnje)

52 52 mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj Diploma: Magistriral: Čas zaposlitve od do danes, ko še poučuje. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št Delovno mesto: višji predavatelj Naziv: asistent z magisterijem vladimir.mktg@uni-mb.si Tel. št Tatjana Gorjup-Deželak, tajnica Tajnica inštituta od do Bojan Dajčman, asistent stažist Peter Grujič, strokovni sodelavec. Rojen Diploma: VEKŠ v Mariboru. Sodeluje od kot stažist, od kot strokovni sodelavec. Čas zaposlitve od do Boris Hočevar, višji strokovni sodelavec Rojen Diploma: 1952, Ekonomska fakulteta v Zagrebu. Sodeloval od kot višji strokovni sodelavec inštituta za marketing do Vera Janžekovič, referentka za raziskovalno delo Rojena Strokovna sodelavka št vera.janzekovic@uni-mb.si dr. Anka Kristan, docentka Rojena: Diploma: 1949, EF Ljubljana. Od do pogodbena sodelavka. Od redna asistentka za predmet gospodarska statistika je bila predavateljica višje šole. dr. Franc Lorbek, redni profesor Rojen: Diploma: 1957, EF Ljubljana. Magistriral: 1967, EF Ljubljana. Doktorat: : Strategija mednarodnega trženjskega komuniciranja v samoupravnem socialističnem gospodarstvu. Predstojnik katedre za marketing od do Pogodbeno je delal od do kot predavatelj višje šole. mag. Rudi Milfelner, višji predavatelj Rojen

53 53 Diploma: 1963, EF v Ljubljani. Magistriral: Tržni vidiki inovacije izdelkov, ki zastarevajo na tržišču:(na primer licenčnega izdelka): Maribor, VEKŠ, Sodeluje kot strokovni sodelavec od , kot višji strokovni sodelavec pa od do Kot višji raziskovalni sodelavec od do Leta 1979 je bil koordinator za raziskovalno dejavnost na VEKŠ. Čas zaposlitve kot višji predavatelj od do dr. Damijan Mumel, izredni profesor Diplomiral: 1986, diplomiran psiholog. Magistriral: 1991, psihologija. Doktoriral: 1996, psihologija. Čas zaposlitve: prodekan za raziskovalno dejavnost EPF. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Raziskovalno področje: Družbene vede / Sociologija, Družbene vede / Psihologija. Delovno mesto: izredni profesor. Naziv: višji znanstveni sodelavec. Dopolnilno delovno razmerje: Znanstveni sodelavec / 6 ur na teden Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Inštitut za raziskovanja v managmentu. damijan.mumul@uni-mb.si dr. Zdenka Pašič, višja predavateljica Diplomirala: Magistrirala: Doktorirala: Čas zaposlitve: Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Delovno mesto: asistent z doktoratom. zdenka.pasic@uni-mb.si dr. Franc Pauko, redni profesor Rojen: Diploma: 1961, EF Ljubljana. Pogodbeno dela od kot asistent. Aleš Petejan, mladi raziskovalec Diplomiral: 2001 Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Delovno mesto: mladi raziskovalec od ales.petejan@uni-mb.si mag. Aleksandra Pisnik-Korda, asistentka Doktorirala: 1996 Magistrirala: 2000 Čas zaposlitve: Raziskovalka v registrirani raziskovalni organizaciji št.: 19610

54 54 Delovno mesto: asistent Naziv: asistent z magisterijem aleksandra.pisnik@uni-mb.si dr. Dušan Radonjič, redni profesor Diploma: 1966, univ. dipl. ekon., mikro, EF, Hrvaška-Zagreb. Magistriral: 1972, marketing, EF Zagreb-Hrvaška. Doktorat: 1977, marketing, EF Zagreb-Hrvaška. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Član EAZU. dusan.radonjic@uni-mb.si Željko Ribič, stažist in asistent v raziskovalnem centru Rojen Diplomiral na VEKŠ v Mariboru Sodeluje od do (VEKŠ 1979, 111) Dne mu preneha status stažista pri Inštitutu za marketing. Silva Saksida - Kuret, stažistka in asistentka v raziskovalnem centru Rojena Diplomirala na VEKŠ v Mariboru Sodeluje od dalje do Dne ji je prenehal status stažistke pri Inštitutu za marketing. Od je bila asistentka v raziskovalnem centru do mag. Sonja Sibila-Lebe, višja predavateljica Diploma: 1979 Magistrirala: 1998 Čas zaposlitve: Raziskovalka z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Delovno mesto: višja predavateljica Naziv: asistent z magisterijem sonjas.lebe@uni-mb.si dr. Boris Snoj, redni profesor Diplomiral na EPF leta 1972, univerzitetni diplomirani ekonomist-komerciala. Magistriral na VEKŠ 1979 marketing: Embalaža kot integralni del politike izdelka in politike komuniciranja v marketingu. Doktoriral na EPF, 1992 marketing: Storitve v menjalnih procesih in model primerjalne analize njihove kakovosti na primeru zdravilišč Republike Slovenije. Čas zaposlitve: Delovno mesto: redni profesor Naziv: znanstveni svetnik. Predstojnik inštituta od do danes. Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: MŠZŠ KLASIFIKACIJA Raziskovalno področje: Družbene vede / Ekonomija / Poslovne vede boris.snoj@uni-mb.si dr. Franjo Štefanec, redni profesor

