PREFERENCE KUPCEV ZA RAZVOJ POLNILNE INFRASTRUKTURE ELEKTRIČNIH VOZIL Diplomsko delo Celje, 2016 Sara Kovač

Transkripcija

1 PREFERENCE KUPCEV ZA RAZVOJ POLNILNE INFRASTRUKTURE ELEKTRIČNIH VOZIL Diplomsko delo Celje, 2016 Sara Kovač

2 PREFERENCE KUPCEV ZA RAZVOJ POLNILNE INFRASTRUKTURE ELEKTRIČNIH VOZIL Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Kandidatka: Sara Kovač Mentor: prof. dr. Matjaž Knez Somentor: prof. dr. Matevž Obrecht Celje, 2016

3 Zahvala Zahvaljujem se družini in fantu za podporo ter potrpežljivost med pisanjem diplomskega dela. Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Knezu in somentorju prof. dr. Obrechtu za usmerjanje in dajanje napotkov med pisanjem diplomskega dela.

4 Izjava o avtorstvu zaključnega dela Spodaj podpisana Sara Kovač, študentka visokošolskega študijskega programa Gospodarska in tehnična logistika, z vpisno številko , sem avtorica zaključnega dela: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil. S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z Navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z Navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo, in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Kaja Hercog, dipl. sloven. (UN). V Celju, dne Podpis avtorice:

5 Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil V diplomskem delu smo preučili področje infrastrukture za električna vozila (v nadaljevanju EV) in preference uporabnikov vozil. V teoretičnem delu smo predstavili EV in njihov razvoj, polnilno infrastrukturo in karakteristike polnilnih postaj, module polnjenja na polnilnih postajah in tipe vtičnic, polnilno infrastrukturo pri nas in po svetu ter projekt Central European Green Corridors (v nadaljevanju CEGS). V raziskovalnem delu smo z anketiranjem pridobili konkretne podatke, s katerimi smo se približali našemu cilju: ugotoviti, kakšne so preference obstoječih in potencialnih uporabnikov EV ter kako vsem približati uporabnost polnilnih postaj. Na podlagi tega smo prišli do sklepa, da imata za EV velik pomen hitrost polnjenja in lokacija polnilnih postaj. Opazili smo velik problem pri informiranosti ljudi o polnilni infrastrukturi za EV. Preverili smo zastavljene hipoteze in jih potrdili ali opustili. Na koncu smo dodali še nekaj predlogov za nadaljnji razvoj polnilne infrastrukture, ki so glede na analizo anket zelo pomembni. Ključne besede: električna vozila, polnilna infrastruktura električnih vozil, preference ljudi.

6 Preference of customers for the development of charging infrastructure of electric vehicles In the research paper we have studied the field of infrastructure for electric vehicles, while considering user preferences. The theoretical part is about electric vehicles and their development, charging infrastructure, the characteristics of the charging stations, charging modules in the station and the types of sockets. It is also about the infrastructure in Slovenia and abroad, with the consideration of the project Central European Green Corridors (CEGS). The empirical part of the research paper focuses around a survey, which resulted in a collection of factual data. This data brought us closer to the following objective: to determine the preferences of existing and potential users of electric cars and how to familiarize the usefulness of the charging stations. On the basis of this data, we came to a conclusion that there are two factors which are crucial for the electric vehicles: charging speed and the location of the stations. We have noticed a major problem with users unawareness regarding the infrastructure for electric vehicles. We analyzed the hypotheses, some of them were confirmed and some were denied. In the end we also added suggestions for further development of the charging infrastructure which is, considering the survey, extremely important. Key words: electric vehicles, charging infrastructure of electric vehicles, user preferences.

7 Kazalo Uvod Teoretične osnove Električna vozila Razvoj električnih vozil Polnilna infrastruktura električnih vozil Karakteristike polnilnih postaj Moduli polnjenja na polnilnih postajah Tipi vtičnic Polnilne postaje v Sloveniji Polnilna infrastruktura v tujini Projekta Central European Green Corridors (CEGS) in Zeleni koridorji Slovenije Metodologija raziskave Obravnavano raziskovalno področje Opredelitev hipotez Vzorčenje izbranih anketirancev Metoda izvedbe vprašalnika Načrtovanje vprašalnika Metode raziskovanja Ugotovitve raziskave Demografski profil udeležencev v anketi Analiza preferenc kupcev za postavitev polnilne infrastrukture za EV Preverjanje hipotez Predlogi za nadaljnji razvoj Zaključek Viri in literatura Priloge Priloga 1: Anketni vprašalnik Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil I

8 Kazalo slik Slika 1: Vtič Tip Slika 2: Vtič Tip Slika 3: Vtič Tip Slika 4: Vtiča CHAdeMO in Combo... 9 Slika 5: Polnilne postaje v Sloveniji Slika 6: CEGS-projekt Slika 7: Polnilne postaje po Sloveniji Slika 8: Starost anketirancev glede na spol Slika 9: Status anketirancev glede na starost Slika 10: Končana izobrazba glede na spol Slika 11: Letni prihodek v glede na spol Slika 12: Bivališče anketirancev glede na tip nepremičnine Slika 13: Graf razmerja med ljudmi, ki imajo svoj avto ali dostop do njega, in tistimi, ki tega nimajo Slika 14: Tip vozila, ki ga anketiranci uporabljajo Slika 15: Dnevno povprečje prevoženih kilometrov Slika 16: Doseg električnih vozil za realistično alternativo Slika 17: Mesto postavitve polnilnice za električna vozila Slika 18: Pokritost polnilnic za električna vozila Slika 19: Sprejemljiv/primeren čas za polnjenje električnih vozil Slika 20: Razlogi za nakup električnega vozila Slika 21: Sprejemljive karakteristike za začetek razmišljanja o nakupu EV Slika 22: Pomembnost dostopa do informacij Slika 23: Pomembnost informacij o infrastrukturi EV Slika 24: Način dostopa do informacij o polnilnicah Slika 25: Način plačevanja Slika 26: Ocena EV Slika 27: Poznavanje infrastrukture EV Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil II

9 Kratice in akronimi AC ACEA EV CEGS DC DEM DEVS ICCB LEAF RCD SODO Tip priključka, kjer tok večkrat spremeni smer Association Constructurs European Automobile Električna vozila Central European Green Corridors Enosmerno polnjenje Dravske elektrarne Maribor Društvo električnih vozil Slovenija Internet Control Board Configuration Leading Environmentally friendly Affordavle Family Varnostno stikalo za preprečitev električnega toka Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil III

10 Uvod V zadnjih desetletjih se veliko govori o onesnaževanju in zmanjšanju njegovega vpliva na naš planet. Na to nas na vsakem koraku opominjajo mediji. Pomemben vzrok onesnaževanja je promet. Vsakodnevna uporaba osebnih avtomobilov se povečuje, sorazmerno s tem pa se povečuje onesnaževanje okolja. Da bi se vpliv na okolje zmanjšal, strokovnjaki razvijajo vozila, ki ne onesnažujejo okolja ali pa nanj vplivajo le v manjši meri. Rezultat tega so mdr. EV. Ta namreč predstavljajo alternativo klasičnim vozilom, vendar naj bi bila po mnenju stroke bolj ekonomična in okolju prijaznejša. Poleg manjšega vpliva na onesnaženost okolja so tudi stroški vožnje z avtomobilom na notranje izgorevanje večji. Pri razvoju EV je v zadnjem desetletju prišlo do ogromnega tehnološkega napredka, zato v prihodnosti pričakujemo še večji porast uporabnosti teh prevoznih sredstev. Tehnološka dovršenost EV je iz dneva v dan boljša, kar bo čez določen čas povzročilo nezadostnost polnilne infrastrukture. Že danes pa se veliko ljudi ravno zaradi premalo razvite in uporabne polnilne infrastrukture ne odloči za nakup EV. Brezplačno polnjenje je odlično za spodbujanje uporabe EV, vendar ne zadosti svojemu namenu, če ljudje polnijo avtomobile samo zato, ker je brezplačno s tem namreč blokirajo dostop vozilom, ki resnično potrebujejo polnjenje. V Sloveniji je večina polnilnih postaj brezplačnih: od 224 polnilnih postaj jih je trenutno 143 brezplačnih (če ne upoštevamo zasebnih polnilnih postaj). (»Polnilne postaje«, b. d.) Namen dela je bil preučiti področje infrastrukture za EV in preference uporabnikov vozil. To smo izvedli s pomočjo ankete, na podlagi katere smo pridobili vpogled v preference ljudi, ki že uporabljajo EV, in ljudi, ki so potencialni uporabniki. Z anketiranjem smo dobili konkretne podatke, s katerimi smo se približali našemu glavnemu cilju: ugotoviti, kakšne so preference obstoječih in potencialnih uporabnikov ter kako vsem približati uporabnost polnilnih postaj za EV (glede geografske postavitve polnilnih postaj, načina pridobivanja informacij in plačila). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 1

