Microsoft Word - pdp042kras-cer2.doc
|
|
- Zora Hrovat
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija tel: / fax: Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF Večna pot Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Sežana Vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov Boštjan Košiček Partizanska Sežana Zadeva: Sušenje cera in drugega drevja pod hribom Žekanc Obvestili ste nas o obsežnem sušenju cera (Quercus cerris L.), rdečega bora (Pinus sylvestris L.), duglazije (Pseudotsuga menziessii (Mirbel) Franco) in macesna (Larix decidua Mill.), ki po lanskoletni poletni porjavitvi in odmiranju listja in iglic zaradi suše, v letošnjem letu niso odgnali ali so odgnali slabo in se sušijo. Predvsem je prizadeto drevje na približno 180 ha veliki površini na območju Žekanca med Dutovljami in mejo z Italijo. Zanimajo vas možni dodatni vzroki za odmiranje in ukrepi, ki bi jih bilo ustrezno opraviti v prizadetih sestojih. Terenski ogled prizadetih sestojev smo opravili Prisotni smo bili Boštjan Košiček, vodja Odseka za gojenje in varstvo gozdov OE Sežana, ZGS, Janez Zafran, vodja Odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje OE Sežana, ZGS, Branka Gasparič, gojiteljica načrtovalka, OE Sežana, vodja revirja Dutovlje Dario Pipan, ZGS, ter Nikica Ogris (mladi raziskovalec) in dr. Dušan Jurc iz GIS. V prizadetem cerovem sestoju smo podrli dva cera (popolnoma odmrlega in takega, kateremu je del krošnje že odmrl, del pa je letos še odgnal), v nasadu rdečega bora pa bor, ki je imel v krošnji vse iglice porumenele in bi kmalu odmrl. Na odmrlih cerih smo našli strome neznane glive in domnevali smo, da bo determinacija mogoča takrat, ko bodo razviti trosnjaki ali trosišča. Zato sva Nikica Ogris in Dušan Jurc na isti lokaciji ponovno nabrala vzorce dne Pregledala pa sva tudi širše območje Krasa in ugotovila, da so podobni simptomi poškodovanosti cera razširjeni tudi na drugih lokacijah, vendar v veliko manjši meri (Kozina, Brestovica). 1. Opis stanja Sestoji macesna, duglazije in rdečega bora so posajeni v razmerah, ki jim ne ustrezajo (predvsem je neustrezna klima). Suša in visoke temperature v letu 2003 (vremenske razmere 1
2 so opisane v nadaljevanju) so te sestoje tako prizadele, da se sušijo. Sušenje poteka pri vsaki drevesni vrsti drugače. Duglazije so močno okužene z glivo Potebniamyces coniferarum, v koreninskem vratu rdečih borov je pogosta mraznica (Armillaria sp.), opazili smo tudi močan napad krasnikov (Buprestidae). Sestoji, ki smo si jih ogledali so neperspektivni in predvidevamo, da bo drevje ob ponovni izjemni suši še naprej množično odmiralo. Zaradi neustreznosti rastišča za omenjene drevesne vrste se nismo podrobneje ukvarjali z definiranjem povzročiteljev. Drugače pa je s sestoji cera. Ta predstavlja pomembno avtohtono drevesno vrsto, ki bo v prihodnosti verjetno še pomembnejša sestavina kraškega gozda kot je sedaj. Njegovo sušenje nakazuje probleme s kraškim gozdom v prihodnosti, zato smo pojav podrobneje analizirali. Najmočnejše sušenje cera se pojavlja v panjevskem sestoju, manj ga je v visokem gozdu. Nekaterim drevesom so v krošnjah odmrle posamične veje, nekatera imajo vso krošnjo odmrlo in odganjajo iz debla, nekatera so v celoti odmrla, druga pa so nepoškodovana (sliki 1 in 2). Pogosto so posušena drevesa v skupinah. Nekatera so letos odgnala, vsaj njihove posamične veje, nato pa se je listje posušilo in je še pritrjeno na veje. Nekaterim drevesom je odmrla skorja le v širokem, vzdolžnem pasu, ki sega od dnišča debla do krošnje. Lubje odstopa in se lušči, pod njim pa so bili nezreli trosnjaki (strome) glive Biscogniauxia mediterranea (De Not.) Kuntze (sin. Hypoxylon mediterraneum (De Not.) Mill.) (sliki 3 in 4). Strome so izjemno obsežne in pri nekaterih odmrlih drevesih prekrivajo praktično celotno površino debla in vej. Razvijejo se na površini živega dela skorje, zato mrtvi del (lubje) v kosih odpada (ne razvijejo se v predelu kambija torej neposredno na lesu, niti na površini lubja). Slika 1:Dva različno poškodovana cera, Slika 2:Krošnje odmrlih cerov. Na deblu, kjer je lubje odpadlo, so strome B. mediterranea,
