Slomškov trg Maribor, Slovenija Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015 Marib

Transkripcija

1 Slomškov trg Maribor, Slovenija Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015 Maribor, februar rektorat@um.si t.: f.: I trr: SI id DDV: SI

2 1 Kazalo 1. Uvod Splošni podatki o vpisu Vpis glede na razpisana vpisna mesta Vpis tujcev Delež podiplomskih študentov / 18

3 1. Uvod Po Zakonu o visokem šolstvu v podiplomski študij uvrščamo tako študijske programe 2. kot programe 3. stopnje, zato jih obravnavamo v skupni analizi. V Službi za izobraževanje in študijske zadeve smo na osnovi podatkov o podiplomskih študentih, ki so jih članice Univerze v Mariboru vnesle v podatkovno bazo AIPS do in ki so bili preneseni v informacijski sistem evš, pripravili analizo vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015. Že drugo leto zapored je razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru in vse prijavno-vpisne aktivnosti, povezane z njim, potekal preko enotnega evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji evš. K Razpisu za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/15 je Vlada RS dala soglasje , le-ta pa je bil objavljen na spletnih straneh Univerze v Mariboru. Skladno s splošnimi določili razpisnega besedila so se kandidati v študijskem letu 2014/15 lahko prijavili v dveh prijavnih obdobjih, in sicer je prvo trajalo od 2. junija do 25. avgusta 2014, drugo pa od 17. do 21. septembra V drugem prijavnem roku so imeli možnost oddaje prijave le kandidati, ki prijave niso oddali v prvem roku, kandidati, ki po prvem prijavnem roku niso bili sprejeti na želeni študij, ter kandidati, ki so se v prvem roku prijavili na študijski program, ki se zaradi premajhnega interesa za študij ni izvajal. Kandidati so v študijskem programu ob prijavi lahko prvič oddali omejeno število prijav, in sicer tri v prvem ter zgolj eno v drugem prijavnem roku. V študijskem letu 2014/2015 so podiplomske študijske programe razpisale vse članice Univerze v Mariboru. Doktorski študij po bolonjskih programih sedaj poteka na vseh članicah Univerze v Mariboru razen na Fakulteti za turizem ter Fakulteti za zdravstvene vede UM. Članice Univerze v Mariboru so v študijskem letu 2014/2015 razpisale 109 podiplomskih študijskih programov, in sicer 73 študijskih programov druge in 36 študijskih programov tretje stopnje. Od 109 razpisanih študijskih programov jih članice UM skupno (izvedba v katerem koli letniku študija) izvajajo zgolj 105, in sicer 71 študijskih programov druge in 34 programov tretje stopnje. V prvi letnik pa članice od 109 razpisanih študijskih programov kandidatov niso vpisale v 15 študijskih programov, in sicer v 5 študijskih programov druge in 10 študijskih programov tretje stopnje (v prvem letniku se jih tako izvaja zgolj 94). V študijskem letu 2014/2015 prvič niso bili razpisani: študijski program tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije FG, enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Izobraževalna fizika FNM ter enopredmetni nepedagoški študijski program druge stopnje Slovenski jezik in književnost FF, kot novost v razpisu pa je študijski program druge stopnje Logistika sistemov v ekonomiji (FL UM in EF Subotica Univerze v Novem Sadu), študijski program druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, nova smer Urgentna stanja v zdravstvu na študijskem programu stopnje Zdravstvena nega FZV ter redni način študija na študijskem programu druge stopnje Turizem FT. 3 / 18