11 V diplomskem delu smo zajeli 4 cilje: preučiti polnilno infrastrukturo in priključke za polnjenje; preučiti stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji in tujini; analizirati preference obstoječih in potencialnih potrošnikov o uporabi polnilnih postaj za EV; podati predloge, kako obstoječemu in potencialnemu potrošniku približati uporabnost polnilnih postaj za EV. V okviru diplomskega dela smo poskušali potrditi 3 hipoteze: Hipoteza 1: Najprimernejša mesta za polnjenje EV so doma in na delovnem mestu. Hipoteza 2: Sprejemljiv čas polnjenja EV je na polnilnih postajah do 30 minut. Hipoteza 3: Uporabniki EV bi najraje plačevali stroške polnjenja s kreditnimi karticami. Vsako hipotezo smo na koncu potrdili ali zanikali ter jo analizirali. Predpostavljali smo, da je trenutna uporaba polnilne infrastrukture v postavitvi in času polnjenja premalo prilagojena uporabnikom EV. Na podlagi rezultatov izvedene ankete in z uresničitvijo predlogov obstoječih in potencialnih uporabnikov o polnilni infrastrukturi bomo pripomogli k večji uporabnosti EV ter hkrati k manjši onesnaženosti okolja. Predpostavljamo namreč, da so stroški vožnje z EV nižji. Pri pripravi diplomskega dela smo bili časovno in finančno omejeni. Rezultati se skozi čas spreminjajo, anketiramo lahko omejeno število ljudi, zajeti vzorec rezultatov pa ni 100-odstotni prikaz pravega javnega mnenja. Anketo so izpolnili uporabniki EV in potencialni uporabniki teh prevoznih sredstev. Pri anketiranju je prišlo do tehnološke omejitve sodelovali so lahko le ljudje, ki imajo dostop do spleta. Anketa je bila izvedena v slovenskem jeziku, zato je obstajala tudi omejitev na prebivalce Republike Slovenije. Uporabili smo literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Ker gre za dokaj novo tematiko, je bila večina literature dostopna le prek spletnih virov. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 2

12 1 Teoretične osnove V teoretičnih osnovah smo najprej preučili EV in njihov razvoj. V nadaljevanju smo podrobneje preučili polnilne postaje zanje. Predstavili smo različne tipe polnilnih postaj in njihove glavne karakteristike. Preučili smo trenutno stanje oz. lokacije polnilnih postaj v Sloveniji in predstavili, kako priti do informacij o njih. Obravnavali smo tudi polnilno infrastrukturo v tujini in opozorili na projekt Zeleni koridorji Slovenije, ki je potekal v okviru evropskega projekta CEGS. 1.1 Električna vozila Električni avtomobil je tip avtomobila, ki za pogon uporablja elektromotor namesto motorja z notranjim zgorevanjem. Električna energija je običajno pridobljena iz baterijskih sklopov, ki jih je mogoče večkrat napolniti. Glavne prednosti EV so majhna poraba energije in nizki stroški vzdrževanja. Z njimi se lahko vozimo nekajkrat ceneje kot s klasičnim vozilom na fosilna goriva. (Moj računovodja, b. d.) EV predstavljajo (»Predstavitev lahkih električnih vozil«, b. d.): kolo s pomožnim električnim pogonom in pedali; električni moped skuter; električni trikolesni moped skuter; električno motorno kolo in motorno kolo s stransko prikolico; električni motorni trikolesnik; lahki električni štirikolesnik; težki električni štirikolesnik; osebni električni avtomobil; dostavni električni avtomobil. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 3

13 1.1.1 Razvoj električnih vozil Razvoj EV se je začel v začetku 19. stoletja. Anyos Jedlik z Madžarske je oblikoval avtomobil s pogonom na električni motor. Med leti 1832 in 1839 sta EV razvijala Christoper Baker in Thomas Davenport, ki je bil inovator na področju enosmernega električnega motorja v Ameriki. Razvoj se je nadaljeval leta 1845 z razvojem baterijskih električnih celic. V obdobju med 1865 in 1881 sta Francoza Gasto Plante in Camile Faure izboljšala kapaciteto baterij, kar je bilo nujno potrebno, da bi imela EV potencial. Leta 1899 je Belgijec Camile Jenatzy dizajniral dirkalni električni avtomobil, s katerim je postavil hitrostni rekord, tj. 68 milj na uro (mph). V Ameriki so se začeli zanimati za EV šele leta 1895, ko sta A. L. Rycer in William Morrison razvila električni tricikel in avtomobil za šest potnikov. V 19. stoletju so razvoj EV podpirali predvsem Angleži in Francozi. V zgodnjem 19. stoletju so EV v Ameriki doživela vzpon, saj so imela številne prednosti v primerjavi z bencinskimi. Niso namreč povzročala toliko vibracij, niso imela vonja po dimu in niso povzročala prekomernega hrupa. Uspeh so dosegla predvsem s serijsko proizvodnjo leta 1912, vendar so kmalu dočakala zaton ( ). (Bellis, b. d.) V drugi polovici 20. stoletja so ljudje spoznali potrebo po vozilih na alternativni pogon, saj se je začela pojavljati težnja po zmanjšanju onesnaževanja okolja. V tem času sta bili vodilni dve podjetji. Podjetje Sebring-Vangurd je proizvedlo več kot 2000 mestnih električnih avtomobilov, ki so dosegli 100 km z enim polnjenjem. Podjetje Elcar Corporation je izdelalo model avtomobila Elcar, ki je dosegel hitrost 80 km/h. Cene vozil so se gibale med 4000 in 4500 dolarjev. (Bellis, b. d.) Podjetje Tesla Motors je leta 2004 pričelo z razvijanjem električnega športnega avtomobila Tesla Roadster, ki je na trg prišel leta 2008 in je bil prvi električni avtomobil z vgrajeno Li-ion baterijo. Predstavlja se z rekordnimi voznimi lastnosti, saj z enim polnjenjem doseže do 528 km, v samo 3 sekundah doseže hitrost 100 km/h in ima tudi avtopilot. Podjetje ima tudi svojo infrastrukturo polnilnih postaj. (»Tesla Motors«, b. d.) Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 4