55 55 Rojen: Diploma: 1956, EF Zagreb-Hrvaška. Od redni višji profesor za gospodarsko matematiko, poslovanje in bančništvo. Čas zaposlitve: dr. Bruno Završnik, izredni profesor Diplomiral: Magistriral: Uporaba koncepta življenjskega cikla izdelka kot metoda za strateško planiranje marketinga. EPF, Maribor, 1989 (1990). Doktoriral: Čas zaposlitve: Raziskovalec z zaposlitvijo v registrirani raziskovalni organizaciji št.: Delovno mesto: docent (od ). Naziv: docent (znanstveni sodelavec). Področje: ekonomija/poslovne vede. bruno.zavrsnik@uni-mb.si 5.3 Analiza naročnikov in sodelavcev Inštituta za marketing od leta 1969 do 2004 NAROČNIKI IN SODELAVCI INŠTITUTA ZA MARKETING ŠTUDENTI SODELAVCI NAROČNIKI NAROČNIKI SODELAVCI ŠTUDENTI GRAF ŠT. 3: ŠTEVILO NAROČNIKOV, SODELAVCEV, ŠTUDENTOV INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA Predpostavljala sem, da je bilo premalo pedagoškega kadra za znanstveno-raziskovalno dejavnost in da se je premalo vključevalo študente.

56 56 V letih in je bilo več naročnikov kot sodelavcev inštituta. Predpostavka za ta leta je bila pravilna. Tudi študente se ni vključevalo v znanstvenoraziskovalno delo. V letih je očitno, da predpostavka ne drži. Inštitut je v teh letih imel veliko sodelavcev (notranjih in zunanjih) in je vključil nekaj študentov. Glede na leta in dinamiko prejšnjih let predpostavljam, da je dovolj znanstvenopedagoških sodelavcev glede na naročnike, vendar pa še vedno ni vključenih v to delo študentov. Trdim lahko, da je v letih od 1969 do 2004 bilo dovolj znanstveno-pedagoškega kadra in premalo vključenih študentov v znanstveno-raziskovalno dejavnost Priloga št. 5: Naročniki in sodelavci IM Priloga št. 7: Naročniki in sodelavci IM Priloga št. 6: Naročniki in sodelavci IM Priloga št. 8: Naročniki in sodelavci IM Priloga št. 9: Naročniki in sodelavci IM

57 57

58 58 6. OSNOVE ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI Fakultete, članice univerze, opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju ene ali več nad seboj povezanih znanstvenih disciplin na katerih temeljijo njihovi študijski programi in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 165. člen, str. 50). Članice univerze usmerjajo znanstveno-raziskovalno s programom. Program znanstvenoraziskovalnega dela, s katerim se uresničuje nacionalni program visokega šolstva sprejme senat članice univerze po predhodnem soglasju senata univerze. Pri oblikovanju programa znanstveno-raziskovalnega dela upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme senat univerze (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 166. člen, str. 50). Razen znanstveno-raziskovalnega dela povezanega z izvajanjem študijskih programov izvajajo članice univerze tudi temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila, lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tega dela (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 167. člen, str. 50, 51). Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje znanstveno-raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oz. članic univerze (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 168. člen, str. 51). Nazivi visokošolskih učiteljev so: - docent; - izredni profesor; - redni profesor, na visokih strokovnih šolah oz. programih pa tudi predavatelji in višji predavatelj (Statut UM 2000, 173. člen, str. 52). Nazivi znanstvenih delavcev so: - znanstveni sodelavec (docent): ponovna izvolitev; - višji znanstveni sodelavec (izredni profesor): ponovna izvolitev; - znanstveni svetnik (redni profesor): trajna izvolitev. Znanstveni delavci izvajajo znanstveno-raziskovalni program (Statut UM 2000, 174. člen, str. 52). Nazivi visokošolskih sodelavcev so: - asistent; - lektor; - strokovni sodelavec; - višji strokovni sodelavec; - strokovni svetnik; - učitelj tujega jezika; - učitelj veščin.

59 59 Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (Statut UM 2000, 175. člen, str. 52). Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze, zaradi evidence, sprotno javljati podatke o znanstveno-raziskovalnem delu univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 169. člen, str. 51). Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi, ki jo sprejme upravni odbor univerze (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 170. člen, str. 51). Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del. Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki (Statut UM 2000, 32. člen, str. 17). Inštituti na svojem področju: - organizirajo in opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost; - sodelujejo pri pripravi programov znanstveno-raziskovalnega dela članice univerze; - opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve; - sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov; - s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok; - pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov; - sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju; - proučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstveno-raziskovalnih izsledkov v prakso; - omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo; - organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti; - sodelujejo s katedrami z istega področja (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 34. člen, str. 17, 18). Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstveno-raziskovalnega dela, na enak način kot je v tem statutu določeno za katedre 16. Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnika inštituta se imenuje za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 36. člen, str. 18). Predstojnik inštituta: - organizira, vodi in usklajuje delo inštituta; - je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje; - skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta; - oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog; 16 O organizacijskih spremembah kateder odloča senat članice univerze, na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi pa senat univerze, na predlog rektorja univerze (30. člen omenjenega statuta, str. 17).

