Informativni test

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Informativni test"

Transkripcija

1 9. Z-trasformacia Uvod Z-trasformacia: Ivera Z-trasformacia x[ ] X = (9..) = = π d (9..) [ ] X ( ) x Osova pravila: Premik: Kovolucia: x [ ] X( ) m [ ] x m X [ ]* [ ] = [ ] [ ] x y x i y i i= [ ]* [ ] x y X Y (9..3) (9..). Naloga Skicirate podae časovo diskrete sigale i iračuate ihove Z-trasforme. x = a u, < a < a) [ ] [ ] ; < N = ; sicer x = a cos u, < a < b) x [ ] c) [ ] [ ] d) x [ ] x[ ] δ [ ] x[ ] 3 = = e) x [ ] = {,,, }, ; ; sicer

2 Rešitev: x = a u, < a < a) [ ] [ ] Skica: x[] = [ ] = = ( ) X x a a X = = = ( a ) N = lim = = N a a a (9..) (9..) b) x [ ] Skica: ; N = ; sicer x[] - - N- N N = [ ] = = ( ) X x N ( ) X = = = = N (9..3) N N = = = = (9..) N

3 =, < a < c) x[ ] a cos u[ ] Skica: x[] cos ( e = + e ) (9..) x[ ] = a cos( ) u[ ] = a ( e + e ) u[ ] = ( a e + a e ) u[ ] (9..6) [ ] ( X = x = ae + ae = ae + ae = = = ) (9..7) X = a e a e ( ae ) ( ae + = + = = ) = = (9..8) ae + ae X ( ) = + ae ae = ae ae (9..9) X a e + e a cos = = X ae ae ae ae ( )( ) ( a cos( )) ( ) a cos = = ae ae ae ae (9..) (9..)

4 d) x [ ] x[ ] δ [ ] x[ ] Skica: 3 = = x [], ; ; sicer 3/ δ[] / x[] -3/ / X ( ) = x[ ] = (9..) = X ( ) = = (9..3) ( + + ) X ( ) = = (9..) X ( + ) = = ± (9..) p3, = = ± (9..6) + + X ( ) = (9..7)

5 e) x [ ] = {,,, } Skica: x[] (9..8) = = [ ] = + X x X ( ) = ( + ) = = (9..9) ( + )( ) ( + )( )( + ) X ( ) = = (9..) 3 3. Naloga π π 3π Določite frekveči odiv liearega sita pri =,,,, π, če e sistem poda diferečo y= x+ x x x3. eačbo [ ] [ ] [ ] [ ] [ ] Rešitev: S pomočo Z-trasformacie poiščemo sistemsko fukcio H(). = + Y X X X X 3 3 ( ) (9..) Y = X + (9..) 3 3 Y H( ) = = ( + ) = = (9..3) X H ( )( + ) ( )( + )( + ) = = (9..) 3 3 Od tu lahko rešuemo a dva ačia: I H() iračuamo H() tako da upoštevamo = e ali v Z-ravio vrišemo ičle i pole, i račuamo radale posameih točk a krožici ičel i polov e do

6 . Iračuamo H() upoštevaem = e 3 H H( ) ( ) e 3 = = + + (9..) = = e H = + e e e = + e e e 3 + H( ) = + e e ( + e ) = ( + e )( e ) = e e + e e ( e e 3 3 H( ) = e cos ( si ( )) = cos si ( ) e + 3 H e ( ) = cos si( ) = cos si( ) cos si (9..6) ) (9..7) (9..8) (9..9) H = = (9..) H π = cos π si π,6 8 (9..) H π = cos π si π,83 (9..) H π = cos π si π,8 8 = (9..3) H π = cos si = ( π) ( π) (9..). Iračuamo s pomočo lege ičel i polov v Z-ravii ( )( + )( + ) Pole i ičle eačbe H( ) = 3 arišimo: Im,3 p,,3 - Re Na sliki vidimo, da so ičle a eotski krožici = π eak. - e pri kotih i π. I tega sledi, da e odiv pri = i H = H π = (9..)

7 Za ostale kote si moramo arisati slike. π = : Im N N 3 P,,3 N,3 p,,3 - Re - H + + N N N = = P P P 3 3 (9..6) Absoluta vredost ralike dveh kompleksih števil e pravaprav radala med tema dvema številoma. Te radale smo oačili N, N i N 3 a ičle i s P, P i P 3 a pole. Ker so v tem primeru vsi poli v ihodišču, e radala od polov do katerekoli točke a eotski krožici. Zato e pod ulomkovo črto vedo vredost. Zato lahko formulo poeostavimo v H ( ) = N N N3 (9..7) Zato v adalevau v skice e bomo več vrisovali radal do polov. Radale N, N i N 3 bomo iračuali i skice s pomočo geometrie. N N = + =, 76 = N = + + =,878 π H = e (9..8) (9..9) =,76,878 =,6 (9..)