14 1.2 Polnilna infrastruktura električnih vozil Med najpomembnejšimi dejavniki pri nakupu EV je polnilna infrastruktura. Ta namreč potrebujejo nekoliko drugačno polnilno infrastrukturo kot vozila na notranje izgorevanje tekočih fosilnih goriv. EV imajo akumulatorski pogon in potrebujejo posebna mesta, kjer akumulator napolnimo z električno energijo. Proizvajalec vozila ali akumulatorja mora zagotoviti primeren polnilec, po katerem teče energija iz omrežja v akumulator vozila, kjer se shrani. Polnjenje EV je na videz enostavno, vendar težave povzročajo različni tipi priključkov, zagotavljanje dovolj velike količine moči električnega omrežja ter učinkovite in varne polnilne infrastrukture. Na razpolago je več različnih tipov polnilnih postaj, ki se razlikujejo po priključkih, smeri električnega toka, moči in uporabnosti. (»Analiza optimalnih možnosti uvajanja sodobnega električnega prometa v slovenskih mestih«[elaphe d.o.o.], b. d.) Karakteristike polnilnih postaj Polnilne postaje so namenjene samo uporabnikom EV. Na teh mestih se lahko polnijo vsa priključna EV, ki so skladna s standardom IEC To vključuje praktično vsa serijsko proizvedena hibridna vozila in popolnoma EV ter tista predelana EV, ki so pridobila ustrezno homologacijo. Večina javnih polnilnih postaj pred uporabo zahteva prijavo oziroma identifikacijo uporabnika. Za njihovo uporabo je treba predhodno skleniti pogodbo s ponudnikom storitve polnjenja, ki te nudi na dotičnih postajah. Po podpisu pogodbe ponudnik izda pametno identifikacijsko kartico ali omogoča SMS-identifikacijo. Za uporabo slednje je praviloma treba poslati kratko sporočilo na številko, navedeno na polnilni postaji, pri čemer se morata navesti oznaka polnilne postaje in številka izbrane vtičnice. Po prejemu povratnega sporočila s potrditvijo uspešne identifikacije lahko uporabnik začne s polnjenjem. Identifikacija z uporabo kartice je hitra in enostavna: uporabnik Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 5

15 približa svojo kartico čitalcu, ki je jasno označen na polnilni postaji. O uspešni identifikaciji je obveščen z zvočnim signalom in ustreznim besedilom na LCD-zaslonu polnilne postaje. V nekaterih primerih je treba kartico približati čitalcu za nekaj sekund, da jo lahko ta uspešno prebere. Za prekinitev polnjenja zadostuje, da uporabnik ponovno približa kartico čitalcu ali preprosto izklopi polnilni kabel. Vse to je razloženo v navodilih, s katerimi je opremljena polnilna postaja. (»Pogosto postavljena vprašanja«, b. d.) Postaje, ki ne zahtevajo identifikacije, lahko uporabljajo vsi uporabniki. So enostavne za uporabo, a ne omogočajo drugih funkcij. Za pričetek polnjenja uporabnik preprosto priklopi svoj polnilni kabel v postajo in vozilo. Ko je ustrezni fizični stik med vozilom in postajo vzpostavljen, se polnjenje avtomobila prične, upravljalci polnilnih postaj pa se lahko odločijo za različne načine obračunavanja storitev, ki niso vezani na identifikacijo uporabnika. Trenutno je polnjenje na večini tovrstnih postaj v Sloveniji brezplačno. (»Pogosto postavljena vprašanja«, b. d.) Dolžina polnjenja je odvisna od več dejavnikov, predvsem od polnilne moči in trenutne stopnje izpraznjenosti baterije. Na najhitrejših postajah, ki omogočajo polnjenje z enosmernim tokom, je prazna baterija povprečnega električnega avtomobila dovolj napolnjena v manj kot pol ure. S hitrim polnjenjem se baterija napolni v nekaj urah, počasno polnjenje pa lahko traja tudi do 8 ur, zato je najbolj priporočljivo za domačo uporabo, še posebej v nočnem času. (»Pogosto postavljena vprašanja«, b. d.) Moduli polnjenja na polnilnih postajah Po standardu IEC obstajajo 4 moduli in primerni kabli. Moduli od 1 do 3 so primerni za vozila z vgrajenim polnilnim sistemom, modul 4 pa je primeren za vozila brez njega. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Modul 1 Z električnim priključkom, kjer lahko tok večkrat spremeni smer (v nadaljevanju AC), lahko polnimo na standardno vtičnico do 16 A, 1 fazo do 250 V (AC) ali 3 faze do 480 V Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 6

16 (AC). Ta modul je brez varnostnega mehanizma v kablu za polnjenje. Varnostno stikalo za preprečitev električnega toka (v nadaljevanju RCD) je nujno potrebno v instalaciji, brez»refeed«enote in komunikacije. Tega modula ne tolerira oz. sprejema ZDA. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Modul 2 S priključkom AC lahko polnimo na standardno vtičnico do 32 A, 1 fazo do 250 V (AC) ali 3 faze do 480 V (AC). Ta kabel ima varnostni mehanizem»control Box v kablu«(v nadaljevanju: ICCB) z RCD in s kontrolnim pilotom ter s sistemom za približevanje. Ne vsebuje»refeed«enote. Komunikacija med ICCB in EV je možna po kontrolnem pilotu. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Modul 3 S priključkom AC je polnjenje mogoče s posebnimi postajami do 63 A, 1 fazo do 250 V (AC) ali 3 faze do 480 V (AC). Ima polnilni kabel s priključkom po standardu IEC Modul ICCB ni potreben, ker je varnostni mehanizem vgrajen v postajo. Zaklep vtiča omogoča uporabo na javnih mestih,»refeed«in komunikacija sta možna. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Modul 4 (»Offboard«polnilni set) S priključkom za polnjenje v enosmernem toku (v nadaljevanju DC) je možno polnjenje na specialnih polnilnih postajah, večinoma na hitrih polnilnicah. Napetost in tok sta odvisna od sistema polnilne postaje. Potrebna je standardizacija. Vsebuje polnilni kabel z napajalnimi in s krmilnimi kabli ter obsežne varnostne funkcije, npr. nadzor izolacije. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Tipi vtičnic Module za polnjenje je treba povezati z EV. Trenutno obstaja več vrst priključnih kablov, razlikujejo pa se glede na priklop vozila. To so kabli z vtiči Tip 1 (ZDA), Tip 2 (Evropa), GB Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 7

17 (Kitajska), Tip 3 (Italija), CHAdeMo za enosmerno polnjenje (razvilo ga je japonsko podjetje), Combo in drugi. (»Moduli in tipi vtičnic«[lappslovenia], b. d.) Vtič Tip 1 Vtič Tip 1 je primeren za vozila, ki imajo naslednje karakteristike: 1 faza, maksimalni tok 32 A in maksimalna napetost 250 V (Slika 1). Slika 1: Vtič Tip 1 Vir: Beama, 2012 Vtič Tip 2 Vtič Tip 2 je za EV in infrastrukturo predlagala Nemčija ter ima naslednje parametre: 1 do 3 faze, maksimalni tok 63 A (3 faze AC) in 70 A (DC in 1 faza AC), maksimalna napetost 480 V. Ima nadgradnjo na kombinirani priključek z maksimalnim tokom 200 A. Priporočajo ga nemška avtomobilska industrija,»association Constructors European Automobile«(v nadaljevanju ACEA) in številne druge evropske države (Slika 2). Slika 2: Vtič Tip 2 Vir: Beama, 2012 Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 8

18 Vtič Tip 3 Italija je za infrastrukturo predstavila nekaj različnih verzij vtiča Tip 3 s sledečimi parametri: 1 do 3 faze, maksimalni tok 16 ali 63 A in maksimalna napetost 400 V (Slika 3). Slika 3: Vtič Tip 3 Vir: Beama, 2012 DC-polnjenje: CHAdeMO in COMBO Polnjenje z enosmernim tokom predstavlja japonski CHAdeMO-priključek. Do danes so se vsi vodilni avtomobilski proizvajalci dogovorili o uporabi COMBO-priključka, ki omogoča AC- in DC-polnjenje (Slika 4). (EVSVET, 2015) Slika 4: Vtiča CHAdeMO in Combo Vir:»Electric vehicle news«, b. d. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 9

19 1.2.4 Polnilne postaje v Sloveniji Uporabniki EV cenijo bližino dostopnih javnih polnilnih postaj. V današnjem času lahko uporabnik brez skrbi poišče primerno polnilno postajo in se pripelje do nje, četudi ta ni v njegovi neposredni bližini. S pomočjo spletnih strani lahko vsak uporabnik preveri, kje se nahaja najbližja polnilna postaja za EV (dostop je možen na spletni strani S klikom na določeno postajo na spletni strani se nam odpre stran z vsemi pomembnimi informacijami, ki jih potrebujemo za polnjenje EV. V Sloveniji je trenutno 184 polnilnih postaj (Slika 5). Slika 5: Polnilne postaje v Sloveniji Vir:»Polnilne postaje«, b. d. V Sloveniji je več različnih ponudnikov za storitve polnjenja EV. Ponudniki storitev polnjenja in upravljalci polnilnih postaj so večinoma isti. Med večje v Sloveniji sodijo (»Ponudniki storitev v Sloveniji«, b. d.): Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 10