3 Slika 3:Lubje odstopa, pod njim se razvijajo obsežne strome glive B. mediterranea, Slika 4: Razvijajoča se, nezrela stroma pod lubjem, ki je odstopilo in smo ga odstranili, Zrele strome z razvitimi periteciji smo našli na odmrlih delih cerove skorje Bile so redke in domnevamo, da se bodo v večjem številu razvile kasneje. Opazimo jih v razpokah na cerovih deblih, kjer je lubje odpadlo (slika 5). Če lubje odstranimo, opazimo lečasto, črno stromo, prekrito s krhko skorjo, ki odpada. Dolge so od nekaj cm do približno 10 cm. Strome se lahko med seboj zraščajo in zato včasih prekrivajo večjo površino (slika 6). Slika 5: Izgled zrele strome B. med., skorja cera je odpadla, skorja na površini strome se lušč, Slika 6:Ovalna zrela stroma (spredaj) in več zraščenih strom (zadaj) na skorji, kateri smo odstranili lubje,
4 Površina strome je črna kot oglje, včasih je svetleča. Na robovih je dvignjena v izrazit rob (slika 7). Slika 7. Zrela stroma, skorja strome se je večinoma že odluščila, rob strome je dvignjen, na črni površino so opazni ostioli kot drobne, svetleče izboklinice. Vendar vse odmiranje in sušenje cera ni povzročila B. mediterranea. Na odraslem, še olistanem ceru v bližini kala za divjad smo opazili črne lise, iz katerih je iztekal črn izcedek. Ko smo s sekiro odstranili lubje smo v njem našli ličinke krasnikov (Buprestidae), celotni koreničnik pa je obraslo podgobje mraznice (Armillaria) (sliki 8 in 9) Slika 8: Na še živem ceru so črni madeži iz katerih izteka črn izcedek, Slika 9: V skorji pod črnimi madeži so rovi ličink krasnikov in v dnišču debla podgobje mraznice,
5 2. Opis glive južna biskonjoja, ki povzroča pooglenitev hrastov. Rod Biscogniauxia - biskonjoja Gliva spada med zaprtotrosnice (deblo Ascomycota), red lesenjačarji (Xylariales), razred lesenjačarke (Xylaria). Za rod biskonjoja je značilno oblikovanje številnih peritecijev v stromi, ki je gost, črn preplet hif, ki izgleda kot skorja in na njej so drobne izboklinice (ostioli izvodila peritecijev), ki jih opazimo tudi s prostimi očmi. Še nedozorele strome so prekrite z ovojem (skorjo), ki se kasneje raztrga in odpade. Vse vrste tega rodu so paraziti skorje. Strome se razvijajo v skorji in zaradi debelitve strome in zaradi izbočenega roba strome lubje nad stromo odpade ter jo sprosti. Slabo razgrajujejo les in povzročajo belo trohnobo ( Biscogniauxia mediterranea (De Not.) Kuntze južna biskonjoja Strome so sploščene, 1,8 7 cm dolge (večje, v kolikor se zraščajo med sabo) in 0,5 4 cm široke. Površina je črna in je v začetku prekrita z zunanjim ovojem (skorjo), ki je temno rjav in se drobi in odpada. Ovoj je 0,4 0,8 mm debel. Pri starih stromah so ostanki tega ovoja opazni le ob robovih strome, ki so dvignjeni nad površino strome. Periteciji so jajčasti do cevasti, ob strani sploščeni, premer imajo 0,1 0,2 mm in so 0,5 0,8 mm visoki. Običajno je več peritecijev v skupnem stromatičnem lokulu (votlinici), ki ima eno odprtinico (ostiol). Ostioli izgledajo kot izboklinice na stromi. Aski so dolgi μm in široki 9 12,5 μm., apikalni obroč se obarva v Meltzerjevem reagentu. Askospore so temno rjave, enocelične, z ostro ali topo zaokroženim vrhom, gladke in velike 15,5 21 (6,5) 7 10 μm. Po celotni dolžini imajo kalilno poro (ta izgleda kot razpoka). Bolezni, ki jo povzroča južna biskonjoja, dajemo ime pooglenitev hrastov (angleško ime je charcoal disease of oaks). Gliva živi v hrastih kot edofit in jo zato lahko izoliramo iz zdrave skorje. Na vitalnih osebkih povzroča nikakršnih poškodb, zasledimo jo že v sejankah (Vaninni 1998). Razrašča se tudi v drugih tkivih drevesa, npr. v listih in v želodu. Obravnavajo jo kot dominantno endofitno glivo cera v Italiji. Ko je drevo ali del drevesa (npr. vrh ali veje) v močnem sušnem stresu se gliva hitro razraste v lesu. Pri razraščanju uporablja z zrakom napolnjene celice lesa (nastanejo zaradi embolije vdora zraka v les zaradi pomanjkanja vode) in ubija sosednje žive parenhimatske celice (Vaninni in Valentini 