8 π = : Im N N 3 N,3 p,,3 - Re - N π H N = (9..) N = e = = (9..) 3 = =,83 (9..3) Za ostale kote si moramo arisati slike. 3π = : Im N N 3 N,3 p,,3 - Re - N N = + + =,878 = N = + =, 76 3 H (9..) (9..) π =,76,878 =,8 (9..6) = e

9 3. Naloga. Določite impuli i frekveči odiv povprečevalika podaega eačbo y [ ] = x [ i] Določite tudi ičle i pole v Z-ravii i shemo vea. Rešitev: i = Impuli odiv: [ ] y [ ] X[ ] =δ [ ] h = (9.3.) h [ ] = δ [ i] (9.3.) i = h [ ] = ( δ[ ] + δ[ ] + δ[ ] + δ[ 3] + δ[ ]) (9.3.3) Z-trasformacia: i Y( ) = X ( ) i= (9.3.) i Y = X i= (9.3.) Y i 3 ( H = = = ) X (9.3.6) i= Shema vea: X() / Y()

10 Ali: i i (9.3.7) Y H( ) = = = = = X i= i= Y( )( ) = X ( ) ( ) (9.3.8) Y( ) Y( ) = X ( ) X ( ) (9.3.9) Y( ) = X ( ) X ( ) + Y( ) (9.3.) Shema vea: X() / Y() - - / H = = ( ) (9.3.) Poli: Ničle: p,,3, = (9.3.) p = (9.3.3) = (9.3.) kπ = = e (9.3.) π k = e (9.3.6) = 3 = e = e = e = e π π π π (9.3.7)

11 Ničle i poli v Z-ravii: Im 3 p,,3, - p Re - Ničla i pol, ki sta v ihodišču, se pokrašata = = : p Im 3 p,,3, - Re - I slike ičel i polov v Z-ravii lahko arišemo skico odiva H(): 3D-slike Z-ravie: Skica odiva H(): ( X, Y, Z),( Wx, Wy, W) ( X, Y, Z),( Wx, Wy, W) ( X, Y, Z), ( Wx, Wy, W) Hw( ). 6 ( X, Y, Z), ( Wx, Wy, W)

12 . Naloga Načrtate shemo LTI sistema a geerirae harmoičega sigala s kostato amplitudo. Za ihodišče uporabite Z-trasform sigala ( cos( )) x [ ] = cos( ) u [ ] X( ) = cos + Rešitev: Želimo vee, ki bo geeriralo harmoiči sigal (si ali cos). Ea možost e, da aredimo sistem, katerega odiv a eoti impul e kosius. Ničle i poli: p h [ ] cos u [ ] ( cos( )) = H = (9..) = cos + = cos( ) ( ) ± ( ( )) (9..) (9..3) cos cos p, = = cos( ) ± cos ( ) (9..) = cos ± cos cos + si = cos ± si ) (9..) (, p, e ± = (9..6) Im p - p Re -

13 Sistemsko fukcio preuredimo tako, da bomo lahko arisali shemo vea: Y( ) cos( ) = X ( ) cos( ) + Y( ) ( cos ) X ( ) ( ( cos)) cos cos (9..7) + = (9..8) Y Y + Y = X X (9..9) - + Možee pomei akasitev. Možee bi pomeilo pohitritev oiroma gledae v prihodost. To i možo, ato e treba eačbo tako preurediti, da e bo opisovala emogočih stvari. cos cos cos( ) + = cos( ) = cos( ) + cos( ) Y Y + Y = X X (9..) Y Y Y X X Y X X Y Y (9..) (9..) Shema vea: X() Y() - cos( ) cos - -

14 Iberimo i preskusimo vee: π = 6 (9..3) π cos( ) = cos =,866 6 (9..) cos =,73 (9..) ( ) [ ] [ ],866 [ ], 73 [ ] [ ] y= x x + y y (9..6) Tako vee lahko preskusimo ročo ali s programom kot e MS Excel ali OpeOffice. V Excelu v e stolpec vpišemo, v drug stolpec vhodi sigal, v treti pa formulo a ihodi sigal. Pri tem e potrebo paiti, da e pred ačetkom dovol praih celic toliko a kolikor aa e potrebo gledati (v tem primeru sta to dve celici). V prvo vrstico vpišemo imea stolpcev. V celico C vpišemo eačbo sistema: "=B-,866*B3+,73*C3-C". Nato celico C skopiramo v celice C do C (lahko tudi več ali ma). V celicah odebeleo pisavo so vpisae formule, v ostalih so a roke apisae številke: x[] y[] - -,866, , -, -, , ,996 9,6,,8663 3,8669,9938 -,8 6 -,7,, -, - -, x[] y[]