20 Petrol: ponuja storitev polnjenja kot dodatno storitev na svojih bencinskih servisih in na drugih lokacijah, namenjenih samo za polnjenje EV; OMW: pokriva veliko območij ob avtocesti; Elektro Ljubljana: s polnilnimi postajami pokriva območje Ljubljane in širše okolice; Dravske elektrarne Maribor (v nadaljevanju DEM): svoje polnilne postaje imajo postavljene na območju Maribora in bližnje okolice ter na nekaterih drugih lokacijah. DEM so postavile največ slovenskih postaj za hitro DC-polnjenje; Elektro Maribor: svoje polnilne postaje ima v Mariboru in na širšem Štajerskem ter v Prekmurju. Ima tudi eno hitro polnilno postajo, ki omogoča DC-polnjenje; Elektro Gorenjska: pokriva širše območje Gorenjske, večja mesta in turistična središča; Elektro Celje: spada med manjše lokalne ponudnike polnilnih postaj; Elektro Primorska: svoje prve polnilne postaje je pričela postavljati na slovenski obali. Za postavitev javne polnilne postaje ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Zaželeno je, da se v fazi projektiranja pridobi lokacijsko informacijo ali preveri možnost gradnje električne polnilne postaje na predvideni lokaciji, vendar to ni obvezno. Če je predvidena lokacija polnilne postaje javna površina, moramo pridobiti eno izmed spodnjih listin: stavbno pravico; služnost; lastništvo parcele. Za postavitev zasebne polnilne postaje ni treba pridobiti nobenih soglasij, saj se te postaje priključujejo direktno na obstoječe hišno omrežje odjemalca. V primeru, da polnjenje poteka prek običajne vtičnice, v omrežju ni potrebna nobena dodatna oprema. Za posebne vtičnice je nujna vgradnja polnilne omarice, s tem pa dobimo hišno polnilno postajo. (»Preglednica odzivov«[agencija RS], b. d.) Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 11

21 1.2.5 Polnilna infrastruktura v tujini Polnilna infrastruktura se je v nekaterih tujih državah že zelo razvila. Na Japonskem je več polnilnih postaj za EV kot bencinskih postaj. Polnilnih postaj je namreč , medtem ko imajo bencinskih postaj le okoli Združenje JATO, kjer podrobno analizirajo trende na področju EV, je ugotovilo, da so v Evropi številke v primerjavi s tradicionalnim avtomobilskim trgom še vedno zelo nizke, a se zvišujejo. Leta 2013 je bilo registriranih električnih in hibridnih vozil, v zadnjih letih pa to število močno narašča. Na združenju zato predvidevajo, da bodo v Evropi dosegli cilj 20 milijonov registriranih EV do leta (»Evropska mreža hitrih polnilnih postaj za električna vozila«, 2015) Polnilna mesta Avstriji in Nemčiji lahko poiščemo s pomočjo spletne strani v evropskih državah pa na spletni strani Na Norveškem vsak mesec registrirajo približno 2000 EV, v Nemčiji pa je trenutno okoli polnilnih postaj. (»Evropska mreža hitrih polnilnih postaj za električna vozila«, 2015) Projekta Central European Green Corridors (CEGS) in Zeleni koridorji Slovenije Evropska komisija je podprla projekt Central European Green Corridors (CEGS), čigar cilj je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mrežo hitrih polnilnih postaj v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji s povezavami do Münchna v Nemčiji ter Zagreba na Hrvaškem (mreža hitrih polnilnih postaj je predstavljena na Sliki 6). Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske komisije na osnovi javnega razpisa na področju vseevropskih in energetskih omrežij Trans European Transport Network (TEN-T). V projektu je sodelovalo več različnih partnerjev: VW, BMW, Verbund, Renault, Nissan, OMV, Smatrics, Sodo, ZSE, Bayern Innovativ, Greenway, Schrack Technik. Postavili so 115 hitrih polnilnih postaj z večstandardno tehnologijo, kar pomeni, da bi zagotavljala kompatibilnost za večino EV.»Vse polnilne postaje skupaj bodo predstavljale eno povezljivo omrežje. To pomeni, da bo po vzpostavitvi regionalne mreže hitrih polnilnih Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 12

22 postaj v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji ter na dodatnih polnilnih mestih na Hrvaškem in v Nemčiji voznikom in lastnikom EV omogočeno nemoteno in udobno potovanje onstran meja, [ ],«pojasnjujejo v družbi Sodo. (»CEGS-project«, b. d.)»električna energija je gorivo prihodnosti, zato že nekaj časa spodbujamo električno mobilnost tako v nacionalnih kot v mednarodnih projektih in se aktivno vključujemo v obetavne rešitve energijske učinkovitosti in čiste mobilnosti,«je poudaril Wolfgang Anzengruber, predsednik uprave družbe Verbund, največje avstrijske energetske družbe, in koordinator projekta CEGC. (»CEGS-project«, b. d.) Slika 6: CEGS-projekt Vir:»CEGC-project«, b. d. Projekt Zeleni koridorji Slovenija je potekal v okviru evropskega projekta CEGS. Na podlagi projekta je bilo v Sloveniji na novo postavljenih 26 hitrih polnilnih postaj. Skupna vrednost izgradnje je znašala dobra dva milijona evrov, od katerih je evrov pripevala Evropska unija. Partnerji projekta so bili Dars, Petrol in OMW. Hitre polnilne postaje napolnijo EV do 80 odstotkov v 25 minutah. Električne avtomobile lahko polnimo po vseh znanih standardih za hitro polnjenje DCA-CHAdeMO, DCC- CSS/Combo in AC. DC-polnjenje je mogoče do največ 50 kw moči, AC- pa do največ 43 kw moči. Razdalja med hitrimi polnilnicami za EV na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju je manjša kot 50 km. (»Zeleni koridorji Slovenije«[Sodo], b. d.) Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 13

23 Aktivne hitre polnilnice, prikazane na Sliki 7, so naslednje (»Hitre polnilnice«[sodo], b. d.): Radovljica jug (Karavanke Ljubljana) od ; Radovljica sever (Ljubljana Karavanke) od ; Voklo zahod (Kranj Ljubljana) od ; Voklo vzhod (Ljubljana Kranj) od ; Grabonoš sever (Lendava Maribor) od ; Grabonoš jug (Maribor Lendava) od ; Dravsko polje sever (Ptuj Maribor) od ; Dravsko polje jug (Maribor Ptuj) od ; Dobrenje vzhod (Maribor Šentilj) od ; Dobrenje zahod (Šentilj Maribor) od ; Tepanje zahod (Maribor Celje) od ; Tepanje vzhod (Celje Maribor) od ; Lom zahod (Ljubljana Koper) od ; Lom vzhod (Koper Ljubljana) od ; Ravbarkomanda zahod (Ljubljana Koper) od ; Ravbarkomanda vzhod (Koper Ljubljana) od ; Šempas jug (Nova Gorica Ljubljana) od ; Šempas sever (Ljubljana Nova Gorica) od ; Starine sever (Krško Novo Mesto) od ; Starine jug (Novo Mesto Krško) od ; Lukovica sever (Maribor Ljubljana) od ; Lukovica jug (Ljubljana Maribor) od ; Lopata jug (Ljubljana Maribor) od ; Ravne (Ljubljana Koper Ljubljana) od ; Grič (Čatež) (Ljubljana Krško Ljubljana) od ; Barje sever (Novo Mesto Koper) od Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 14

24 Slika 7: Polnilne postaje po Sloveniji Vir:»Hitre polnilnice«[sodo], b. d. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 15