1994). Gostitelj odmre zaradi hkratnega razraščanja glive iz številnih infekcijskih mest, kjer je gliva latentno prisotna kot endofit. Različne vrste hrastov so različno občutljive za pomanjkanje vode in zato je njihova občutljivost na bolezen različna. Askospore, ki jih gliva oblikuje v trosnjakih so najpomembnejše za njeno širjenje. Na nove generacije drevja se ne prenaša s semenom, ampak z askosporami. Pomen konidijev pri širjenju glive ni razjasnjen, verjetno pa je manjši kot pomen askospor. Poleg vetra in vode prenašajo trose tudi žuželke, ki običajno naseljujejo propadajoče hraste. Z genetskimi markerji so ugotovili veliko genetsko variabilnost glive. Velika genetska variabilnost omogoča tej glivi preživetje in široko razprostranjenost, saj zaradi tega lahko naseljuje genetsko različne gostitelje, različna tkiva in preživi v različnih okoljih. V vitalnih hrastovih gozdovih lahko južna biskonjoja uniči podstojne osebke drevja ali posamezne zasenčene veje. Na ta način koristno prispeva k čiščenju debla od vej. V mešanih sestojih, ki so pogosto v sušnem stresu ali imajo neustrezno sestavo zaradi 5
6 gojitvenih ukrepov, pa gliva povzroča odmiranje celih dreves in ima tako vpliv na zgradbo sestoja. Izloča neustrezne osebke na določenem rastišču, kar vodi do ponovne vzpostavitnve naravne sestave gozda Zgornji opis bolezni je ena od teorij, ki razlaga verjetni pomen južne biskonjoje. V nadaljevanju povzemamo nekaj novejših virov, ki poročajo o tej glivi. Ekonomsko pomembna je pooglenitev hrastov predvsem kot bolezen plutovca (Quercus suber L.) v celotnem Mediteranu (Severna Afrika, Portugalska, Španija, Italija) (Santos 1999). V Bolgariji povzročata odmiranje skorje cera glivi Hypoxylon mediterraneum in Diplodia mutila [Botryosphaeria stevensii] (Rossnev in Petkov 2000). Santos (1999) je z inokulacijami plutovca zaključil, da gliva prerašča le odmrla tkiva in ni patogena. Ragazzi in sod. (1999) so izolirali iz skorje cera številne glive (Discula quercina, Acremonium spp., Diplodia mutila [Botryosphaeria stevensii], Phomopsis quercina, Hypoxylon mediterraneum, Cylindrocarpon sp., Phoma cava in Trichoderma viride). Glivi Botryosphaeria stevensii in Phytophthora cinnamomi sta pokazali v inokulacijskih testih najmočnejšo patogenost za plutovec, B. mediterranea pa je povzročila manjšo, a še vedno značilno poškodovanost debla (Luque 1999). V poročilu o vzrokih propadanja plutovca v Maroku naštevajo naslednje glive: Botryosphaeria stevensii, Stuartella formosa, Dothiorella sp., Coryneum sp., Cytospora sp., Hypoxylon mediterraneum, Meripilus giganteus, Fomes sp., Armillaria mellea, Fusarium oxysporum, Pythium sp., Alternaria sp., Aureobasidium sp., Microsphaera sp., Elsinoe sp., Botrytis sp., Mucor sp., Verticillium sp. in Cylindrocarpon sp. (Bakry in Abourouh 1996). V študiji o vzrokih propadanja plutovca na Portugalskem so ugotovili, da kompleks negativnih abiotskih dejavnikov predisponira drevo na biotske škodljive dejavnike, ki sprožijo in pospešijo propadanje drevja. Kot škodljive dejavnike navajajo: klimo, tla, neustrezno rastlinsko združbo, gojenje gozdov, način izkoriščanja gozdov, škodljivce (Platypus cylindrus) in naslednje glive: Diplodia mutila [Botryosphaeria mutila], Hypoxylon mediterraneum, Endothiella gyrosa in Fusarium sp.(cabral in sod. 1993). Južno biskonjojo so ugotovili na panjih in drevju pravega kostanja (Castanea sativa L.), ki jih je uničil kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) (Agosteo in Pennisi 1990). B. mediterranea je rasla na velikih rakavih ranah na propadajočih platanah (Platanus acerifolia) v Rimu. Drevesa so bila poškodovana zaradi abiotskih stresov in so imela rane, ki jih je povzročil ogenj (Biocca in sod. 1996). 3. Klimatske značilnosti leta 2003 Leto 2003 je bilo pomembno toplejše od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil v pretežnem delu Slovenije med 1 in 2 C, najbolj so od povprečja odstopali osrednja Slovenija in Dolenjska ter Kras, najmanj pa Kočevje in del alpskodinarske pregrade (slika 11). V Godnjah je bilo za 1,9 C topleje (slika 13). Število vročih dni, t.j. tistih nad 30 C, je bilo v Godnjah 66. Padavin je skoraj povsod po Sloveniji primanjkovalo, najbolj na severovzhodu države, Krasu delu Štajerske in na Goriškem (slika 12). Najopaznejši so bil primanjkljaj padavin spomladi in poleti. V Godnjah je bilo za 34 % manj padavin v primerjavi s povprečjem