60 60 - skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci; - pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja; - spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta; - pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah; - obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oz. drugih raziskovalnih storitev; - poroča dekanu o delu in zadevah inštituta (Statut UM 2000, 37. člen, str. 18, 19). Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 38. člen, str. 19). Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov, kakor tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. Oblikujejo se v skladu s potrebami na način, ki je v tem statutu določen za katedre in inštitute (Statut Univerze v Mariboru, B. Raziskovalna dejavnost, 39. člen, str. 19). Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnika centra se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze (Statut UM 2000, B. Raziskovalna dejavnost, 40. člen, str. 19). Raziskave in eksperimentalni razvoj 17 (RR) so ustvarjalno delo, ki ga opravljamo na sistematični podlagi z namenom, da bi povečali znanje, vključno z znanjem o človeku, kulturi in družbi, ter uporabo tega znanja za razvoj novih aplikacij. RR je izraz, ki zajema tri dejavnosti: - temeljne raziskave; - uporabne raziskave; - tehnološki razvoj (definicije raziskav po priročniku Frascati 18, po priporočilih OECD 19 ). Raziskave in tehnološki razvoj oz. RR delimo na: 1. Temeljno raziskavo, ki: - je eksperimentalno ali teoretično delo; - pridobiva novo znanje; - se usmerja k osnovam pojavov in zaznavnih dejstev; - ne predvideva posebne uporabe; - analizira lastnosti, strukture in odnose; - oblikuje in preverja hipoteze, teorije ali zakone; - objavlja rezultate v znanstvenem tisku ali se posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom; - so lahko tajne; - jim znanstveniki sami postavljajo cilje in organizirajo delo. Temeljno raziskavo delimo na: 17 Pri nas je v rabi izraz»tehnološki razvoj«namesto izraza»eksperimentalni razvoj«. 18 Frascati Manual 1993: Proposed Standard Practise for Surveys of Research and Experimental Development: The Measurement of Scientific and Technological Activities, OECD, Paris, OECD oz. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj.

61 61 1. čisto temeljno in 2. usmerjeno temeljno. 2. Uporabno raziskavo, ki: - je izvirno raziskovanje; - pridobiva novo znanje; - se usmerja k praktičnemu cilju ali namenu; - razvija ideje v uporabno obliko; - uporablja rezultate temeljnih raziskav; - znanje pogosto patentira ali obdrži v tajnosti. Uporabno raziskavo delimo na: 1. splošno uporabno raziskavo, ki: - pridobiva novo potencialno uporabno znanje; - še ni nima opredeljeno uporabo znanja za določen cilj ali namen. 2. specifične uporabne raziskave: - pridobiva novo znanje; - usmerjeno k cilju ali namenu z jasno določeno uporabo. 3. Tehnološki razvoj, ki: - je sistematično delo; - uporaba obstoječega znanja (iz raziskav, praktičnih izkušenj); - ustvarja nove materiale, izdelke, naprave; - uvaja nove postopke, sisteme, storitve; - izboljša že izdelane ali vpeljane materiale, izdelke, naprave, postopke, sisteme ali storitve (Povzeto po MZT 1994, 1, 2, 3, 4).

62 62 7. ANALIZA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING 7.1 Znanstveno-raziskovalno delo ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO INŠTITUTA ZA MARKETING DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM , GRAF ŠT. 5: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM V letih je bilo veliko raziskovalnega dela in večina dokončanih del. 20 Priloga št. 10: Seznam ZRD IM

63 , DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA GRAF ŠT. 6: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) Glede na leta od 1969 do 1979 lahko rečem, da so sodelavci opravili največ nalog v letih od 1973 do Po letu 1976 se opazi občutno zmanjšanje raziskovalnega dela.

64 Znanstveno-raziskovalno delo ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO INŠTITUTA ZA MARKETING DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI OCENE SVETOVANJA MEDN.POL.ŠOLA KONSULTACIJE PREDAVANJA DOKON ČANA NEDOK ONČAN A SEMINA RJI OCENE SVETO VANJA MEDN.P OL.ŠOL A KONSUL TACIJE PREDAV ANJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM , GRAF ŠT. 7: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM V teh letih se je opravilo veliko znanstveno-raziskovalnega dela. Prevladovala so raziskovalna dela, veliko več glede na prejšnja leta je bilo organiziranih seminarjev, konsultacij in svetovanj po podjetjih. 21 Priloga št. 11: Seznam ZRD IM

65 , ,33 0, ,83 2, ,33 1 2, ,5 1 2, DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA SVETOVANJA MEDN.POL.ŠOLA KONSULTACIJA PREDAVANJE GRAF ŠT. 8: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) V letih od 1980 do 1983 je prišlo do zmanjševanja znanstveno-raziskovalnega dela, medtem ko leto 1989 izstopa po količini opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela. 7.3 Znanstveno-raziskovalno delo

66 66 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO INŠTITUTA ZA MARKETING ZNANSTVENO- RAZISKOVALNO DELO IM DOKON ČANA NEDOK ONČAN A SEMINA RJI MNENJ A SVETOV ANJA MEDN.P OL.ŠOL A KONSU LTACIJE PREDA VANJA GRAF ŠT. 9: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM Opazno je, da se je glede na prejšnja leta zmanjšalo število znanstveno-raziskovalnih del več kot za polovico. 22 Priloga št. 12: Seznam ZRD IM