4 Tabela 1: Seznam razpisanih študijskih programov v študijskem letu 2014/2015 po vrsti študijskega programa Fakulteta EPF FERI FE FG FKKT FKBV FL FNM Študijski program Ekonomske in poslovne vede Ekonomske in poslovne vede Elektrotehnika Računalništvo in informacijske tehnologije Informatika in tehnologije komuniciranja Telekomunikacije Medijske komunikacije Gospodarsko inženirstvo smer Elektrotehnika (v sodelovanju z EPF, FG in FS) Elektrotehnika Računalništvo in informatika Medijske komunikacije Energetika Energetika Gradbeništvo Prometno inženirstvo Arhitektura Gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo (v sodelovanju z EPF, FERI in FS) Gradbeništvo Prometno inženirstvo Kemijska tehnika Kemija Kemija in kemijska tehnika Agrarna ekonomika Kmetijstvo Varnost hrane v prehrambeni verigi Kmetijstvo Agrarna ekonomika Logistika sistemov Logistika sistemov Fizika Biologija in ekologija z naravovarstvom Matematika Enopredmetna izobraževalna matematika Enopredmetna izobraževalna tehnika Dvopredmetna izobraževalna biologija Dvopredmetna izobraževalna fizika Dvopredmetna izobraževalna kemija Dvopredmetna izobraževala matematika Dvopredmetno izobraževalno računalništvo Dvopredmetna izobraževalna tehnika Ekološke znanosti Fizika Matematika Vrsta študijskega programa 4 / 18

5 Tehnika področje izobraževanja Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov Organizacija in management informacijskih sistemov FOV Management v zdravstvu in socialnem varstvu (v sodelovanju s FZV) Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov Organizacija in management informacijskih sistemov Oblikovanje in tekstilni materiali Strojništvo Tehniško varstvo okolja Inženirsko oblikovanje izdelkov Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo (v sodelovanju z EPF, FERI in FG) Strojništvo Tehniško varstvo okolja FS Tekstilni materiali FT Turizem Varstvoslovje FVV Varstvoslovje Bioinformatika FZV Zdravstvena nega Slovenski jezik in književnost (enopredmetni pedagoški) Slovenski jezik in književnost (dvopredmetni pedagoški) Slovenski jezik in književnost (dvopredmetni nepedagoški) Medkulturna germanistika (enopredmetni nepedagoški) Medkulturna germanistika (dvopredmetni nepedagoški) Nemščina kot tuji jezik (dvopredmetni pedagoški) Anglistika (dvopredmetni nepedagoški) Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetni pedagoški) Poučevanje angleščine (dvopredmetni pedagoški) Prevajanje in tolmačenje (enopredmetni nepedagoški) Sociologija (enopredmetni nepedagoški) Sociologija (dvopredmetni pedagoški) Filozofija (dvopredmetni pedagoški) Filozofija (dvopredmetni nepedagoški) Psihologija (enopredmetni nepedagoški) Pedagogika (enopredmetni pedagoški) Pedagogika (dvopredmetni pedagoški) Geografija (dvopredmetni pedagoški) Geografija (dvopredmetni nepedagoški) Umetnostna zgodovina (dvopredmetni nepedagoški) Zgodovina (enopredmetni nepedagoški) Zgodovina (dvopredmetni pedagoški) Zgodovina (dvopredmetni nepedagoški) Filozofija Germanistične študije Hungaristične študije Slovenistične študije Sociologija Zgodovina FF Vedenjska in kognitivna nevroznanost 5 / 18

6 Geografija Pedagogika Umetnostna zgodovina MF Biomedicinska tehnologija Razredni pouk Likovna pedagogika Glasbena pedagogika Zgodnje učenje in poučevanje Športno treniranje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju Edukacijske vede PEF Vodenje v vzgoji in izobraževanju PF Pravo Poslovno-gospodarsko pravo Delovno pravo in kadri Evropske študije in zunanji odnosi Evropske unije Pravo FERI + FS Mehatronika (s FERI) 6 / 18

7 ŠTEVILO VPISANIH ŠTUDENTOV Število vpisanih študentov 2. Splošni podatki o vpisu V študijskem letu 2014/2015 je v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru vpisanih skupno podiplomskih študentov, kar je skupno 149 študentov oz. 3,4 % več kot v lanskem študijskem letu. Graf 1: Število vseh študentov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 1997/1998 do 2014/ Študijsko leto (1997/ /15) Graf 2: Število vseh študentov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015 glede na vrsto študijskega programa ŠTUDIJSKO(1997/ /15) SPEC MAG EDOK DOK po MAG 7 / 18