15 . Naloga Določite koeficiete i arišite shemo vea v direktih oblikah I i II a diskrete LTI sistem drugega reda podaega ičlami i poli:, = ±, p, = ( ± ) Določite tudi frekveči odiv H(). Rešitev: Sistemsko fukcio drugega reda lahko v splošem apišemo eačbo (9..) ( )( ) ( )( ) H = K p p (9..) Pogosto e apisaa v obliki (9..3) H( ) = K = K p p p p p p p p H a a (9..) b + b + b = (9..3) V daem primeru e kostata K (oačee sistema) kar. I ičel i polov iračuamo kostate a i b. b = b = + = + + = b = = a = p+ p = + + = a =p p = ( + ) ( ) = = (9..) Velikokrat e treba arisati shemo vea, ato bomo eačbo (9..3) preoblikovali v primere apis. Y b + b + b H( ) = = (9..) X a a ( ) = ( + + ) Y a a X b b b = + + = Y ay a Y b X b X b X Y b X b X b X ay a Y (9..6) (9..7) (9..8)

16 Sploša shema vea drugega reda, direkta oblika I: X() b Y() - - b a - - b a Direkta oblika I sheme vea ihaa i eačbe apisae v taki obliki kot (9..8). Ta oblika i augodeša a idelavo. Za idelavo e augodeša direkta oblika II. I direkte oblike I lahko pridemo v direkto obliko II v treh korakih:. korak: Shemo radelimo a dva dela. korak: Ker e H () H () = H () H (), lahko ameamo vrsti red obeh vei H () H () H () H () X() b Y() X() U() b Y() b a a b b a a b 3. korak: Obe akasili verigi (v H () i v H ()) akasueta isti sigal U(). Zato u lahko družimo: X() U() b Y() a - b a - b Direkta oblika II e bol ugoda a idelavo, ker ima eako število može i sešteva, vedar ma akasilih elemetov.

17 Iračuae kostate a i b vstavimo v splošo shemo vea v obeh oblikah: Direkta oblika I X() Y() Direkta oblika II (kaoiča oblika) X() U() Y() / - -/ - Frekveči odiv H(): H = H (9..9) = e H e + e e + e = = e + e e + e (9..) b + b + b Eačbo H( ) = e poučo apisati a več ačiov. Zato bomo a tem mestu to tudi a a aredili, čeprav e aloga sicer že kočaa: b b b b b b b b b b b H( ) = = b = b + + a a a a a a H = b ( )( ) ( p )( p ) Zapišimo sploši ičli i sploša pola: + p = R e, = R e, p = R e +, p = R e p p + p p ( R p e )( R p e ) p p p + p p p p + p p (9..) (9..) (9..3) R e R e R e R e + R e R e H( ) = b = b (9..) R e R e R e R e + + p p R e + e + R R + R H( ) = b = b R R cos R pcos p e + e + R p ( p) + p (9..)

18 6. Naloga Iračuate koeficiete areega (otch) filtra, ki a služi a iločae mote s frekveco kh. Aalogi sigal vorčimo s frekveco f S = H. Eosmere sigale mora filter preašati bre dušea. Pasova širia dušea (-3 db) e H. Rešitev: Zarei filter popoloma duši določeo frekvečo kompoeto, ostale pa bol ali ma dobro prepušča. H(f) B f Z f S / f Z π Glede a frekveco vorčea e potrebo frkveco aree preračuati v diskreto frekveco aree. Prav tako pasovo širio aree. fz H Z = π = π =,97π fs H (9.6.) B H BZ = π = π =,97π f H (9.6.) S Zareo bomo dosegli tako, da bomo a eotsko krožico v Z-ravii postavili ičlo pri frekveci (kotu) Z. To povroči odiv pri te frekveci, pri ostalih pa odiv raste, ko se oddaluemo od ičle. Im 3 Hw ( ) - Re - ( X, Y, Z),( Wx, Wy, W) 6 Ker želimo, da bi bil odiv pri ostalih frekvecah vsa približo, postavimo v eposredo bližio ičle pol. Če bi bila ičla i pol a istem mestu, bi se pokrašala, i odiv bi bil povsod eak. Če pol malo