67 DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA KONSULTACIJE GRAF ŠT. 10: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) Leto 1990 prevladuje po količini opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela; opazi se povečan obseg seminarjev in konsultacij za podjetja. Po letu 1992 se je opravilo vedno manj dela. 7.4 Znanstveno-raziskovalno delo

68 68 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO INŠTITUTA ZA MARKETING DOKONČ NEDOKO ANA NČANA SEMINA RJI MNENJA SVETOV ANJA MEDN.P KONSUL PREDAV OL.ŠOLA TACIJE ANJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM GRAF ŠT. 11: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM Leta od 2000 do 2004 so pokazatelj samo štiriletnega obdobja znanstveno-raziskovalnega dela. V povprečju se je opravilo 5 nalog letno, kar nam kaže graf številka DOKONČANA NEDOKONČANA SEMINARJI MNENJA KONSULTACIJE GRAF ŠT. 12: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ). 7.5 Inštituti EPF od leta 1969 do Priloga št. 13: Seznam ZRD IM

69 GRAF ŠT. 4: ŠTEVILO INŠTITUTOV EPF OD LETA Glede na to, da je ustanovljenih veliko število inštitutov predpostavljam, da so potrebe in zahteve znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti velike.

70 70 8. RAZVOJ IN PREDLOG AKTIVNOSTI RAZISKOVALNE, SVETOVALNE IN IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING Razvoj in predlog aktivnosti za izboljšanje glede sodelavcev Inštituta za marketing: - spodbujanje sodelavcev pri pridobivanju pogojev za nosilce temeljnih projektov; - obseg in kakovost raziskovalne dejavnosti pedagoških delavcev imata neposreden vpliv na poučevanje (uporaba sodobnih, aktivnih metod poučevanja, primerov in rezultatov iz raziskav v pedagoškem procesu in njihovem prenosu v študijsko literaturo); - vključevanje študentov v raziskovalno delo (ne samo preko nalog); - razvijanje ustaljene oblike seznanjanja študentov z različnimi tehnikami raziskovalnega dela; - spodbujanje individualnega dela s študenti (ne prevelikih skupin); - strokovnjaki iz prakse se morajo več vključevati v raziskovalno delo; - uvajanje metodičnega usposabljanja študentov za študij in raziskovalno delo; - oblikovanje študentom prijazna gradiva; - spodbujanje stikov z diplomanti; - več sodelovanja med učitelji različnih predmetov, med katedrami in s prakso pri izvedbi raziskovalnih nalog; - proučiti možnosti organiziranega svetovanja študentom; - povečati obseg obveznih pogovornih ur in drugih oblik rednega komuniciranja s študenti; Razvoj in predlog aktivnosti za izboljšanje glede organizacijske infrastrukture Inštituta za marketing: - razviti organizacijsko infrastrukturo na fakulteti; - pri kratkoročnih projektih (raziskave, testiranja izdelkov, ) proučiti razloge za nekonkurenčnost; - organizirati čim več seminarjev, posvetovanj, in s tem promovirati fakulteto; - spodbujati konkurenčne dolgoročne projekte; - urediti prostore in jih opremiti s sodobnimi pripomočki za raziskovalno delo; - preučiti ponovno vzpostavitev lastnega informacijskega sistema o izobraževanju, svetovanju in raziskovanju; - evidentirati in analizirati znanstveno-raziskovalno dejavnost inštituta in fakultete preko posebnega računalniškega programa; - proučiti organiziranost in racionalnost izvedbe procesov nepedagoških dejavnosti, ki podpirajo izvedbo pedagoškega procesa. Razvoj in predlog aktivnosti za izboljšanje glede financiranja dejavnosti Inštituta za marketing: - financiranje raziskovanja je še vedno v veliki meri odvisno od državnih rešitev in omejenih finančnih možnosti; - preučiti obračun pogodbenega zneska (10 % fakulteti); - spodbujati naročnike-financerje za dodatno vlaganje v uporabniško naravnane projekte z natančno definiranimi cilji.