8 Porast je razviden predvsem na študijskih programih 2. stopnje (5,9 % oz. 232 študenta), kar je logična posledica tega, da študijski programi druge stopnje v nekaterih primerih pomenijo nadaljevanje prvostopenjskega študija in so v večini primerov potrebni zaradi zaposljivosti diplomantov (zaradi izenačitve izobrazbe druge stopnje s staro univerzitetno izobrazbo). Porast skupnega števila vpisanih na drugostopenjskih študijskih programih lahko razlagamo z uvedbo novega študijskega programa druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, v katerega so vpisali prve diplomante dodiplomskega študija (za opravljanje učiteljskega poklica je zahtevan petletni študij), povečanje razlagamo tudi s spremembo načina študija na študijskem programu druge stopnje Turizem FT (v lanskem študijskem letu se je študij izvajal le izredno) ter z uvedbo nove smeri Urgentna stanja na študijskem programu Zdravstvena nega FZV. 14 študentov je vpisanih tudi na skupni študijski program Logistika sistemov v ekonomiji, ki ga v študijskem letu 2014/15 izvajajo zgolj na Ekonomski fakulteti v Subotici univerze v Novem Sadu. Kljub naraščanju skupnega števila študentov, vpisanih na študijske programe druge stopnje, je videti majhen upad pri vpisanih v prvi letnik, in sicer za 1 študenta. Skupno število vpisanih na študijske programe 3. stopnje kot tudi število vpisanih v prvem letniku se zmanjšuje (v primerjavi z lanskim letom smo v prvi letnik vpisali za dobrih 10 % manj študentov), in to kljub odprtosti vpisnih pogojev. Podatke utemeljujemo z iztekom črpanja sredstev iz sheme za sofinanciranje doktorskega študija in nedorečenosti možnosti za sofinanciranje v prihodnje. Vedno več kandidatov pa ugotavlja, da je študij za nekatere kljub odprtosti pretežek. 8 / 18

9 ŠTEVILO VPISANIH ŠTUDENTOV Število vpisanih študentov Graf 3: Število študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov od študijskega leta 1997/1998 do 2014/ Študisjko leto (1997/ /15) Graf 4: Število študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015 glede na vrsto študijskega programa ŠTUDIJSKO LETO (1997/ /15 SPEC MAG EDOK DOK po MAG Kljub dejstvu, da v študijskem letu 2014/15 beležimo minimalen upad vpisanih študentov v prvi letnik podiplomskih študijskih programov (skupno 0,6 %, grafa 3 in 4), je skupno število podiplomskih študentov še vedno v porastu. Na to (grafa 1 in 2) v veliki meri vpliva tudi vpis v absolventsko leto na vseh stopnjah študija ter podaljševanje statusa študenta iz upravičenih razlogov v zadnjem letniku 9 / 18

10 ŠTEVILO VPISANIH ŠTUDENTOV IN ABSOLVENTOV študija. Število absolventov znaša 1479, kar predstavlja slabih 33 % vseh vpisanih podiplomskih študentov. Iz preteklih analiz je razvidno, da število študentov, vpisanih v absolventsko leto, vsako leto narašča, glede na preteklo študijsko leto se je delež povečal za 23,3 % (v študijskem letu 2014/2015 je narastlo tudi število študentov, ki so jim na članicah status študenta podaljšali iz upravičenega razloga v zadnjem letniku študija). Iz grafa v nadaljevanju je razviden delež absolventov glede na vse vpisane študente na podiplomskih študijskih programih, iz katerega je razvidna kontinuirana rast (13,5 % v letu 2011/12, 21,4 % v letu 2012/13, 27,7 % v letu 2013/14 in 32,9 % v študijskem letu 2014/15). Iz podatkov je razvidno, da se je delež absolventov v obdobju od 2011/12 do 2014/15 povečal za 19, 4 % (graf 5). Graf 5: Število absolventov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 2011/2012 do leta 2014/15 glede na skupno število vseh vpisanih študentov / / / /15 VSI AB ŠTUDIJSKO LETO (2011/ /15) 4482 AB VSI Na večini fakultet Univerze v Mariboru študijske programe druge stopnje izvajajo kot redno obliko študija, manj je študijskih programov, ki se izvajajo tudi na izrednem študiju. Redni študij tako sedaj izvajajo vse članice UM razen MF, ki redno izvaja le enovit magistrski študijski program Splošna medicina. Doktorski študij se izvaja le kot izredna oblika študija, ki se financira z naslova šolnin. Kot redna oblika študija se v letošnjem študijskem letu izvaja študijski program druge stopnje Turizem FT, ki se je v prvem letu razpisovanja izvajal zgolj kot izredni študij. Izredno se izvaja tudi enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Izobraževalna tehnika FNM, ki se je do sedaj izvajal tudi redno. Kot izredna oblika študija se izvaja smer Urgentna stanja na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega FZV UM, ki se v letošnjem študijskem letu izvaja prvič. Še vedno pa se nekateri študijski programi Pedagoške fakultete in Pravne fakultete razpisujejo zgolj kot izredna oblika študija (študijski programi druge stopnje Zgodnje učenje in poučevanje, Športno treniranje in Inkluzija v vzgoji in izobraževanju PEF UM ter Delovno pravo in kadri, Poslovno-gospodarsko pravo ter Evropske študije in zunanji odnosi EU PF UM), pri čemer v študijskem letu 2014/15 na študijske programe Inkluzija v vzgoji in izobraževanju, Delovno pravo in kadri, Poslovno-gospodarsko pravo ter Evropske študije in zunanji odnosi EU niso vpisali nobenega kandidata, zato se ti študijski programi ne izvajajo. 10 / 18