19 odmakemo od ičle, se sicer e pokrašata, vedar če se dovol odmakemo od iu po frekveči osi, e radala do iu približo eaka, ato e vredost odiva približo. Bol bliu skupa damo pol i ičlo, ma se e treba odmakiti od aree frekvece, da pride odiv a približo. Im. p Hw( ) - p Re. - Pol bol odmake od ičle: ( X, Y, Z), ( Wx, Wy, W) 6. Hw( ). ( X, Y, Z), ( Wx, Wy, W) 3 6 Pol bliže ičle:. Hw( ). ( X, Y, Z), ( Wx, Wy, W) 3 6

20 I gorih slik e ravido, da pasovo širio določamo oddaleosto pola od ičle. Zapišimo eačbo a amplitudo frekvečega odiva vea. Preoblikumo o tako, da bo primera a primeravo s sliko. H H( ) N N = = = = = e p p p p P P = e = e (9.6.3) Zaradi bolše pregledosti bomo od seda apre apis N() ali P() poeostavili v N ali P. H N N P P ( ) = (9.6.) Na spodih slikah e aradi bolše pregledosti prikaa samo I. kvadrat. Zato sta vida le e pol i ea ičla. Vsak kompleksi pol ali ičla imata svo komplekso kougira par, sicer koeficieti vea e bi bili reali i tudi doblei sigal e bi bil reale. Para arisaega pola i ičle sta v III. Kvadratu. Im Na sliki e prikaa primer iračua amplitude odiva sistema a eo frekveco. V tem primeru sta radali do ičle i pola v III. Kvadratu N i P praktičo eaki ato u lahko v eačbi (9.6.3) pokrašamo: P N H = N N P P N P (9.6.) P N p Tudi radali do ičle i pola v I. kvadratu sta skora eaki, vedar e radala P vseeo malo veča od N, ato e odiv malo maši od. Z Re

21 Če račuamo odiv a frekveco, ki e elo bliu ičle, e N veliko kraši kot P, ato e odiv mahe. Poiskati moramo tisto točko, pri kateri odiv upade a 3 db, glede a ormale odiv. To e a faktor. Im BZ N H Z + = P N (9.6.6) P (9.6.7) P N =r p r Ker sta ičla i pol elo bliu skupa, so radale v primeravi s krožico elo mahe. Zato e krožica skorada rava črta i o tudi obravavamo kot ravo črto. Oačimo radalo med polom i ičlo r. Če račuamo velikost odiva v točki a krožici, ki e a r oddalea od ičle, e N ravo r, radala do pola P pa r + r = r. Tore e to točka, ker oačee pade a 3 db. Seda moramo le še iraiti r s pasovo širio, pa imamo vse podatke a apis poici polov i ičel. Obseg kroga iračuamo eačbo Dolžio loka določeega kota pa kot o= π R (9.6.8) ϕ l = R (9.6.9) π Ker e to eotska krožica, e polmer R eak, kot e BBZ/, r pa e iskaa dolžia loka Seda lahko apišemo položae ičel i polov Z BZ B, 97, 97 Z π r = = = = =,7 (9.6.) π π π ± Z, e cos( Z ) si ( Z ) ± Z = = ± (9.6.) p, = r e = r cos Z ± r si Z (9.6.) P N Re

22 , =,997 ±,8 (9.6.3) p, =,97 ±,8 (9.6.) I ičel i polov iračuamo koeficiete a shemo vea. ( )( ) ( + ) + ( + ) + H( ) = = = ( p)( p) ( p+ p) + p p ( p+ p) + pp Y( ) ( ( p p) pp ) X ( ) ( ( ) + + = + + ) Y( ) = X ( ) ( + ) X ( ) + X ( ) + ( p+ p) Y( ) ppy( ) = cos( Z) + + ( ) cos( Z) ( ) Y( ) = X ( ),99 X ( ) + X ( ) +,9 Y( ),99 Y( ) Y X X X r Y r Y (9.6.) (9.6.6) (9.6.7) (9.6.8) (9.6.9) Shema vea: X() Y() X() U() Y() - - cos( ) ( r) ( ) Z cos Z - ( r) ( ) cos( ) cos Z Z - ( r) - ( r) - oiroma

FORMULE 1. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini, linearna funkcija 2 2 Razdalja dveh točk v ravnini: d( A, B) ( x2 x1) ( y2 y1) y2 y1 Linearna funk