71 71 9. VIZIJA RAZVOJA DEJAVNOSTI INŠTITUTA ZA MARKETING Vizija razvoja dejavnosti Inštituta za marketing: - spremljati, proučevati in raziskovati znanstvene discipline, ki so v domeni Katedre za marketing; - zagotoviti najsodobnejšo raven znanja raziskovalcev; - vključiti študente v dejavnost inštituta; - delo prilagajati novim mednarodnim zahtevam; - povezovati se z raziskovalnimi skupinami izven fakultete in si tako pridobiti zunanje sodelavce; - spodbujati in financirati strokovno izpopolnjevanje na drugih visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih institucijah; - izvajati promocijo rezultatov znanstveno-raziskovalne dejavnosti v širšem pomenu; - zagotoviti visoko vsebinsko in izvedbeno kakovost znanstveno-raziskovalnega dela na ravni evropskih standardov; - krepiti domačo in mednarodno uveljavitev inštituta; - spodbujati izobraževanje; - izvajati razpoznavno raziskovalno delo v večjih domačih in mednarodnih skupinah; - pridobiti več redno zaposlenih habilitiranih univerzitetnih predavateljev; - zaposliti več asistentov in vključevati tudi zunanje sodelavce; - zagotoviti stabilno nadaljnjo, predvsem kakovostno rast raziskovalnega, svetovalnega in izobraževalnega dela na inštitutu; - kadrovsko in finančno okrepiti področje raziskovalnega dela; - sodelovati v mednarodnih raziskovalnih projektih; - sodelovati v interdisciplinarnih projektih; - stalno dvigovati kakovost izobraževalno-raziskovalnega dela; - razvijati in ponujati izobraževalne programe tujim študentom v okviru Evropske unije in tudi širše; - razviti vse oblike raziskovalnega dela s področja dejavnosti, za katere fakulteta izobražuje študente, v čim tesnejši povezanosti s prakso; - razvijati znanstvene discipline z vključevanjem izsledkov raziskovalnega dela v pedagoški proces; - razviti sodelovanje z drugimi raziskovalnimi ustanovami in fakultetami Univerze v Mariboru in fakultetami drugih univerz; - tesneje se povezati z viri financiranja znanstveno raziskovalnega dela in večjimi podjetji, glede financiranja raziskovalnih projektov; - ustvarjati pogoje, ugodno klimo ter prepričanje med pedagoškimi delavci in delavci v podjetjih, da je raziskovalno delo objektivna nujnost, sestavni del sodobnega pedagoškega procesa in sodobne organizacije proizvodnje in storitev; - vsebinsko rasti in kakovostno dozorevati; - sproti evidentirati in analizirati znanstveno-raziskovalno dejavnost preko posebnega računalniškega programa; - povezati se z ustrezno organizacijo, ki bo omogočala učinkovit administrativen in upravljalski servis.

72 SKLEP Če so inštitut ljudje, potem je vsa navedena rast Inštituta za marketing slonela na stalnih znanstveno-pedagoških delavcih fakultete. Za vse dosežke se je potrebno torej zahvaliti predvsem znanstveno-pedagoškim delavcem inštituta; tako tistim, ki jih na inštitutu ni več, kot tudi tistim, ki danes predstavljajo inštitut. Ugotovila sem, da raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo zahteva sodoben znanstveno-raziskovalni pristop in sodelavce, ki uspešno sodelujejo. Globinsko in celostno sem proučila zgodovino inštituta od leta 1969 do Ključna strateška prioriteta Visoke ekonomsko-komercialne šole je bila znanstveno-raziskovalno delo. Ustvarjena je bila ugodna klima ter prepričanje med znanstveno-pedagoškimi sodelavci in sodelavci v podjetjih, da je znanstveno-raziskovalno delo objektivna nujnost in sestavni del sodobnega pedagoškega procesa in organizacije proizvodnje in storitev. Širši javnosti je bilo omogočeno spoznanje o delovanju in razvoju inštituta. Ugotovila sem, da se posveča premalo pozornosti sistematičnemu proučevanju inštituta. Prav tako je potrebno tudi bolj vestno beležiti in analizirati razvoj inštituta. Potrebno bo tudi dodatno vlaganje s strani drugih financerjev. Pridobiti jih bo možno le z uporabniško naravnanimi projekti, z natančno določenimi cilji in pričakovanimi uporabnimi rezultati. Predvsem pa je pomembna skupna razvojna komponenta v izboru projektov. Čeprav med inštituti obstaja velika konkurenca, pa ugotavljam, da so le-ti med seboj odvisni in povezani. Še zlasti na teoretični ravni, kadar hitri razvoj enega inštituta pozitivno vpliva na drugega. Inštitutu zaželim ob petintridesetem rojstnem dnevu vse najboljše in veliko uspehov pri uresničevanju njegove vizije.

73 POVZETEK Petintrideset let obstoja je trenutek, primeren za podrobnejšo opredelitev in analizo delovanja Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. V svojem delu sem preučila, raziskala in opredelila raziskovalno, svetovalno in izobraževalno vlogo omenjenega inštituta od njegove ustanovitve leta 1969 do danes. Hkrati pa sem nakazala tudi možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Med pomembnejše ugotovitve dela spada, da so inštituti med seboj odvisni in povezani. Če želijo dosegati zastavljene cilje, potem bodo v prihodnje morali jasno opredeliti vlogo znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti in izven nje. S celostno preučitvijo zgodovine inštituta sem širši javnosti omogočila tudi spoznanje o vlogi in delovanju znanstveno-raziskovalnega dela od njegove ustanovitve do danes. Abstract Thithy-five years of existence is a suitable moment to define and analyse the establishment, work and development of the Institute for marketing Faculty of Economy and Business (FEB) of Maribor. In the study I analysed the educational, researching and advisory role of the Institute from its establishment till today, as well as I printed out the possibilities of its further development. In work I showed the Institute's actions and life. I found out the FEB's Institutes are interdependent and closely linked. If they want to reach the goals they've planned, they must clearly define the role of the scientific-researching works at the Faculty and out of it. With the complete and profound study into the Institute's history I made it possible for the widen public to comprehend more about the scientific-researching work of the Institute from 1969 to today. Ključne besede Inštitut, marketing, znanstveno-raziskovalna dejavnost, raziskovanje, svetovanje, izobraževanje. Key words Institute, marketing, scientific-researching work, research, advice, education.