7 Ocenjevanje stopnje suše poteka na osnovi primerjave z dolgoletnimi povprečnimi razmerami, t.j. bilancami med padavinami in evapotranspiracijo v določenem območju. Stopnjo suše določa trajanje in intenzivnost. Na področju Krasa je padlo le % padavin glede na dolgoletno povprečje; trajanje sončnega obsevanja je bilo za % več; povprečna letna temperatura je bila za 1,5 C višja. Vodni primanjkljaj je bil velik in ta je pomenil velik stres za rastline. Absolutni temperaturni maksimum je v Godnjah v juliju dosegel 36,0 C, povprečna temperatura je bila v juniju in juliju 3,6 5,8 C višja, padavin pa % manj kot navadno. Pomembno je poudariti, da so bile skoraj vse mesečne povprečne temperature višje od primerjalnega obdobja , le februar in november sta bila za -1,3 do -1,7 hladnejša kot navadno. Poleg izjemne vročine je še primanjkovalo padavin vse od januarja pa do oktobra, komaj jeseni in pozimi je padlo nekaj več padavin. Slika 10: Trajanje sončnega obsevanja leta 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja Slika 11: Odkloni povprečne temperature zraka leta 2003 od povprečja
8 Slika 12: Višina padavin leta 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja GODNJE 6 Temperaturni odklon ( C) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 13: Mesečni odkloni temperature v letu 2003 za Godnje od povprečja obdobja GODNJE 20 Odklon padavin (%) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 14: Odkloni padavin po mesecih v letu 2003 od povprečja v obdobju
9 4. Zaključek Pregled klimatskih razmer v letu 2003 na področju Krasa je pokazal, da je gozd doživljal izjemno sušo in visoko temperaturo. Drevje je močno oslabelo in na različnih drevesnih vrstah so različne fakultativno zajedavske glive poškodovale drevje, v oslabelega so naselili tudi nekateri sekundarni škodljivci. Novo za slovenski gozd je pojav trosnjakov glive južna biskonjoja, ki smo jo ugotovili prvič in tudi Seznam gliv Slovenije je ne omenja (Poler 1998). Povzročila je sušenje cera na površini približno 180 ha. Najmočneje je prizadeto panjevsko drevje, v najmočneje prizadetih sestojih je odmrlo približno 50 % dreves. Suhe vrhove cerov in suhe veje v krošnjah pa smo opazili na celotnem Krasu, močno prizadeti sestoji so tudi v bližini avtoceste pri Kozini, trosnjake južne biskonjoje pa smo našli tudi na cerih, ki so odmrli zaradi požara pri Brestovici. Verjetno je južna biskonjoja stalno prisotna kot endofit v ceru na Krasu, verjetno je tudi v preteklosti povzročala bolezen pooglenitev hrastov, ki pa je bila redka in zato neopažena. Zanimivo je, da italijanski raziskovalci navajajo, da je severna meja razširjenosti glive B. mediterranea Toskana in da ta gliva ni bila nikoli izolirana severno od južnega dela te pokrajine (Vettraino in sod. 2002). Zato smo pričeli krajšo raziskavo endofitne prisotnosti te glive v ceru v Sloveniji. Opravili smo izolacije gliv iz treh lokacij: pri Dutovljah, blizu Javora (pri Ljubljani) in v Halozah. Rezultati bodo nakazali verjetnost, ali se bo bolezen ob ponavljajočih se ekstremnih sušah morda pojavila tudi v notranjosti Slovenije. Pomen tega dela je predvsem predvideti vpliv verjetnih klimatskih sprememb na slovenski gozd. Pojav pooglenitve hrastov na Krasu pomeni, da je cer, v kolikor raste na manj ustreznih rastiščih, ogrožen. To tudi pomeni, da bodo v prihodnosti ob sušnem stresu najprej in najbolj poškodovani ceri na najslabših rastiščih, panjevska drevesa in na toplih in suhih legah. Te ugotovitve imajo tudi praktične posledice za načrtovanje in gojenje gozdov v GGO Sežana. Pooglenitev hrastov je bolezen, ki prizadane predvsem cer (in na našem območju nepomembni plutovec). Cer mora rasti na njemu najustreznejših rastiščih, ne v panjevskih sestojih, ampak kot visoki gozd. Na slabih rastiščih ga ne pospešujemo, obdržimo pa puhasti hrast, ki je odpornejši na pooglenitev hrastov kot cer. Viri: Agosteo G.E., Pennisi A.M Rinvenimento di Hypoxylon mediterraneum su castagno in Calabria Tecnica Agricola. 