11 ŠTEVILO VPISANIH ŠTUDENTOV V študijskem letu 2014/15 se ne izvajajo tudi naslednji študijski programi: študijski program druge stopnje Logistika sistemov v ekonomiji (skupni študijski program z Univerzo v Novem Sadu; program se izvaja samo v Subotici) FL, študijski program tretje stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov FOV, študijska programa tretje stopnje Tehniško varstvo okolja in Tekstilni materiali FS, študijski programi tretje stopnje Geografija, Germanistične študije, Hungaristične študije, Pedagogika, Slovenistične študije, Sociologija ter Umetnostna zgodovina FF UM. Delež rednega študija (graf 6) v 1. letnikih študijskih programov druge stopnje znaša 88,1 % (oz študent od 1591, vpisanih v prvi letnik), in sicer na nekaterih članicah UM je rednega študija več, na drugih manj. Skupno predstavlja delež izrednega študija 7,7 % vseh vpisanih na študijske programe druge stopnje (oz. 319 študentov od 4122 vseh vpisanih na študijske programe druge stopnje). Graf 6: Redni študij na študijskih programih druge stopnje v študijskem letu 2014/ letnik VSI Izredni Redni NAČIN ŠTUDIJA Izredni Redni 11 / 18

12 ŠTEVILO RAZPISANIH VPISNIH MEST 3. Vpis glede na razpisana vpisna mesta 1 V analizi smo obravnavali razmerje med številom razpisanih vpisnih mest v študijskem letu 2014/2015 in dejanskim številom študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov. V študijskem letu 2014/15 je bilo pri pripravi razpisnega besedila in določanju vpisnih mest za posamezne študijske programe potrebno upoštevati na Senatu Univerze v Mariboru potrjeni načrt izobraževalne dejavnosti. Graf 7: Tendenca načrtovanja razpisanih vpisnih mest na študijskih programih druge in tretje stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/ stopnja stopnja SKUPAJ / / / /15 2. stopnja stopnja SKUPAJ ŠTUDIJSKO LETO (2011/ /15) Skupno število vpisnih mest se je glede na preteklo študijsko leto zmanjšalo, in sicer za 5,8 % oz. za 242 razpisanih vpisnih mest. Na rednem študiju se je glede na študijsko leto 2013/14 število razpisanih vpisnih mest povečalo, in sicer za 2,1 %, število vpisnih mest za izredni študij pa se je skupno znižalo za 15, 9 %. Pri študijskih programih druge stopnje je opaziti porast števila vpisnih mest za 2,1 % glede na preteklo študijsko leto, in sicer zaradi razpisanih vpisnih mest za redni študij na študijskem programu druge stopnje Turizem FT, ki se je v preteklem študijskem letu izvajal le kot izredna oblika študija. Na povečanje vpisnih mest za redni študij so vplivala tudi vpisna mesta za študijski program druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, ki se v študijskem letu 2014/15 izvaja prvič. Na izrednem študiju se je število vpisnih mest znižalo za 208 mest oz. za 15,8 %, in sicer kljub dejstvu, da nekatere članice svoje študijske programe izvajajo le kot izredni način študija (glej zgornje poglavje). Pri študijskih programih tretje stopnje je opaziti znižanje števila vpisnih mest, in sicer kar za 16,3 % oz. za 60 mest. V zgornjem grafu lahko vidimo gibanje načrtovanih vpisnih mest na podiplomske študijske programe od študijskega leta 2011/12, ko je bilo načrtovanih vpisnih mest za slabe ¾ več, kot je bilo vpisanih študentov v 1. letnik študijskih programov druge in tretje stopnje. Leto za tem je bilo vpisanih študentov še vedno zgolj 33 % glede na razpisana vpisna mesta. Že prej z načrtovanjem izobraževalne 1 Med vpisna mesta štejemo zgolj vpisna mesta za vpis v prvi letnik študija (vpisna mesta po merilih za prehode, mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter vpisna mesta za vzporedni študij niso vključena). 12 / 18