74 LITERATURA Literatura: 1. Flere, Sergej Sociološka metodologija. Maribor: PF. Str. 95, 96, Mumel, Damijan Raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo inštitutov.maribor. EPF:Univerza v Mariboru. 3. Sitar, Mirko Dopis št. 2/a-ZRD. Raziskovalni skupnosti Slovenije, Skladu Borisa Kidriča. VEKŠ , str. 1,2. Viri: 1. Analiza učinkovitosti dela za študijsko leto 1981/ VEKŠ. Oktober str. 1, 28, Bobek, Dušan Dopis Raziskovalni skupnosti Slovenije dne VEKŠ. str Delno samoevalvacijsko poročilo o raziskovalnem procesu na EPF Maribor:EPF. str DELO Kaj je marketing? RTV oddaja v redakciji VEKŠ iz Maribora. RTV , str Deželak, Bogomir Znanstveno raziskovalno delo učiteljev VEKŠ od Maribor: VEKŠ NG, št. 4, str Deželak, Bogomir Informacija o razvojno-raziskovalnih nalogah v letih na območju Podravja. Maribor: VEKŠ, str Dopis Raziskovalne skupnosti Slovenije str Dopis Zapis znanstveno-raziskovalnega dela v inštitutih VEKŠ, str. 1, EPF let Ekonomsko-poslovne fakultete: Poročilo o delu od 1959 do Maribor. EPF:Univerza v Mariboru, str Gabrijan, Vladimir in Radonjič, Dušan in Snoj, Boris. Izkušnje VEKŠ pri izobraževanju tržniških kadrov (referat na posvetovanju) str. 4, 6, 8, 11, Gabrijan, Vladimir Poročilo in načrt dela inštituta za marketing dne Maribor:VEKŠ. str Gabrijan, Vladimir Dopis Kratka vsebinska predstavitev za skupni plakat z dne Maribor:EPF. str Informacije št. 7 z dne Maribor:VEKŠ.str Inštitut za marketing Poročilo o delu za leto VEKŠ, str Izpis MZT dne , str Janžekovič, Vera Znanstveno-raziskovalna dejavnost Maribor:EPF. str. 1, Janžekovič, Vera. Dopis z dne Letno poročilo o raziskovalni dejavnosti za leto Maribor:EPF. str Knehtl, Irena Dopis IO Raziskovalni skupnosti Maribor z dne Kos, Marjan Nova visoka ekonomsko-komercialna šola. Ljubljana: DELO, , str. 1, Kos, Marjan Začetek dela Visoke šole. Ljubljana: DELO, , str Kos, Marjan Gospodarski»vremenarji«pri inštitutu za marketing VEKŠ Maribor. Ljubljana: DELO, , str Kos, Marjan Pri VEKŠ center za marketing. Ljubljana: DELO, , str Kos, Marjan Simpozij Alpe-Adria v Mariboru. Ljubljana: DELO, 3. 6., str Lah, Tine Informacija št. 1, Maribor:VEKŠ, str Lah, Tine Informacija št. 13, Maribor:VEKŠ, str. 3.

75 Lah, Tine Informacija št. 13, Maribor:VEKŠ, str Letni delovni načrt raziskovalnega dela za študijsko leto 1994/ Maribor:EPF. str Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1990/ EPF. Maribor. 29. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1991/ EPF. Maribor. 30. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1992/ EPF. Maribor. 31. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela fakultete za študijsko leto 1993/ EPF. Maribor. 32. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela šole za študijsko leto 1989/ Maribor:EPF. str. 21, Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1980/ VEKŠ. Maribor. 1b. 34. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1981/ VEKŠ. Maribor. 35. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1982/ VEKŠ. Maribor. 36. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1982/83 - dopolnitev VEKŠ. Maribor. 37. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1983/ VEKŠ. Maribor. 38. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1984/ VEKŠ. Maribor, str Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1985/ VEKŠ. Maribor. str. 1, 21., Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1986/ VEKŠ. Maribor. 41. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1987/ VEKŠ. Maribor. 42. Letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega in drugega dela VEKŠ za študijsko leto 1988/ VEKŠ. Maribor. 43. Letno poročilo o raziskovalnem delu, objavljenih publikacijah in mednarodnem sodelovanju v letu Maribor. VEKŠ, str. 7, Lorbek, Franc Podatki za pripravo programa raziskovalnega dela v študijskem letu 1980/81. VEKŠ, Maribor. 45. Majaron, Boris Informacija o delu Občinske raziskovalne skupnosti. VEKŠ, str Meršnik, Mitja VEKŠ ima inštitut za marketing. Maribor:VEČER, , str Meršnik, Mitja Pogumni načrti mariborske visoke šole. Maribor:VEČER, , str Meršnik, Mitja Jugoslovansko-ameriški inštitut za marketing v Mariboru. Maribor:VEČER, 9. 2., str Milfelner, Rudi Poročilo o delu za leto VEKŠ, str Milfelner, Rudi. Letni program raziskovalnega projekta za leto 1990, Mumel, Damijan, Tominc, Polona. Gradivo za 3. konferenco podiplomskega študija na EPF. Analiza empiričnih podatkov odvisnosti in razlike. 52. Načrt razvojno-raziskovalnega dela inštitutov na Ekonomsko-poslovni fakulteti v letu Maribor:EPF. str. 4