FORMULE 1. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini, linearna funkcija 2 2 Razdalja dveh točk v ravnini: d( A, B) ( x2 x1) ( y2 y1) y2 y1 Linearna funk FORMULE. Pravokoti koordiati sistem v ravii, lieara fukcija Razdalja dveh točk v ravii: d( A, B) ( ) ( ) Lieara fukcija: f ( ) k Smeri koeficiet: k k k Nakloski kot premice: k ta Kot med premicama: ta

Prikaži več

MATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN

MATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN Državi izpiti ceter *M840* Osova i višja rave MATEMATIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Poedeljek, 7. avgust 08 SPLOŠNA MATURA Državi izpiti ceter Vse pravice pridržae. M8-40-- IZPITNA POLA

Prikaži več

vaja4.dvi

vaja4.dvi Laboraorijske vaje Račuališka simulacija /3. laboraorijska vaja deifikacija diamičih sisemov Pri ej vaji bomo uporabili eosavo meodo ideifikacijo diamičega sisema. Srejceva meoda emelji a odzivu procesa

Prikaži več

Bivariatna analiza

Bivariatna analiza 11 Bivariata aaliza V tem poglavju obravavamo statističo aalizo slučajega vektorja dveh slučajih spremeljivk Iz vzorca i z uporabo ustrezih statističih metod lahko ugotovimo, ali sta dve slučaji spremeljivki

Prikaži več

O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013

O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013 O EKSPONENTNI FUNKCIJI Mari Raič Jese 203 M. RAIČ: O EKSPONENTNI FUNKCIJI Ekspoea fukcija z osovo a > 0 je defiiraa ko fukcija, ki x preslika v a x. Ta fukcija je pomembe sesavi del začeega ečaja aalize.

Prikaži več

Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p

Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič. maj 013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posameni segmenti polimera asedejo golj ogljišča v kvadratni (ali kubični v

Prikaži več

Četrta vaja iz matematike 1 Andrej Perne Ljubljana, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu n N priredi a n R. Monotonost zaporedij: Zapore

Četrta vaja iz matematike 1 Andrej Perne Ljubljana, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu n N priredi a n R. Monotonost zaporedij: Zapore Četrta vaja iz matematike Adrej Pere Ljubljaa, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu N priredi R. Mootoost zaporedij: Zaporedje { } je araščajoče, če je za vsak. Zaporedje { } je strogo araščajoče,

Prikaži več

6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič

6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič 6.6 Simetriči problem lastih vredosti Če je A = A T, potem so laste vredosti reale, matrika pa se da diagoalizirati. Schurova forma za simetričo matriko je diagoala matrika. Laste vredosti ozačimo tako,

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljaa 09 MATEMATIKA Predmeti izpiti katalog za splošo maturo Predmeti izpiti katalog se uporablja od spomladaskega izpitega roka 0, dokler i določe ovi Veljavost kataloga za leto, v katerem bo kadidat

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Poslovilno predavanje

Poslovilno predavanje Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA NAVODILO ZA UPORABO PRIPOMOČKA ZA PRIPRAVO STROŠKOVNEGA NAČRTA PROJEKTA»Piano finanziario Stroskovni nacrt«dokument»piano finanziario Stroskovni nacrt«v Microsoft Excel obliki lahko uporabite kot pripomoček

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za Naloge iz kolokvijev Analize (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Analiza na smereh E-UNI, GING in TK-UNI na Fakulteti

Prikaži več

4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenov

4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenov 4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenovalec, ter iz ulomkove črte. Racionalna števila so števila,

Prikaži več

LaTeX slides

LaTeX slides Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

FGG13

FGG13 10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega

Prikaži več

Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos = b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu naspr

Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos = b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu naspr Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete in hipotenuze. Kosinus kota je razmerje

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

Zavezanec za davek: Davčna številka:. Priloga 8 PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE po 55.b, 56. in 57. členu ZDDPO-2 Za obdobje od do PODATKI

Zavezanec za davek: Davčna številka:. Priloga 8 PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE po 55.b, 56. in 57. členu ZDDPO-2 Za obdobje od do PODATKI Zavezanec za davek: Davčna številka:. Priloga 8 PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE po.b, 6. in 7. členu ZDDPO- Za obdobje od do PODATKI POD ZAP. ŠT..0,. IN.8 OBRAČUNA PREGLEDNICA A: Podatki v zvezi

Prikaži več

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika Pisni izpit 9. junij 005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo

Prikaži več

Iskanje ničel funkcij z metodo bisekcije Imejmo podano funkcijo f(x), ki ji želimo poiskati ničle, to je presečišča z x-osjo, kjer je vrednost f(x)=0.