42: 1, Bakry M., Abourouh M Nouvelles donnees sur le deperissement du chene liege (Quercus suber L.) au Maroc. Annales de la Recherche Forestiere au Maroc. No. 29, Biocca M., Motta E., Forti E Hypoxylon mediterraneum su platano (Platanus acerifolia) in Italia centrale. Informatore Fitopatologico. 46: 10, Cabral M.T., Lopes F., Sardinha R. de A Determinacao das causas de morte do sobreiro nos concelhos de Santiago do Cacem, Grandola e Sines. Relatorio sintese. Silva Lusitana. 1: 1, Luque J., Cohen M., Save R., Biel C., Alvarez I. F Effects of three fungal pathogens on water relations, chlorophyll fluorescence and growth of Quercus suber L. Annals of Forest Science. 56: 1,
10 Mekinda-Majaron T Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka, obdobje: Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 356 s. Mesečni bilten.- Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, 10 (2003), 12 (december), 63 s. Poler A. (ur.) Seznam gliv Slovenije. Zveza gobarskih društev, Ljubljana: 134. Ragazzi A., Moricca S., Capretti P., Dellavalle I Endophytic presence of Discula quercina on declining Quercus cerris. Journal of Phytopathology-Phytopathologische Zeitschrift, 147: 7/8, Rossnev B., Petkov P Health status and pathological problems in the oak forest of northeastern Bulgaria. Lesotekhnicheski Universitet. Yubileen sbornik nauchni dokladi: 75 godini visshe lesotekhnichesko obrazovanie v Bulgariya. Sektsiya Gorsko stopanstvo. University of Forestry, Sofia, Bulgaria: Santos M.N.S Cork oak - Hypoxylon mediterraneum de Not.: pathogenicity tests. V: Lieutier, F. Mattson, W. J. Wagner, M. R.:Physiology and genetics of tree-phytophage interactions. International Symposium, Gujan, France, 31 August-5 September, INRA Editions, Versailles, France: Vannini, A. Mugnozza, G.S Water stress: a predisposing factor in the pathogenesis of Hypoxylon mediterraneum on Quercus cerris. European Journal of Forest Pathology. 21: 4, Vannini A Endophytes and oak decline in Southern Europe the role of Hypoxylon mediterraneum. ( ) Vannini A., Valentini R Influence of water relations on Quercus cerris Hypoxylon mediterraneum interaction: a model of drought-induced susceptibility to a weakness parasite. Tree Physiology, 14: Vettraino A.M., Barzanti G.P., Bianco M.C., Ragazzi A., Capretti P., Paoletti E., Luisi N., Anselmi N., Vannini A Occurrence of Phytophthora species in oak stands in Italy and their association with declining oak trees. Forest Pathology, 32: Zupančič, B., Klimatografija Slovenije. Količina padavin, obdobje: Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 366 s. Internetni viri: ( ) ( ) Sestavila: dr. Dušan Jurc Direktor GIS prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Nikica Ogris Ljubljana,
Microsoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večPriročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večSlide 1
Diagnostika gozdu škodljivih organizmov v Sloveniji izzivi in dosežki dr. Barbara Piškur Oddelek za varstvo gozdov Laboratorij za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije skupščina članov Društva za
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večPRIPRAVILA: Nevenka Šalamon
PRIPRAVILA: JANUAR PON 7.jan 14.jan Nastop Velenje 21.jan 28.jan TOR 1.jan 8.jan Skupna tombola 15.jan 22.jan 29.jan SRE 2.jan 9.jan 16.jan 23.jan 30.jan Sv. maša ČET 3.jan Nastop RD Polzela 10.jan 17.jan
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZDRAVJE SLOVENSKI
ZDRAVJE SLOVENSKIH GOZDOV TRETJE LETO PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 Marija KOLŠEK 1 ZGS, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana 230 IZVLEČEK Posledice katastrofalnega žledoloma, ki je v letu 2014 prizadel več
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večMicrosoft Word - IRDO doc
ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 1. 3. 21 28. 2. 211 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2 Maribor, Slovenija, tel.: +386 ()2 / 25-4-1, fax: +386
Prikaži večPoročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večMicrosoft Word - parcelacija-1.doc
Krajevna enota: Laško Trubarjeva 35 3270 LAŠKO Datum: 02. 10. 2017 V A B I L O Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Cele, Krajevna enota Laško, na podlagi 5. in 13.člena Zakona o gozdovih (Uradni
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd06a.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2006 Ljubljana, februar 2007 2 V S E B I N A POVZETEK... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE... 8 1.1 Površina gozdov... 8 1.2 Posegi v gozdove.
Prikaži večDiploma
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tina ŽUNIČ RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZDU SMREKE NA POKLJUKI DIPLOMSKO DELO
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc
CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org RIS 2004/2005 spletne aktivnosti (#59) telefonska anketa Povzetek:
Prikaži večMaloprodajni cenik LES - Zeleni zajec v delu.xls
Zeleni zajec, naravni materiali, d.o.o. Janševa ulica 16 1000 Ljubljana www.zelenizajec.com zz@zelenizajec.com t: 0590 39 610 f: 0590 39 611 Sibirski macesen, smreka, bor Velja od 1.4.2011 Maloprodajni
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večI. mladinci I. dečki I. članice II. zahod II. sever II. center I. zahod I. vzhod super liga I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽA
II. sever II. center I. zahod I. vzhod I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽAVE LIGE, RVEVA I V LEU 2019 datum dan državno prvenstvo kategorija kraj kraj tekmovnja 1 1.jan 2 2.jan 3
Prikaži večPoročilo z dne 31. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večDiapozitiv 1
Izvajanje ukrepov na območju Natura 2000 Jelovica Davor Krepfl, ZRSVN, Ljubljana, 6.5.2015 Kvalifikacijske vrste (SPA) sokol selec (Falco peregrinus) planinski orel (Aquila chrysaetos) črna žolna (Dryocopus
Prikaži večMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018
Prikaži večVarstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nac
Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) Ljubljana, november
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži več##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVE
##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVETI SVEŽA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE GOZDARSKA ZALOŽBA
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži večGozdarski inštitut Slovenije Silva Slovenica Studia Forestalia Slovenica Strokovna in znanstvena dela 139 Navodila za preprečevanje in zatiranje škodl
Gozdarski inštitut Slovenije Silva Slovenica Studia Forestalia Slovenica Strokovna in znanstvena dela 139 Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji Priročnik
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večITALIJA-GRČIJA NOVA LINIJA Trst - Igumenitsa - Patras Ankona - Igumenitsa - Patras Brindisi - Igumenitsa - Patras Pirej - Heraklion CENE
ITALIJA-GRČIJA NOVA LINIJA Trst - Igumenitsa - Patras Ankona - Igumenitsa - Patras Brindisi - Igumenitsa - Patras Pirej - Heraklion www.minoan.gr CENE V EVRIH ZGODNJA REZERVACIJA DO 20 % PRIJATELJI IN
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večMasivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina /
Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / karakter... so naložba za več generacij, saj so zaradi
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, avgust 29 Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večMicrosoft Word - NVG
Kratki znanstveni prispevek Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije Nikica OGRIS * Uvod Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus Linnaeus,
Prikaži večBILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5
BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večOTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja?
OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja? Otočni sistemi BISOL Zagotovite si lasten vir zelene električne energije Otočni
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, april 29 Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večapple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Dunajska ces
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 300 13 00 F: 01 300 13
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, januar 2 Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus sylvestris L.) NA OBMOČJU SENOŽETI IN VOLNJAKA MAGISTRSKO
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd10_Solc1.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2010 Ljubljana, februar 2011 2 V S E B I N A POVZETEK......... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE...... 8 1.1 Površina gozdov.... 8 1.2 Posegi
Prikaži večŠt. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA FEBRUAR 2005 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, 2005 Dokumen
Št. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA FEBRUAR 25 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, 25 Št. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večPRETEKLE AKCIJE, KI NISO VEČ V PONUDBI JESENSKI TROJČEK DTV: rdeča shema INET: 12 Mbps/1 Mbps, optika: 12 Mbps/12 Mbps TELEFON: 1. št. Opcija v paketu
PRETEKLE AKCIJE, KI NISO VEČ V PONUDBI JESENSKI TROJČEK ET: 12 Mbps/1 Mbps, optika: 12 Mbps/12 Mbps Opcija v paketu PK, POP, HBO ali HD paket sep.12 1. mesec: 1 EUR 2. mesec: 25,00 EUR 3. - 24. mesec:
Prikaži večERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar
ERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar Si želite? 1. Študirati v neposredni bližini pomembnejših mest in pravnih prestolnic v EU? (Bruselj 90min vožnje; Pariz 6 ur Flixbus; Amsterdam
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROCJE UCINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izdelan za stavbo VECNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA DUPLEK -Import :07 Iz
ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROCJE UCINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo VECNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA DUPLEK -Import19.6.2018 17:07 Izracun je narejen v sklau po»pravilnik o ucinkoviti rabi
Prikaži večMicrosoft Word - Primeri vprašanj gozdarski sekač zadnja verzija (po sklopih in ključnih delih).docx
KATALOG STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI Gozdarski sekač 6230.002.4.1 NPK GOZDARSKI SEKAČ USTNI ZAGOVOR Navodila za izvedbo ustnega zagovora: Po opravljeni storitvi kandidat opravi še ustni zagovor. Ustni
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večČetrtletno naložbeno poročilo Skupnega pokojninskega sklad
Ljubljana, 31. december 2016 1 DELNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 3 2 MEŠANI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 5 3 OBVEZNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD Z ZAJAMČENIM DONOSOM... 6 ČETRTLETNO NALOŽBENO POROČILO
Prikaži več40Debevec & Milevoj(da)
259 INTERAKCIJA MED KOSTANJEVIM LISTNIM ZAVRTAČEM (Cameraria ohridella Deschka & Dimić) IN LISTNO SUŠICO DIVJEGA KOSTANJA (Guignardia aesculi [Peck] V.B. Stewart) Tina DEBEVEC 1, Lea MILEVOJ 2 1,2 Biotehniška
Prikaži večPowerPointova predstavitev
PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE
Prikaži več11_RomanaMuhvic
Romana Muhvič Šumandl Šolske knjižnice v sistemu COBISS.SI Projekt Vključitev ŠOLSKIH knjižnic v sistem COBISS.SI Decembra 2015: Razglasitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A)
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več