25 2 Metodologija raziskave Metodologija raziskave je bila osnovana na pregledu obstoječe literature s področja infrastrukture polnilnih postaj za EV. Pregledali smo literaturo o tehničnih lastnostih in karakteristikah polnilnih postaj za EV, o posameznih načinih polnjenja na polnilnih postajah in o različnih tipih vtičnic ter modulih polnjenja. Predstavili smo tudi polnilne postaje v Sloveniji in v tujini ter projekt CEGS, ki se nanaša na polnilno infrastrukturo za EV. To je bila osnova nadaljnjemu raziskovanju, ki je zahtevalo pripravo in izvedbo ankete. S pomočjo slednje smo poskušali analizirati preference obstoječih in potencialnih potrošnikov o uporabi polnilnih postaj za EV. 2.1 Obravnavano raziskovalno področje Obravnavano raziskovalno področje obsega področje infrastrukture polnilnih postaj za EV. Polnilno infrastrukturo uvrščamo med logistične objekte infrastrukture, saj omogoča nemoteno delovanje logističnih storitev. Na tak način lahko izvemo, katere lastnosti infrastrukture polnilnih postaj so pomembne za obstoječe in potencialne uporabnike EV ter lokacije, kjer bi jih ti želeli imeti. Področje raziskovanja smo v anketi omejili na področje Slovenije. 2.2 Opredelitev hipotez V delu smo preverjali 3 hipoteze: Hipoteza 1: Najprimernejša mesta za polnjenje EV so doma in na delovnem mestu. Hipoteza 2: Sprejemljiv čas polnjenja EV je na polnilnih postajah do 30 minut. Hipoteza 3: Uporabniki EV bi najraje plačevali stroške polnjenja s kreditnimi karticami. Vsako hipotezo smo na koncu potrdili ali ovrgli ter jo analizirali s pomočjo analize rezultatov ankete. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 16

26 2.3 Vzorčenje izbranih anketirancev Anketo smo objavili na spletni strani questionpro.com. V anketi je sodelovalo 341 anketirancev, v celoti pa je bilo izpolnjenih 237 anket. Na nekatera vprašanja niso odgovorili vsi anketiranci, zato se število anketirancev razlikuje glede na vprašanje. 2.4 Metoda izvedbe vprašalnika Metodologija izvedbe vprašalnika je zajemala več faz nastajanja. Najprej smo se osredotočili na to, kaj točno želimo izvedeti od anketirancev. Sestavili smo vzorec ankete in nato anketna vprašanja. Sprva smo anketo testirali na 10 naključno izbranih anketirancih, s čimer smo preizkusili, če je primerna in razumljiva. Posredovali smo jo na spletni strani (dostopno na Spletni naslov ankete smo objavili na domači strani Fakultete za logistiko, na strani Društva električnih vozil Slovenija (DEVS) in na Facebooku ter ga posredovali po elektronski pošti. Med izpolnjenimi anketami smo izločili nepopolne in za analizo uporabili le popolno izpolnjene. 2.5 Načrtovanje vprašalnika Anketni vprašalnik je sestavljalo 22 vprašanj. Na začetku je bilo postavljenih 6 demografskih vprašanj. Naslednjih 16 vprašanj je bilo vezanih na temo diplomskega dela. Anketa je bila vsebinsko sestavljena tako, da smo lahko preverili postavljene hipoteze. Vsebovala je 3 različne tipe vprašanj. Na 14 vprašanj je bilo mogoče odgovoriti samo z enim odgovorom. 7 vprašanj v obliki odgovorne matrice je vsebovalo hierarhično lestvico od 1 do 7 (0 ne vem, 1 najmanj primerno, 7 najbolj primerno). Zadnje vprašanje je predstavljalo odprto vprašanje, saj nam je lahko anketiranec napisal, kaj še želi sporočiti (vezano na vsebino ankete). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 17

27 Področja vprašalnika: izbira anketirancev na podlagi tipa njihovega vozila; dnevno povprečje prevoženih kilometrov in potreben doseg EV za relativno alternativo; polnilne postaje za EV (geografsko najpomembnejši prostor, primeren čas za polnjenje); mnenje potencialnih uporabnikov o pomembnih faktorjih, da bi se odločili za nakup EV; informiranje uporabnikov EV o polnilnih postajah. 2.6 Metode raziskovanja V diplomskem delu smo uporabili naslednje metode raziskovanja: metodo deskripcije oz. opisovanja dejstev in procesov: uporabili smo jo v teoretičnem delu; metodo kompilacije, s katero smo prevzeli rezultate ostalih raziskav: uporabili smo jo v teoretičnem delu, kjer smo predstavili polnilne postaje in EV pri nas ter v tujini; zapiske in citate več avtorjev: uporabili smo jih predvsem v teoretičnem delu; analitično metodo, s katero smo razčlenili celoto na posamezne dele: uporabili smo jo v analitičnem delu, kjer smo analizirali pridobljene rezultate in jih primerjali; statistično metodo, s katero smo zbrali podatke, jih obdelali in predstavili v neki novi obliki: najbolj smo jo uporabili pri ugotovitvah raziskave; metodo tabelnega in grafičnega prikazovanja ter njihovo interpretacijo: uporabili smo jo pri analizi ankete s pomočjo programa Excel, in sicer za tabelni prikaz rezultatov; metodo sinteze: uporabili smo jo pri združevanju ugotovitev v celoto v analitičnem delu diplomskega dela. Podali smo ugotovitve in predloge na osnovi del tujih avtorjev, lastnega mnenja in mnenja anketirancev. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 18

28 3 Ugotovitve raziskave 3.1 Demografski profil udeležencev v anketi Predstavili smo analizo demografskega profila udeležencev v anketi. Demografske spremenljivke so pomembne, ko gre za razlikovanje med posameznimi skupinami ljudi. Anketirance smo diferencirali glede na spol, starost, status, končano izobrazbo, letni prihodek, prebivališče in dostop do avtomobila. Slika 8: Starost anketirancev glede na spol Starost anketirancev glede na spol ali več moški ženski do Vir: Osebni vir V reševanje ankete smo želeli vključiti ljudi različnih starosti in spolov. Najtežje je bilo pridobiti odgovore starejših ljudi, saj niso tako vešči uporabe interneta. Na Sliki 8 vidimo razporeditev anketirancev glede na starost. Največ ljudi, ki so izpolnili anketo, je starih let, najmanj pa 75 let ali več. Statistika kaže, da so anketo večinoma reševali mlajše ženske in starejši moški (N=232). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 19

29 Slika 9: Status anketirancev glede na starost Status anketirancev in njihova starost upokojen brezposelni študent zaposlen/samozaposlen let ali več let let let do 24 let Vir: Osebni vir Na Sliki 9 vidimo, da je velik delež anketirancev zaposlenih/samozaposlenih (54,8 %). Največji delež anketirancev predstavljajo študentje, stari do 24 let. Najmanj anket so izpolnili upokojenci (N=230). Slika 10: Končana izobrazba glede na spol Končana izobrazba Magisterij, doktorat Univerzitetna izobrazba Višja ali visoka strokovna šola Srednja šola moški ženski Osnovna šola Nedokončana osnovna šola Vir: Osebni vir Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 20

30 Glede na rezultate ankete (Slika 10) smo ugotovili, da so vsi anketiranci dokončali osnovno šolo in da jih ima največ srednješolsko izobrazbo (N=230). Slika 11: Letni prihodek v glede na spol Letni prihodek v EUR do več kot ženski moški Vir: Osebni vir Glede na Sliko 11 lahko trdimo, da moški zaslužijo več od žensk. Največ žensk letno zasluži do , največ moških pa zasluži letno (N=224). Slika 12: Bivališče anketirancev glede na tip nepremičnine Živim v Samostojna hiša (lastnik) Večstanovanjska hiša (lastnik ene enote) Stanovanje v bloku (lastnik) Samostojna hiša (najemnik) Večstanovanjska hiša (najemnik enote) Stanovanje v bloku (najmenik) Vir: Osebni vir Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 21

