(Microsoft Word LETNO PORO\310ILO s podpisi.doc)

Transkripcija

1 LETNO POROČILO 2009 Ljubljana, marec 2010 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

2 Kazalo...Stran POSLOVNI PREGLED Predstavitev družbe Ustanovitev in lastništvo Organi vodenja in upravljanja Organizacijska struktura Poslovna mreža Podatki o zaposlenih Informacijska podpora Poročilo nadzornega sveta Poročilo uprave - pregled poslovanja in poslovne usmeritve Poročilo o poslovanju Gospodarski položaj Slovenije Poslovanje po zavarovalnih vrstah Finančni rezultat zavarovalnice Finančni položaj zavarovalnice Opis tveganj in upravljanje z njimi Investicijska vlaganja Računovodski in finančni kazalniki v skladu s sklepom AZN SKL Udeležba zavarovanj pri dobičku Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta...29 RAČUNOVODSKI PREGLED Poročilo neodvisnega revizorja Računovodski izkazi Bilanca stanja na dan Izkaz poslovnega izida za leto Izkaz vseobsegajočega donosa Izkaz sprememb lastniškega kapitala Izkaz denarnih tokov na dan Računovodske politike in usmeritve Subjekt poročanja Priprava računovodskih izkazov Računovodske usmeritve Računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

3 16 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Zavarovalna tveganja Finančna tveganja Operativna tveganja Poročanje po odsekih Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov Pojasnila k bilanci stanja...82 Prerazvrstitev finančnih naložb Pojasnila k izkazu poslovnega izida Pojasnila k izkazu celotnega vseobsegajočega donosa Pojasnila k izkazu denarnega toka Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta Posli s povezanimi osebami Aktuarsko mnenje Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za dolgoročna zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za premoženjska zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d Priloga Priloga 1: Računovodski izkazi v skladu s Sklepom AZN SKL LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

4 POSLOVNI PREGLED 1 Predstavitev družbe Firma, sedež in naslov: MERKUR zavarovalnica d.d. Ljubljana Dunajska cesta Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) Fax: (01) Elektronski naslov: info@merkur-zav.si Spletna stran: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: SI Višina osnovnega kapitala: ,00 EUR Dejavnost: Izvajanje zavarovalnih poslov v smislu določb Zakona o zavarovalništvu, z izjemo aktivnega pozavarovanja. Trenutno zavarovalnica sklepa zavarovalne posle v naslednjih zavarovalnih vrstah: - nezgodno zavarovanje, - zdravstveno zavarovanje, razen dopolnilno zdravstveno zavarovanje, - zavarovanje požara in elementarnih nesreč, - drugo škodno zavarovanje, - splošno zavarovanje odgovornosti, - zavarovanje različnih finančnih izgub, - življenjsko zavarovanje, - zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva, - življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov. 2 Ustanovitev in lastništvo Merkur zavarovalnica d.d. je bila vpisana v sodni register 18. novembra 1992 pod registrsko številko 1/20196/00 pri sodišču v Ljubljani. Ustanovni kapital je znašal ATS in je bil razdeljen na delnic z nominalno vrednostjo po ATS. Vplačali so ga naslednji delničarji: MERKUR Wechselseitige Versicherungsanstalt, po preoblikovanju MERKUR Versicherung A.G. ( ATS), Ljubljanska Zavarovalnica d.d. ( ATS) in Mihael Rostaher (1.000 ATS). 4 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

5 Delniški kapital in delničarji Tabela 1: Struktura delničarjev na dan Delničarji delež v % št.delnic Merkur International Holding AG 99, Mihael Rostaher 0,07 51 Skupaj Na podlagi Sklepa o spremembi zneskov za izračun minimalnega kapitala in zneskov zajamčenega kapitala zavarovalnic (UL RS št.83/09) smo v decembru 2009 uspešno izvedli dokapitalizacijo. Za povečanje osnovnega kapitala smo izdali navadnih kosovnih delnic. Skupno število novo izdanih delnic se poveča v enakem razmerju kot osnovni kapital. Skupna vrednost dokapitalizacije je znašala EUR. Povečanje osnovnega kapitala je bilo, skladno s sklepom skupščine z dne , vpisano v sodni register dne Osnovni kapital zavarovalnice je na dan znašal ,00 EUR in je razdeljen na kosovnih delnic. Zavarovalniška skupina Merkur zavarovalnica d.d. je bila do hčerinska družba zavarovalnice Merkur Versicherung A.G., Graz, Avstrija, ki sodi med avstrijske zavarovalnice z 210-letno tradicijo uspešnega delovanja. V letu 2009 je bila izvedena pravno formalna organizacijska preureditev obstoječe zavarovalne skupine. V ta namen je bila konec leta 2008 ustanovljena družba Merkur International Holding AG, Graz, ki je v večinski lasti Merkur Versicherung AG, Graz. Za pravno veljaven prenos lastništva Merkur zavarovalnice d.d. iz Merkur Versicherung AG, Graz na Merkur International Holding AG, Graz je bil s strani Merkur International Holding AG, Graz na Agencijo za zavarovalni nadzor vložen zahtevek za pridobitev dovoljenja prenosa lastništva. S strani Agencije za zavarovalni nadzor je bila dne izdana odločba družbi Merkur International Holding AG, Graz, s katero se družbi dovoli pridobitev 99,934% kvalificiranega deleža v Merkur zavarovalnici d.d.od Merkur Versicherung AG, Graz. Na podlagi te odločbe je bil dne v delniški knjigi Merkur zavarovalnice d.d. vpisan nov imetnik delnic Merkur International Holding AG. Merkur Versicherung A.G.Graz izdeluje konsolidirano letno poročilo, ki je na razpolago na sedežu družbe Joanneumring 22, 8010 Graz, Avstrija. 3 Organi vodenja in upravljanja Uprava Denis STROLIGO, univ. dipl. prav., predsednik uprave Andrej OSTERC, univ. dipl. ekon., član uprave Mojca ANDROJNA, univ. dipl. ekon., članica uprave LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