76 Naše gospodarstvo Utemeljitev in obrazložitev ustanovitve Visoke ekonomskokomercialne šole. Maribor: VEKŠ NG, št. 4-5, str Okrožno sodišče Maribor. Sklep Ovin, Rasto. Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1986/87 - dopolnilo.1987.vekš. str. 3, Plan raziskovalne skupnosti Slovenije Predlog Ljubljana:RSS, str Plan znanstveno-raziskovalne dejavnosti v študijskem letu 1992/ Maribor:EPF. str Pogodba o poslovnem izpopolnjevanju pripravnika VEKŠ, str Poročilo o delu inštitutov v študijskem letu 1994/95 in načrtovane aktivnosti raziskovalne dejavnosti v študijskem letu 1995/ Maribor:EPF, str Poročilo o delu Urada za znanost MŠZŠ 2001, 1, 4, Poročilo o delu v letu 1995, Inštitut za marketing. Maribor:EPF. str. 1, 2, Poročilo o delu VEKŠ v šolskem letu 1976/77. VEKŠ, str Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta vzgojno-izobraževalnega in raziskovalnega dela fakultete za študijsko leto 1991/ Maribor:EPF, str. 32, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta vzgojno-izobraževalnega in raziskovalnega dela za študijsko leto 1992/ Maribor:EPF, str Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za šolsko leto 1982 / VEKŠ. str. 2, 11, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1983 / VEKŠ. str Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1984/ VEKŠ. str. 1, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1985/ VEKŠ. str. 3, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1986/ VEKŠ. str. 1, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1987/ VEKŠ. str. 1, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1988/ EPF. str Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1989/ EPF. str. 10, Poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta za študijsko leto 1990/ EPF. str. 15, 30, 41, Poročilo o izvedbi načrta raziskovalnega dela za študijsko leto 1993/ Maribor:EPF, str. 1, Poročilo o raziskovalnem delu na EPF v letu 1996, str Poročilo o raziskovalnem delu za leto 1997, str Poročilo o znanstveno-raziskovalni dejavnosti v študijskem letu 1991/ Maribor:EPF, str Poslovno poročilo ob zaključnem računu za leto VEKŠ. 1, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 2, 3, 8, 9, 10, 21, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 3, 15, 16, 73, 80, 81, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 17, 54, 56, 64, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 2, 49, 32, 33, 103, 104, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 2, 33, 34.

77 Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 8, 17, Poslovno poročilo za leto Maribor:VEKŠ, str. 1, 2, 5, 6, 19, Pravilnik Inštituta za marketing št. 1/ z dne Predlog organizacijskih navodil o delu inštitutov 1981, str Predlog srednjeročnega programa raziskovalnega dela , str Pregled raziskovalnega dela po inštitutih od januarja do marca 1985, str Pregled raziskovalnega dela po inštitutih v letu 1984, str. 1, Pregled raziskovalnega dela po inštitutih za leto 1986, str Pregled raziskovalnega dela v letu Maribor:EPF. str Pregled raziskovalnega dela v letu Maribor:EPF. str Pregled raziskovalnih programov in projektov, ki jih izvaja EPF 2001 z dne Maribor:EPF.str. 1, 2, Pregled raziskovalnih programov in projektov, ki jih izvaja raziskovalna skupina v letu Maribor:EPF. str Pregled raziskovalnih programov in projektov, ki jih izvaja raziskovalna skupina v letu Maribor:EPF. str Program izvajanja znanstvenoraziskovalnega dela UM Ekonomsko-poslovne fakultete v letu Maribor:EPF, str Radonjič, Dušan Informacije št. 13, november VEKŠ, str Radonjič, Dušan Informacije št. 4, januar VEKŠ, str Radonjič, Dušan Zapisnik 4. sestanka strokovnega kolegija dne Maribor: VEKŠ, str Raziskovalne naloge za potrebe OZD v Mariboru z dne Maribor: EPF, str Raziskovalno delo v letu Maribor:VEKŠ, str. 2, Republiški zakon o visokem šolstvu leta Seznam raziskovalnih nalog Ministrstva za znan. in tehn. v letu 1994, str Snoj, Boris Program raziskovalnega dela v letu 1980/ , str Sodelovanje s podjetji v letu Maribor:EPF, str. 1, Spisek opravljenih raziskovalnih nalog v letu 1976, str. 1, 2, Statut št. 1/ z dne Statut Univerze v Mariboru, B. raziskovalna dejavnost, str. 50, Tancig, Peter Financiranje v letu 1991, dopis , str Tomažič. Emil Zapisnik 10. redne seje sveta šole dne Maribor:VEKŠ. str VEKŠ Ob 15-letnici dela Visoko ekonomsko-komercialne šole Maribor. Maribor.VEKŠ: Univerza v Mariboru, str. 4, 9, 10, 43, VEKŠ Ob 20-letnici dela Visoko ekonomsko-komercialne šole Maribor. Maribor. VEKŠ:Univerza v Mariboru, str. 54, 55, 56, VEKŠ Ob 25-letnici dela Visoko ekonomsko komercialne šole Maribor. Maribor. VEKŠ:Univerza v Mariboru, str. 37, 38, VEKŠ let VEKŠ: Poročilo o delu od 1959 do Maribor. VEKŠ:Univerza v Mariboru, str VEKŠ. Informacije št , str Zapis znanstveno-raziskovalno delo , str. 1,2,3. VEKŠ Zapisnik 1. redne seje sveta šole VEKŠ. mag. Valentin Breznik, predsednik Zapisnik 10. redne sej sveta šole VEKŠ, dr. Matjaž Mulej, str Zapisnik 1969, str Zapisnik 2. redne seje PZS VEKŠ, direktor prof. Tine LAH, str. 3.