31 Na podlagi Slike 12 lahko ugotovimo, da največ ljudi živi v samostojni hiši (kot lastnik), in sicer 125 anketirancev. 43 jih živi v stanovanju v bloku kot lastnik, 22 v stanovanju v bloku kot najemnik, 19 v večstanovanjski hiši kot lastnik ene etaže, 18 v samostojni hiši kot najemnik, 5 anketirancev pa v večstanovanjski hiši kot najemnik enote (N=232). 3.2 Analiza preferenc kupcev za postavitev polnilne infrastrukture za EV Ta del analize anketnih vprašanj predstavlja vprašanja, ki se navezujejo na vsebino diplomskega dela. Pri analizi nekaterih vprašanj smo anketirance razdelili po spolu ali po starostni skupini. Slika 13: Graf razmerja med ljudmi, ki imajo svoj avto ali dostop do njega, in tistimi, ki tega nimajo Ali imate svoj avto in ali imate dostop do njega? 3; 1% 219; 99% DA NE Vir: Osebni vir Želeli smo izvedeti tudi, ali imajo naši anketiranci svoj avto oz. ali imajo dostop do njega. Hoteli smo namreč ugotoviti, koliko anketirancev ima avto in koliko anketirancev je primernih za reševanje ankete. Pri analizi rezultatov (Slika 13) smo ugotovili, da ima večina anketirancev svoj avto oz. dostop do njega, kar pomeni, da rezultati prikazujejo mnenja ljudi, ki imajo izkušnje s prevoznim sredstvom (N=222). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 22

32 Slika 14: Tip vozila, ki ga anketiranci uporabljajo Tip vozila, ki ga uporabljate, je Motor z notranjim zgorevanjem (dizel, bencin, plin 5 6 Hibridno vozilo Električno vozilo Vir: Osebni vir Na anketno vprašanje je odgovorilo 220 anketirancev. Od teh jih 209 uporablja motor z notranjim izgorevanjem, le 5 hibridno vozilo in 6 EV. Opazimo lahko (Slika 14), da so ljudje, ki uporabljajo električna in hibridna vozila v veliki manjšini. Ta rezultat nam pove, da bomo še morali veliko narediti, da se bo uporaba EV povečala. S postavitvijo novih hitrih polnilnih postaj za EV se bo uporaba le-teh povečala. Slika 15: Dnevno povprečje prevoženih kilometrov Kakšno je vaše dnevno povprečje prevoženih km? Ne uporabljam vozila Do 30km 31-50km km km ali več do 24let let let let let ali več Vir: Osebni vir Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 23

33 Rezultate analize smo razdelili po starostnih skupinah. Analiza je pokazala (Slika 15), da dnevno največ kilometrov prevozi starostna skupina od 45 do 59 let, starostna skupina do 24 let pa dnevno prevozi najmanj kilometrov ali pa avtomobila sploh ne uporablja. Največ anketirancev se dnevno vozi do 30 km. Do 100 km dnevno povprečno prevozi 197 anketirancev in ti so primerni za potencialne uporabnike EV. Rečemo lahko, da je večina anketirancev primernih za uporabo EV, vendar so premalo informirani o uporabnosti. Menijo namreč, da tovrstna vozila ne dosežejo velike razdalje z enim polnjenjem (N=232). Slika 16: Doseg električnih vozil za realistično alternativo Kakšen bi moral biti doseg električnih vozil za realistično alternativo? Do 50km km km km več kot 200km do24 let let let let let ali več Vir: Osebni vir Rezultati na Sliki 16 so razdeljeni po starostnih skupinah. Največ anketirancev meni, da bi moral biti doseg EV za realistično alternativo več kot 200 km, čeprav je graf na Sliki 15 pokazal, da največ anketirancev dnevno prevozi le do 30 km na dan. Glede na rezultate menimo, da so imeli anketiranci v mislih daljša potovanja z osebnim vozilom, ne pa povprečne dnevne razdalje, ki jo prevozijo. Mislimo, da so razlike med povprečno prevoženimi kilometri in željami pri morebitnem dosegu EV za realistično alternativo Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 24

34 tako velike zato, ker ljudje ne zaupajo tehnologiji, si želijo večjo varnost in od neznane tehnologije zahtevajo več. (N=232) Slika 17: Mesto postavitve polnilnice za električna vozila Kje bi bilo najboljše mesto postavitve polnilnice za EV? Na obstoječih bencinskih servisih na avtocestah Na obstoječih bencinskih servisih ob regionalnih cestah Ob nakupovalnih središčih (parkirišče) Pred hotelom, motelom, apartmajem, kampom Na letališču, železniški postaji Na javnih parkiriščih Doma (v hiši, bloku) Blizu mojega delovnega mesta V bližini mojega doma ( okoli 100 m stran) Ob športnih centrih (fitnes, športna dvorana, itd.) Na novih polnilnih mestih ločenih od bencinskih servisov Ob parku Ob lokalnih znamenitostih Ob verskih zgradbah (cerkev, itd.) 2,59 2,95 3,35 6,46 6,1 5,88 5,84 5,7 5,49 5,37 5,05 4,93 4,27 4, Legenda: (0 ne vem, 1 najmanj primerno, 7 najbolj primerno) Vir: Osebni vir Graf na Sliki 17 prikazuje povprečje rezultatov. Anketiranci so s povprečjem 6,46 od 7 ocenili, da so najprimernejša mesta za polnilnice EV obstoječi bencinski servisi na avtocestah. Za tem je drugo najprimernejše mesto za polnjenje EV na obstoječih bencinskih servisih ob regionalnih cestah, in sicer s povprečjem 6,1 od 7. Za najmanj primerna mesta pa so ocenili lokacije ob verskih zgradbah (s samo 2,59 od 7). Zanimiv je rezultat, da so anketiranci ocenili lokacijo v bližini njihovega doma s samo 4,93 od 7. Prepričani smo bili, da bo ta lokacija dosegla višjo povprečno oceno. Trdimo lahko, da so na novo postavljene hitre polnilne postaje na pravih lokacijah. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 25

35 Slika 18: Pokritost polnilnic za električna vozila Kakšna bi morala biti pokritost polnilnic za električna vozila, da bi se vam zdela ustrezna in možno polnjenje električnih vozil zanesljivo? Polnilne postaje na vsakih 50 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah in pomembnih točkah v mestih 74 Polnilne postaje na vsakih 25 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah in pomembnih točkah v mestih 61 Polnilne postaje na vsakih 100 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah in pomembnih točkah v mestih 45 Polnilne postaje na vsak 50 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah 25 Polnilne postaje na vsakih 100 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah Vir: Osebni vir Na Sliki 18 vidimo, da je največ anketirancev izbralo pokritost polnilnih postaj na vsakih 50 km na vseh regionalnih cestah in avtocestah ter pomembnih točkah v mestih. Temu rezultatu se število polnilnih postaj počasi približuje. Klasične bencinske črpalke na regionalnih cestah stojijo na razdaljah, manjših od 50 km, na avtocestah pa je razdalja med njimi približno 50 km ali več. To pomeni, da določen delež javnosti za EV ponovno želi višjo pokritost s polnilnicami (gre za tiste, ki so odgovorili, da si želijo polnilne postaje na vsakih 25km) (N=229). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 26

36 Slika 19: Sprejemljiv/primeren čas za polnjenje električnih vozil Kakšen bi bil sprejemljiv/primeren čas za polnjenje električnih vozil na domu in na javnih hitrih polnilnicah? več kot 4h 2h-4h h-2h min na domu na hitrih polnicah min Do 15 min Vir: Osebni vir Na Sliki 19 smo primerjali rezultata dveh anketnih vprašanj, in sicer»kakšen bi bil sprejemljiv/primeren čas za polnjenje električnih vozil na domu?«in»kakšen bi bil sprejemljiv/primeren čas za polnjenje na javnih hitrih polnilnicah?«. Analiza je pokazala, da je za največ anketirancev sprejemljiv čas polnjenja na hitrih polnilnicah do 15 min, na domu pa 1 2 uri. Za polnjenje avtomobila na bencinski pogon porabimo do 15 minut skupaj s plačilom. Na hitrih polnilnih postajah se baterija napolni do 80 % v 25 minutah. Sklepamo lahko, da čas polnjenja doma ni tako pomemben kot na javnih polnilnicah, saj se lahko doma EV polni čez noč. Ljudje, ki so na poti, pa želijo čim prej prispeti do želenega cilja. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 27