13 ŠTEVILO VPISNIH MEST IN ŠTUDENTOV dejavnosti, s študijskim letom 2013/14 pa ob razpisu za vpis v podiplomske študijske programe, smo na Univerzi v Mariboru postavili bolj natančne kriterije za načrtovanje vpisnih mest, in sicer se upošteva predvsem interes za vpis ob predpostavki, da morajo biti zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji, izkazane zaposlitvene možnosti za diplomante študijskih programov, izvedba študijskih programov pa mora biti tudi finančno ustrezno pokrita. Število vpisnih mest tudi ne sme presegati števila vpisanih študentov v prvi letnik posameznega študijskega programa za več kot 20 % za pretekli dve leti pred študijskim letom, za katerega se pripravlja razpis. Ob podrobnem pregledu doktorskega študija smo na Univerzi v Mariboru pregledali tudi raziskovalne projekte in programe ter Senatu Univerze v Mariboru v potrditev predlagali le doktorske študijske programe na tistih področjih, kjer imajo visokošolski zavodi aktivne raziskovalne programe ali projekte, v katere vključujejo doktorske študente, ter tiste programe, na katerih je na voljo dovolj potencialnih mentorjev. Število vpisnih mest, predlaganih v razpisnem besedilu za študijsko leto 2013/14 se je tako glede na preteklo študijsko leto zmanjšalo za dobrih 20 %, v študijskem letu 2014/15 pa še za nadaljnjih slabih 6 % (od leta 2011/12 do 2014/15 pa skupno za slabih 34 %). Vpisna mesta na doktorskih študijskih programih so se od leta 2011/12 zmanjšala za 65,5 % oz. za 583 vpisnih mest, s čimer sledimo izpolnjevanju ciljev iz strateške usmerjenosti Univerze v Mariboru. Naredili smo tudi primerjavo med načrtovanimi vpisnimi mesti ter vpisom v prve letnike podiplomskih študijskih programov. Rezultate kažeta grafa v nadaljevanju. Graf 8: Razmerje med številom razpisanih vpisnih mest ter številom vpisanih študentov v 1. letnik študija na študijskih programih druge stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/15 Vpisna mesta Število vpisanih študentov / / / /15 Vpisna mesta Število vpisanih študentov ŠTUDIJSKO LETO (2011/ /15 13 / 18

14 ŠTEVILO VPISNIH MEST IN ŠTUDENTOV Graf 9: Razmerje med številom razpisanih vpisnih mest ter številom vpisanih študentov v 1. letnik študija na študijskih programih tretje stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/15 Vpisna mesta Število vpisanih študentov / / / /15 Vpisna mesta Število vpisanih študentov ŠTUDIJSKO LETO (2011/ /15) / 18