Iskanje ničel funkcij z metodo bisekcije Imejmo podano funkcijo f(x), ki ji želimo poiskati ničle, to je presečišča z x-osjo, kjer je vrednost f(x)=0. Iskanje ničel funkcij z metodo bisekcije Imejmo podano funkcijo f(x), ki ji želimo poiskati ničle, to je presečišča z x-osjo, kjer je vrednost f(x)=0. Včasih lahko ničle določimo analitično, pogosto pa

Prikaži več

CpE & ME 519

CpE & ME 519 2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj

Prikaži več

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri tem je lahko nelinearna funkcija f podana eksplicitno,

Prikaži več

Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija i profil 155/80 R12 77T TOLERO ST330 TL E C 69 db )) 155/80 R13 79T TOLERO

Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija i profil 155/80 R12 77T TOLERO ST330 TL E C 69 db )) 155/80 R13 79T TOLERO Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija i profil 155/80 R12 77T TOLERO ST330 TL E C 69 db )) 155/80 R13 79T TOLERO ST330 TL E C 69 db )) 165/80 R13 83T TOLERO ST330

Prikaži več

4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar

4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar 4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat

Prikaži več

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja

Prikaži več

1. Kako opišemo povezano in pogojno verjetnost dogodkov A in B? Kdaj sta dogodka A in B statistično povezana in kdaj neodvisna? Kaj je popolna verjetn

1. Kako opišemo povezano in pogojno verjetnost dogodkov A in B? Kdaj sta dogodka A in B statistično povezana in kdaj neodvisna? Kaj je popolna verjetn . Kako opšemo povezao pogoo veretost dogodkov A B? Kda sta dogodka A B statstčo povezaa kda eodvsa? Ka e popola veretost dogodka B? Ka opsue Baesov teorem? Navedte prmer uporabe Baesovega teorema. * Povezaa

Prikaži več

DN5(Kor).dvi

DN5(Kor).dvi Koreni Število x, ki reši enačbo x n = a, imenujemo n-ti koren števila a in to označimo z n a. Pri tem je n naravno število, a pa poljubno realno število. x = n a x n = a. ( n a ) n = a. ( n a ) m = n

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,

Prikaži več

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 016 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)

Prikaži več

Vrste

Vrste Matematika 1 17. - 24. november 2009 Funkcija, ki ni algebraična, se imenuje transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrične,

Prikaži več

Težina (kg) Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Opis 145/70R13 71T STREETRESPONSE E B 68 db )) 155/65R13 73T STRE

Težina (kg) Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Opis 145/70R13 71T STREETRESPONSE E B 68 db )) 155/65R13 73T STRE Težina (kg) Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Opis 145/70R13 71T STREETRESPONSE 2 5.19 E B 68 db )) 155/65R13 73T STREETRESPONSE 2 5.23 C B 68 db )) 155/65R14 75T STREETRESPONSE

Prikaži več

Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF 15. november 2010 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike Izračun hitrosti

Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF 15. november 2010 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike Izračun hitrosti Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF 15. november 2010 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike 1 2.1 Izračun hitrosti................................... 2 2.2 Izračun povprečja in napake............................

Prikaži več

Težina (kg/kom) Potrošnja goriva Prijanjanje na mokrom Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/70R12 TQ E E 70dB )) 145/70R13 TQ

Težina (kg/kom) Potrošnja goriva Prijanjanje na mokrom Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/70R12 TQ E E 70dB )) 145/70R13 TQ Težina (kg/kom) Potrošnja goriva Prijanjanje na mokrom Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/70R12 TQ021 4.86 E E 70dB )) 145/70R13 TQ021 5.50 n/a n/a n/a 145/80R12 TQ021 5.07 E E 70dB )) 145/80R13

Prikaži več

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy RELACIJE Namesto (x,y) R uporabljamo xry Def.: Naj bo R AxA D R = { x; y A: xry } je domena ali definicijsko obmocje relacije R Z R = { y; x A: xry } je zaloga vrednosti relacije R Za zgled od zadnjič:

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/65R15T KInERGy ECO 2 K435 E B 70 db )) 145/70R13T OPTIMO K715 K

Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/65R15T KInERGy ECO 2 K435 E B 70 db )) 145/70R13T OPTIMO K715 K Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Dimenzija Profil 145/65R15T KInERGy ECO 2 K435 E B 70 db )) 145/70R13T OPTIMO K715 K715 E E 69 db )) 145/80R13T OPTIMO K715 K715 E E 69