37 Slika 20: Razlogi za nakup električnega vozila Kaj bi vas prepričalo, da bi začeli resno razmišljati o nakupu EV? Polnilnilniza za EV v mojem stanovanjskem naselju Polnilnica za EV v službi 4,93 5,06 4,92 5,68 Dobra infrastruktura za polnjenje električnih vozil Polnilnica za električna vozila doma Dobra infrastruktura hitrih polnilnic, čas polnjenja do 30min 5,93 6,03 6,11 5,7 6,18 6, moški ženski Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno Vir: Osebni vir Na Sliki 20 smo primerjali odgovore moških in žensk. Anketirankam sta najboljša razloga za začetek razmišljanja o nakupu EV dobra infrastruktura hitrih polnilnic za EV in čas polnjenja do 30 min (6,13 od 7). Tako je tudi pri anketirancih (6,18 od 7). Za tem so oboji zelo dobro ocenili tudi infrastrukturo za polnjenje EV. Kot najmanj pomembne so ženske ocenile polnilnice v službi (4,92 od 7), moški pa polnilnice v stanovanjskem naselju (4,93 od 7). Rezultati se med moškim in ženskim spolom ne razlikujejo veliko. Pričakovali smo večja odstopanja, največje odstopanje med spoloma pa je pri trditvi o polnilnici za EV v službi. Moški so v tem primeru bolj nezaupljivi in zahtevni. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 28

38 Doseg in čas polnjenja Slika 21: Sprejemljive karakteristike za začetek razmišljanja o nakupu EV Katere od karakteristik EV bi bile za vas sprejemljive/primerne, da bi začeli razmišljati o nakupu EV? 100km, 1-2h 100km, do 30min 100km, do 15min 200km, 1-2h 200km, do 30min 200km, do 15min 400km, 1-2h 400km, do 30min 400km, do 15min moški ženski Vir: Osebni vir Kot kaže Slika 21, se je največ anketirancev odločilo, da bi bila sprejemljiva razloga za začetek razmišljanja o nakupu 400-kilometrski doseg in čas polnjenja EV do 15 minut. Največ anketirank meni, da bi bila sprejemljiva 200-kilometrski doseg in čas polnjenja do 30 minut. Takšni rezultati so bili pričakovani. Zanimivo je, da je nekaj anketirancev izbralo sprejemljiv doseg EV 100 km in čas polnjenja 1 do 2 uri. Takšni avtomobili namreč že obstajajo, kar pomeni, da lahko že sedaj predstavljajo realno alternativo pri nezanemarljivem delu populacije. Delež anketirancev, ki so odgovorili s trditvijo do 200 km, lahko predstavlja potencialne uporabnike EV (98 anketirancev) (N= 224). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 29

39 Slika 22: Pomembnost dostopa do informacij Kako pomemben bi bil za vas dostop do informacij za polnilno infrastrukturo EV (geografski podatki)? Informacije o obstoječih in novih polnilnicah po vsej Evropi 5,38 5,44 Informacije o obstoječih in novih polnilnicah po sosednjih državah 5,39 5,68 Informacije o obstoječih in novih polnilnicah v območjih, katere bi sam izbral Informacije o obstoječih in novih v mojem domačem mestu 5,64 5,57 5,68 5,9 moški ženski Informacije o obstoječih in novih polnilnicah za električna vozila po celi Sloveniji 6,04 5,96 5 5,2 5,4 5,6 5,8 6 6,2 Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno) Vir: Osebni vir Za ženski in moški spol so se kot najpomembnejše izkazale informacije o obstoječih in novih polnilnicah za EV po celi Sloveniji (moški s 6,04 od 7 in ženske s 5,96 od 7). Z grafa (Slika 22) je pri ženskem spolu razvidna majhna razlika med informacijami o obstoječih in novih polnilnicah za EV po celi Sloveniji ter informacijami o obstoječih in novih polnilnih postajah v njihovem domačem mestu. Moški so enako visoko ocenili informacije o obstoječih in novih polnilnicah po sosednjih državah ter informacije o obstoječih in novih v njihovem domačem mestu (5,68 od 7). Največje odstopanje med spoloma je pri odgovoru o informacijah o obstoječih in novih polnilnicah po sosednjih državah. Tukaj so moški podali zelo visoko oceno. Sklepamo lahko, da večina moških potuje po sosednjih državah in jim je zato ta informacija bolj pomembna. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 30

40 Slika 23: Pomembnost informacij o infrastrukturi EV Katere informacije o polnilni infrastrukturi EV bi bile za vas pomembne? Število polnilnih mest na polnilnici 5,63 5,83 Oddaljenost do najbližje polnilnice 6,22 6,18 Razpoložljivost/zasedenost polnilnih mest Čas ponjenja/hitrost 6,12 6,43 6,5 6,53 moški ženski Cena polnjenja 6,12 6,7 5 5,2 5,4 5,6 5,8 6 6,2 6,4 6,6 6,8 Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno Vir: Osebni vir Za pomembni informaciji o polnilni infrastrukturi za EV sta se pri moškem spolu izkazali čas polnjenja in hitrost (6,5 od 7). Ženski spol je kot najpomembnejšo informacijo ocenil ceno polnjenja, za moške pa ta informacija ni tako pomembna, kar kaže velika razlika v oceni. Zelo majhna razlika med spoloma pri ocenjevanju je pri času polnjenja/hitrosti in pri oddaljenosti do najbližje polnilnice (Slika 23). Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 31

41 Slika 24: Način dostopa do informacij o polnilnicah Kako bi najraje dostopali do informacij o polnilnicah za EV? Tiskani mediji Na bencinskih postajah 3,29 3,08 2,92 3,55 3,37 2,9 3,29 3,52 5,17 5,6 Pri avtomobilskih prodajalcih Na navigaciji Aplikacija pametni telefon Spletni dostop (internet) 6,09 4,98 4,31 4,68 5,33 6,57 5,88 5,82 5,94 5,66 5,5 6,3 6,46 6,7 6,26 6 6,3 6,49 6,17 6, let ali več let let let do 24let Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno Vir: Osebni vir Slika 24 prikazuje načine dostopa do informacij o polnilnicah za EV, ki so anketirancem najljubši. Te smo razdelili po starostnih skupinah. Rezultati v grafu se med seboj močno razlikujejo glede na starost. Starejša starostna skupina (60 let ali več) je za najbolj primeren način ocenila dostop prek navigacije, starostni skupini do 24 let in let aplikacijo na pametnem telefonu, starostna skupina let pa aplikacijo na pametnem telefonu in spletni dostop. Presenetljiv je bil rezultat anketirancev starostne skupine 60 let ali več, saj smo menili, da bodo za najprimernejši dostop do informacij o polnilnicah za EV izbrali avtomobilske prodajalce ali bencinske postaje. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da tudi starejša starostna skupina uporablja sodobno tehnologijo. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 32