15 DELEŽ TUJIH ŠTUDENTOV 4. Vpis tujcev V študijskem letu 2014/2015 je na študijske programe Univerze v Mariboru skupno vpisanih 581 tujcev (lani 372), kar predstavlja okoli 3,5 % vseh vpisanih študentov in 56 % več glede na preteklo študijsko leto. Od vpisanih tujcev jih je 495 vpisanih na redne, 86 pa na izredne študijske programe. 320 tujih študentov študira na dodiplomskem, 261 pa na podiplomskem študiju, od tega 38 na doktorskih študijskih programih. Delež tujih študentov na študijskih programih druge stopnje znaša 5,41 % (lani 4,2 %), na tretji pa 10,56 % (lani 8,4 %) glede na vse vpisane študente v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru. Pričakovano in v skladu s strategijo internacionalizacije Univerze v Mariboru največ tujih študentov prihaja iz balkanskih držav, še posebej je potrebno izpostaviti R Hrvaško, Bosno in Hercegovino, R Srbijo in R Makedonijo države, iz katerih prihaja največ tujih študentov tako na do- kot tudi na podiplomskem študiju. Podatki niso presenetljivi; na Univerzi v Mariboru skozi vso leto potekajo promocijske aktivnosti, kot so različne objave v revijah, v socialnih medijih ter aktivna udeležba na sejemskih prireditvah s področja izobraževanja. Iz grafa v nadaljevanju je razvidno gibanje deleža tujih študentov v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti na Univerzi v Mariboru za pretekla štiri leta, v grafu 11 pa so podatki o deležu tujih študentov, vpisanih zgolj na podiplomske študijske programe. Graf 10: Delež tujih študentov v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti Univerze v Mariboru od študijskega leta 2011/12 do 2014/15 (vsi tuji študenti) Tujci VSI študenti 20025, , / / / /15 Tujci VSI študenti 20025, , ŠTUDIJSKO LETO 2011/ /15 15 / 18

16 ŠTEVILO ŠTUDENTOV Graf 11: Delež tujih študentov, vpisanih na podiplomske študijske programe v primerjavi z vsemi tujimi študenti, vpisanimi na Univerzo v Mariboru od študijskega leta 2011/12 do 2014/ VSI tujci Tujci - podiplomci / / / /15 Tujci - podiplomci VSI tujci ŠTUDIJSKO LETO 2011/ /15 16 / 18

17 5. Delež podiplomskih študentov Na Univerzi v Mariboru je v študijskem letu 2014/2015 skupno vpisanih študentov (gre za vse študente vključno s tujci in absolventi), od tega je dodiplomskih in podiplomskih. Število vseh študentov na Univerzi v Mariboru se je glede na študijsko leto 2013/2014 zmanjšalo za 7,8 %, delež podiplomskih študentov pa glede na skupno število vpisanih študentov v letošnjem študijskem letu znaša 26,9 %, kar je za slabe 3 % več kot preteklo študijsko leto. 6. Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe Na Univerzi v Mariboru je v študijskem letu 2014%15 skupno vpisanih 4482 podiplomskih študentov, od tega jih 360 (oz. dobrih 8 %) študira na znanstvenih študijskih programih. Več v nadaljevanju. Tabela 4: Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe na podiplomskem študiju, po članicah Univerze v Mariboru v študijskem letu 2013/2014 Fakulteta VSI POD študenti Doktorski študenti Delež EPF ,1 % FERI % FE ,3 % FG ,3 % FKKT ,8 % FKBV % FL ,1 % FNM 200, ,5 % FOV ,2 % FS ,2 % FT FVV ,4 % FZV FF 672,5 28 4,2 % MF % PEF ,4 % PF ,6 % SKUPAJ =4482 =360 8 % 17 / 18

18 Tabela 5: Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe, po članicah Univerze v Mariboru v študijskem letu 2013/2014 v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti Univerze v Mariboru Fakulteta VSI študenti UM Doktorski študenti Delež EPF ,74 % FERI ,66 % FE ,22 % FG ,83 % FKKT ,25 % FKBV ,27 % FL ,9 % FNM 614,5 25 4,07 % FOV ,27 % FS ,56 % FT FVV ,65 % FZV FF 1786,5 28 1,57 % MF ,14 % PEF ,83 % PF ,59 % SKUPAJ = =360 =2,16 % 18 / 18