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

Izpit iz GEOMETRIJE 17. junij 2004 Vpisna ²tevilka: Vrsta: Ime in priimek: Sedeº: 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, prem

Izpit iz GEOMETRIJE 17. junij 2004 Vpisna ²tevilka: Vrsta: Ime in priimek: Sedeº: 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, prem 17. junij 2004 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, premice z = 0 v to ki (1, 1, 0) in premice y = 0 v to ki (1, 0, 1). 2. V projektivni ravnini so dane premice p 1 : 4x 3y z

Prikaži več

RAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI

RAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI DEFINICIJA V PARAVOKOTNEM TRIKOTNIKU DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA POMEMBNEJŠE FORMULE Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z

Prikaži več

GeomInterp.dvi

GeomInterp.dvi Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar za Numerično analizo Geometrijska interpolacija z ravninskimi parametričnimi polinomskimi krivuljami Gašper Jaklič, Jernej Kozak, Marjeta

Prikaži več

Ponovitev prejšnjega predavanja Množico vseh možnih izidov poskusa, ki ustreza celotemu vzorčnemu prostoru S imenujemo populacija X. Izbrano podmnožic

Ponovitev prejšnjega predavanja Množico vseh možnih izidov poskusa, ki ustreza celotemu vzorčnemu prostoru S imenujemo populacija X. Izbrano podmnožic oovtev prejšjega predavaja Možco vseh možh zdov posusa, ustreza celotemu vzorčemu prostoru meujemo populacja. Izbrao podmožco zdov z populacje meujemo vzorec: V,, K, ) ( V prmeru, o so posameze aljuče

Prikaži več

PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x x 8 s koordinatnima osema. R: 2 0, 8, 4,0,,0

PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x x 8 s koordinatnima osema. R: 2 0, 8, 4,0,,0 PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x +18 x 8 s koordinatnima osema. R: 0, 8, 4,0,,0 5. Zapiši enačbo kvadratne funkcije f (x )=3 x +1 x+8

Prikaži več

(TC_winter_smart price list 2013 IZRA\310UN 1.xlsx)

(TC_winter_smart price list 2013 IZRA\310UN 1.xlsx) Prodajni cenik za Michelin M+S 2013/14 Gotovinski popust do 15% (odvisno od dimenzije)! Velja od 01.05.2013 RR WG NW NO Kotalni upor Oprijem na mokrem Zvočnih valov Hrup (decibel) Michelin zimske ZP pnevmatike

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

BiokemInfo - Pregled funkcij

BiokemInfo - Pregled funkcij Navodila veljajo tako za Microsoft Excel (v slednjem so pripravljeni tudi prikazani primeri) kot tudi za OpenOffice Calc. Med obema programoma obstajajo malenkostne, a ne bistvene razlike. Celice naslavljamo

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2

Prikaži več

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015 Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10

Prikaži več

3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja

3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja 3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja AV k = V k H k + h k+1,k v k+1 e T k = V kh k+1,k.

Prikaži več

new

new MIT-PP-H Ročna iztisna pištola Easy-Press Občasna in rena uporaba Enostaven in hiter iztisk malte Nenaporno elo Avtomatski izpust Ergonomsko, lahko in robustno Uoben oprijem tui z rokavicami MIT-PP-H0

Prikaži več

Microsoft Word - M

Microsoft Word - M Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:

Prikaži več

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik

Prikaži več

Brownova kovariancna razdalja

Brownova kovariancna razdalja Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti

Prikaži več

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =

Prikaži več

Microsoft PowerPoint _SPO-UPES_05_Racunovodsko-financna_funkcija.ppt

Microsoft PowerPoint _SPO-UPES_05_Racunovodsko-financna_funkcija.ppt Staska za poslovo odločaje SPO v račuovodsko-fiači fukciji prof. dr. Lea Bregar 7. predavaje Vsebia. Staska i fiačo-račuovodska fukcija. 2. Fiace: borza staska i borzi ideksi. 3. Račuovodstvo i staska.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -

Prikaži več

Podatkovni model ER

Podatkovni model ER Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke

Prikaži več

seminarska_naloga_za_ev

seminarska_naloga_za_ev Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matevž Seliger 8-kanalni Lightshow Seminarska naloga pri predmetu: V Horjulu, junij 2008 Kazalo: 1 Uvod... 3 1.1 Namen in uporaba izdelka... 3 2 Delovanje...