42 Slika 25: Način plačevanja Kateri način plačevanja vidite kot najprimernejši? Kreditna kartica Gotovinsko plačilo Plačevanje s pametnim telefonom (Moneta) Posebna plačilna kartica za polnilnice 6,43 6,39 6,41 6,24 5,85 4,18 4,95 5,31 6,19 6,14 3,5 4,52 4,68 4,1 3,83 4,91 4,07 3,39 3,76 4, let ali več let let let do 24 let Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno Vir: Osebni vir V grafu na Sliki 25 smo rezultate anketirancev porazdelili po starostnih skupinah. Starejšim anketirancem, tj. 60 let ali več, ter starostnim skupinam let, let in let se zdi najbolj primeren način plačevanja s kreditno kartico. Starostni skupini do 24 let se zdi najbolj primeren način plačevanja z gotovino. Ti najverjetneje dobivajo gotovino od staršev (žepnina). Kot najmanj primerno so anketiranci ocenili plačevanje s pametnim telefonom. V Sloveniji namreč povprečno več ljudi posluje z gotovino (približno 60 %) kot s kreditnimi karticami (40 %). Pri plačilu s kreditno kartico znaša provizija 5 %. V Skandinaviji želijo celo preiti na popolnoma brezgotovinsko plačevanje. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 33

43 Slika 26: Ocena EV Kako bi ocenili EV z različnih vidikov? Tehnološki (učinkovita poraba energije, itd.) 6,29 5,78 6,28 6 5,8 Okoljski (emisije, hrup, vonj, itd.) Socialni (zdravje ljudi, zaposlovanje, itd.) 6,93 6,43 6,33 6,51 6,37 6,58 5,55 5,69 5,84 5, let ali več let let let do24 let Ekonomski (cena, stroški vožnje, itd.) 5,47 5,71 5,54 5,75 5, Legenda: 0 ne vem; 1 najmanj primerno; 7 najbolj primerno Vir: Osebni vir Anketirance smo razdelili po starostnih skupinah in nato primerjali rezultate. Največje povprečje je dosegel okoljski vidik, najmanjše pa ekonomski. Sklepamo lahko, da je ljudem mar za okolje. Starejša starostna skupina je visoko ocenila okoljski in socialni vidik, saj starejšim ljudem vedno več pomenita čisto okolje in zdravje. Povprečno so anketiranci zelo visoko ocenili vse vidike, kar pomeni, da so jim vsi pomembni (Slika 26). 3.3 Preverjanje hipotez Na začetku raziskave smo postavili 3 hipoteze: Hipoteza 1: Najprimernejša mesta za polnjenje EV so doma in na delovnem mestu. Hipoteza 2: Sprejemljiv čas polnjenja EV je na polnilnih postajah do 30 minut. Hipoteza 3: Uporabniki EV bi najraje plačevali stroške polnjenja s kreditnimi karticami. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 34

44 Na podlagi rezultatov smo te hipoteze potrdili ali ovrgli. Hipoteza 1: Najprimernejša mesta za polnjenje EV so doma in na delovnem mestu. Hipotezo smo morali ovreči, saj se je s pomočjo analize anket (Slika 18) izkazalo, da so najboljša ocenjena mesta za postavitev polnilnic za EV obstoječi bencinski servisi ob avtocestah (6,46 od 7) in obstoječi bencinski servisi ob regionalnih cestah (6,1 od 7). Trditvi v hipotezi, da je najboljše mesto za polnjenje doma (5,37 od 7) in na delovnem mestu (5,05 od 7), sta dosegli slabše povprečje. Glede na rezultate lahko sklepamo, da so ljudje še vedno navajeni napolniti svoje vozilo na bencinskih črpalkah. Hipoteza 2: Sprejemljiv čas polnjenja EV je na polnilnih postajah do 30 minut. Hipotezo 2 moramo ovreči, saj je najbolj primeren čas polnjenja do 15 min na hitrih polnilnicah, na domu pa 1 do 2 uri (Slika 21). To še vedno predstavlja slabost pri polnjenju, saj se v sodobnem življenju ljudem pogosto zelo mudi. Polnjenje doma je praktično, saj se akumulator EV napolni v času, ko ljudje spijo. Hipoteza 3: Uporabniki EV bi najraje plačevali stroške polnjenja s kreditnimi karticami. To hipotezo lahko potrdimo, saj se je večina anketirancev odločila (Slika 27), da je način plačevanja s plačilno kartico najbolj primeren. Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 35

45 3.4 Predlogi za nadaljnji razvoj Glede na rezultate anket, ki smo jih analizirali, in dejansko stanje polnilne infrastrukture za EV v Sloveniji, bi bilo dobro uvesti določene spremembe, ki bi povečale možnost uporabe polnilnic za EV v Sloveniji. Pri izboljšanju trenutnega stanja bi nam lahko bili v pomoč odgovori anketirancev. Kot vidimo, večina ljudi še vedno uporablja vozila na notranje izgorevanje (dizel, bencin, plin), velik razlog za to pa so prav gotovo polnilne postaje za EV, saj so ljudje premalo informirani o postavitvi le-teh. Informacije o polnilnih postajah lahko najdemo na spletnih portalih polni.si in elektro-crpalke.si, vendar so to le spletni viri, uporabe katerih starejši ljudje niso ravno vešči. Verjamemo, da starejši ljudje obvladajo mobilne telefone, zato bi lahko zaradi njih uvedli 24-urno mobilno dežurstvo za informacije in pomoč uporabnikom EV. Novejša EV bi lahko imela avtomatsko povezavo z informacijskim centrom, da bi bil dostop do njega še enostavnejši. Naslednja izboljšava bi bil vnos vseh polnilnih postaj za EV in njihovih osnovnih lastnosti v navigacijske sisteme, saj je za veliko ljudi uporaba navigacijskega sistema že stalnost. Uporabnike EV, ki nimajo tega sistema, pa bi usmerjale table na avtocestnih izvozih. Generaciji, ki pozna moderno mobilnost, bi bila v pomoč aplikacija na pametnem telefonu. Vanjo bi lahko uporabniki vnesli tip EV, aplikacija pa bi glede na lokacijo in tip vozila izbrala najbližjo ustrezno polnilno postajo. Ukrepi, ki bi povečali informiranost ljudi o postavitvah polnilnih postaj, so: združitev 24-urnega dežurstva za informacije in pomoč uporabnikom EV z Avtomoto zvezo Slovenije (AMZS) ali z Družbo avtocest Republike Slovenije (DARS); vnos polnilnih postaj za EV in njihovih osnovnih lastnosti v vse navigacijske karte; dobro vidne table, ki označujejo lokacijo polnilnih postaj za EV, na avtocestnih odcepih pri izvozu; Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 36

46 aplikacija na pametnem telefonu, v katero bi lahko vnesli svoj tip vozila in bi nam sama pokazala najbližjo primerno polnilno postajo. Slika 27: Poznavanje infrastrukture EV Vir: Jus, 2014 Prvi graf nam prikazuje, kako dobro ljudje poznajo polnjenje EV. Polovica anketirancev je odgovorila, da niti ne pozna polnjenja EV niti ga pozna. Najmanj jih polnjenje zelo dobro pozna; Drugi graf nam prikazuje, kako dobro ljudje poznajo infrastrukturo za polnjenje EV. Z grafa je razvidno, da večina anketirancev to malo pozna in da je samo nekaj odstotkov tistih, ki zelo dobro poznajo infrastrukturo EV; Tretji graf nam prikazuje, kako dobro ljudje poznajo lokacije polnilnic za EV. Z grafa je razvidno, da jih večina te malo pozna in da najmanj anketirancev zelo dobro pozna lokacije polnilnic za EV: o Marsikdo s svojimi zahtevami že sedaj ustreza profilu potencialnega uporabnika EV, vendar je žal neveden. Ravno zaradi tega ljudje ne zaupajo novi tehnologiji. K izboljšavi rezultatov bi pripomogla informiranost ljudi. K večji uporabnosti EV bi pripomoglo tudi sofinanciranje polnilnih postaj na domovih uporabnikov. V nekaterih državah Evropske unije se to že izvaja, država namreč sofinancira postavitev polnilne postaje na domu. Pri nas tega zakona še ni. S sprejetjem le-tega bi se uporabnost EV zagotovo povečala. Pogoj za postavitev več polnilnih postaj za EV bi bilo sprejetje nove zakonodaje. Prvi zakon bi moral vsebovati zahteve, ki bi določale, da mora imeti vsaka bencinska črpalka Sara Kovač: Preference kupcev za razvoj polnilne infrastrukture električnih vozil 37