78 Zapisnik 3. redne seje sveta šole VEKŠ, mag. Valentin Breznik, predsednik, str. 3, 5, Zapisnik 7. redne seje sveta šole VEKŠ. Dr. Dušan Bobek, nam.pred., str Zapisnik 8. redne seje PZS VEKŠ, dekan dr. Dušan Bobek, str Zapisnik 9. redne seje PZS VEKŠ, dekan dr. Dušan Bobek, str. 10, Zapisnik 9. redne seje Sveta EPF dne Maribor:EPF. str. 9, Zapisnik sestanka predstojnikov inštitutov z dne VEKŠ. dr. Tonka Jurejevčič, str Znanstveno-raziskovalna dejavnost na Ekonomsko-poslovni fakulteti v študijskem letu 1994/95 in načrt za študijsko leto 1995/ Maribor:EPF, str. 18. Elektronski viri:

79 79 Seznam slik: SLIKA ŠT. 1: SLIKA ŠT. 2: SLIKA ŠT. 3: SLIKA ŠT. 4: LETNA SKUPŠČINA OB PREHODU VEKŠ NA DVOSTOPENJSKI ŠTUDIJ. OD DESNE: DR. TINE LAH, DR. RUDI CRNKOVIĆ IN DR. DANILO POŽAR. MERŠNIK, MITJA VEKŠ IMA INŠTITUT ZA MARKETING. MARIBOR:VEČER, , STRAN 3. KOS, MARJAN GOSPODARSKI VREMENARJI. LJUBLJANA: DELO, , STRAN 4. KOS, MARJAN PRI VEKŠ CENTER ZA MARKETING?. DELO LJUBLJANA, STR. 3. SLIKA ŠT. 5: POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA OBJEKT VEKŠ II TEMELJNI KAMEN JE POLOŽIL PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR STOJAN POŽAR. SLIKA ŠT. 6: SLIKA ŠT. 7: SLIKA ŠT. 8: SLIKA ŠT. 9: SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVE ZGRADBE NA RAZLAGOVI 20. PROSLAVA OB 40. LETNICI EPF V SNG MARIBOR. OD DESNE PROTI LEVI: DR. TINE LAH, DR. BOGOMIR DEŽELAK, DR. DANILO POŽAR. EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA - STARI DEL, PRED PRENOVO PROSTOROV V LETU 2004 EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA- NOVI DEL V LETU Seznam grafov: GRAF ŠT. 1: PREDVIDENI PRIHODKI ZA LETO GRAF ŠT. 2: ZBIRNI PRIKAZ RAZISKOVALNE AKTIVNOSTI INŠTITUTOV V ŠTUDIJSKEM LETU 1994/95. GRAF ŠT. 3: ŠTEVILO NAROČNIKOV, SODELAVCEV, ŠTUDENTOV INŠTITUTA ZA MARKETING OD LETA GRAF ŠT. 4: ŠTEVILO INŠTITUTOV EPF OD LETA GRAF ŠT. 5: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM GRAF ŠT. 6: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) GRAF ŠT. 7: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM GRAF ŠT. 8: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) GRAF ŠT. 9: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM GRAF ŠT. 10: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( ) GRAF ŠT. 11: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM GRAF ŠT. 12: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IM PO LETIH ( )

80 80 Seznam prilog: PRILOGA ŠT. 1: PRILOGA ŠT. 2: PRILOGA ŠT. 3: PRILOGA ŠT. 4: PRAVILNIK INŠTITUTA ZA MARKETING, ŠT. 1/ DNE POOBLASTILO DEKANA PREDSTOJNIKU INŠTITUTA ZA MARKETING DR. BOGOMIRJU DEŽELAKU DNE POGODBA O RAZISKOVALNEM DELU. PREDLOG ORGANIZACIJSKIH NAVODIL O DELU INŠTITUTOV DNE PRILOGA ŠT. 5: NAROČNIKI IN SODELAVCI IM PRILOGA ŠT. 6: NAROČNIKI IN SODELAVCI IM PRILOGA ŠT. 7: NAROČNIKI IN SODELAVCI IM PRILOGA ŠT. 8: NAROČNIKI IN SODELAVCI IM PRILOGA ŠT. 9: NAROČNIKI IN SODELAVCI IM PRILOGA ŠT. 10: SEZNAM ZRD IM PRILOGA ŠT. 11: SEZNAM ZRD IM PRILOGA ŠT. 12: SEZNAM ZRD IM PRILOGA ŠT. 13: SEZNAM ZRD IM

81 81 PRILOGA ŠT. 1: PRAVILNIK INŠTITUTA ZA MARKETING, ŠT. 1/ DNE

82 82

83 83

84 84

85 85 PRILOGA ŠT. 2: POOBLASTILO DEKANA PREDSTOJNIKU INŠTITUTA ZA MARKETING DR. BOGOMIRJU DEŽELAKU DNE

86 86 PRILOGA ŠT. 3: POGODBA O RAZISKOVALNEM DELU.

87 87

88 88

89 89

90 90

91 91 PRILOGA ŠT. 4: PREDLOG ORGANIZACIJSKIH NAVODIL O DELU INŠTITUTOV DNE

92 92