Prikaži več

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z 1 5 2 3 in z 2 3 8 5. Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a predstavlja realno, b pa imaginarno komponento. z 1

Prikaži več

Navodila za izpolnjevanje elektronske vloge-obrazcev za prijavo programa ZŽS Zbirni obrazec Zbirni obrazec vam posreduje oz. pove število do

Navodila za izpolnjevanje elektronske vloge-obrazcev za prijavo programa ZŽS Zbirni obrazec Zbirni obrazec vam posreduje oz. pove število do Navodila za izpolnjevanje elektronske vloge-obrazcev za prijavo programa ZŽS 2014-2015 Zbirni obrazec Zbirni obrazec vam posreduje oz. pove število doseženih točk pri vrednotenju vaše vloge. Pogoj za vrednotenje

Prikaži več

Številka:

Številka: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 91 17 F: 01 478 90 35 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si NAVODILA

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA III Maribor, september 2017

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA III Maribor, september 2017 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA III Maribor, september 217 ii Kazalo Diferencialni račun vektorskih funkcij 1 1.1 Skalarne funkcije...........................

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Integral rešujemo nalogo: Dana je funkcija f. Najdimo funkcijo F, katere odvod je enak f. Če je F ()=f() pravimo, da je F() primitivna funkcija za funkcijo f(). Primeri: f ( ) = cos f ( ) = sin f () =

Prikaži več

DELI ZA TOVORNI PROGRAM AKCIJSKE CENE HENGST FILTROV AKCIJA TRAJA OD DO *VKLJUČENI SO FILTRI GORIVA, OLJA, ZRAKA, KABINE IN OSTALI

DELI ZA TOVORNI PROGRAM AKCIJSKE CENE HENGST FILTROV AKCIJA TRAJA OD DO *VKLJUČENI SO FILTRI GORIVA, OLJA, ZRAKA, KABINE IN OSTALI DELI ZA TOVORNI PROGRAM AKCIJSKE CENE HENGST FILTROV AKCIJA TRAJA OD 01.03. DO 15.04. 2018. *VKLJUČENI SO FILTRI GORIVA, OLJA, ZRAKA, KABINE IN OSTALI FILTRI PROIZVAJALCA HENGST *CENE NE VSEBUJEJO DDV

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p

17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p 17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-prepustna in pasovno-zaporna. Frekvenčna sita gradimo

Prikaži več

Drago Perko PROGRAM DEGAS Drago Perko* Priprava in risanje kart, kartogramov, diagramov in podobnega zahtevata veliko dragocenega časa, računalniški g

Drago Perko PROGRAM DEGAS Drago Perko* Priprava in risanje kart, kartogramov, diagramov in podobnega zahtevata veliko dragocenega časa, računalniški g PROGRAM DEGAS Drago Perko* Priprava in risanje kart, kartogramov, diagramov in podobnega zahtevata veliko dragocenega časa, računalniški grafični programi pa nam ga precej prihranijo, saj omogočajo hitro

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ads

Microsoft PowerPoint - ads Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR

Prikaži več

2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter

2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter 2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar 2017 1. Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter naj bo A eno od njunih presečišč. Ena od njunih skupnih

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20 Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje

Prikaži več

SPREJEM UDARCA

SPREJEM UDARCA METODIČNI ALGORITMI SPREJEM UDARCA gibanje v nizki preži (orisovanje kvadrata) podajanje žoge (z obema rokama iz polčepa) in sledenje podani žogi (gibanje po prostoru) pomočnik hitro spreminja let žoge

Prikaži več

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................

Prikaži več

Rešene naloge iz Linearne Algebre

Rešene naloge iz Linearne Algebre UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO LABORATORIJ ZA MATEMATIČNE METODE V RAČUNALNIŠTVU IN INFORMATIKI Aleksandra Franc REŠENE NALOGE IZ LINEARNE ALGEBRE Študijsko gradivo Ljubljana

Prikaži več

Logični modul LOGO!

Logični modul LOGO! Logični modul LOGO! LOGO! Siemensov univerzalni logični modul LOGO! vsebuje: Krmilno enoto Enoto za prikaz in tipkovnico Napajalno vezje Vmesnik za spominski modul in PC kabel Funkcije, pripravljene za

Prikaži več

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE

Prikaži več

P181C10111

P181C10111 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P181C10111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 9. junij 018 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h

Prikaži več

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi

Prikaži več

Zgledi:

Zgledi: a) za funkcijo f(x)= 1/3x 1 izračunaj ničlo, zapiši začetno vrednost in nariši graf (x=3, začetna vrednost: f(0)= 1, graf seka abscisno os v točki (3,0), ordinatno os pa v točki (0, 1)) b) nariši graf

Prikaži več