6 Nadzorni svet Generalni direktor Alois SUNDL, predsednik nadzornega sveta mag. Peter KRANZ, namestnik predsednika nadzornega sveta, od do mag. Michael SPREITZHOFER, član nadzornega sveta, od do mag. Siegfried FELDBAUMER, član nadzornega sveta, od mag. Terence John TAYLOR, član nadzornega sveta Predstavnik zaposlenih Tomaž Šter, ekon., član nadzornega sveta 4 Organizacijska struktura Sedež Merkur Zavarovalnice d.d. je v Ljubljani. Na lokacijah Ljubljana, Maribor, Koper, Murska Sobota, Ilirska Bistrica, Novo Mesto, Jesenice, Celje in Kranj imamo regionalne pisarne. Imamo tudi poslovalnico v Mariboru. UPRAVA TAJNIŠTVO NOTRANJA REVIZIJA AKTUARSKA SLUŽBA PRAVNA SLUŽBA ZAVAROVALNA TEHNIKA FINANCE RAČUNO- VODSTVO KONTROLING INFORMATIKA PRODAJA PROFESIONALN A PRODAJNA MREŽA OSEBNA ZAVAROVANJA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA POSLOVALNIC A MARIBOR PISARNA PTUJ Pisarna LJUBLJANA Pisarna NOVO MESTO Pisarna MARIBOR Pisarna JESENICE Pisarna KOPER Pisarna CELJE Pisarna MURSKA SOBOTA Pisarna KRANJ Pisarna ILIRSKA BISTRICA 6 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

7 5 Poslovna mreža Merkur Zavarovalnica d.d. v središče svojih aktivnosti postavlja zadovoljnega zavarovanca. Da bi se čim bolj približali njegovim željam in potrebam, veliko pozornost namenjamo razvoju novih ter prenovi obstoječih produktov ter razvoju prodajnih poti. Do leta 2007 so se trženjske aktivnosti izvajale v poslovalnici v Mariboru ter preko pogodbene zastopniške mreže, ki so jo sestavljale različne agencije ter njihovi zavarovalni zastopniki. Za izčrpno svetovanje strankam ter hitro in kompetentno reševanje škodnih primerov imamo strokovno usposobljene zaposlene na sedežu v Ljubljani. Za svetovanja strankam smo imeli odprte tudi pisarni na Ptuju in Murski Soboti. Konec leta 2007 so bile aktivnosti zavarovalnice usmerjene tudi v vzpostavitev lastne prodajne mreže. S tem se je izvajanje tržanjskih aktivnosti razširilo na lastno prodajno mrežo, ki smo jo v letih 2008 in 2009 še razširili s ciljem doseči celovito geografsko pokritost domačega zavarovalniškega trga. Tako imamo odprte pisarne v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Jesenicah, Celju, Murski Soboti, Kranju in Ilirski Bistrici. Z razvejano prodajno mrežo skušamo zavarovancem zagotavljati vedno in povsod dostopne zavarovalniške storitve, obenem pa s tem pridobivamo koristne informacije o njihovih potrebah in željah. 6 Podatki o zaposlenih V zavarovalnici je bilo na dan zaposlenih 160 delavcev (2008: 148), od katerih je bilo 58 delavcev na sedežu družbe in 102 zaposlenih v okviru lastne prodajne mreže. V letu 2009 je bilo v zavarovalnici zaposlenih v povprečju 154 delavcev (2008: 103). Povečanje zaposlenih v letu 2009 se v večji meri nanaša na razširitev lastne prodajne mreže, saj se je število zaposlenih v lastni prodajni mreži povečalo za 10 oseb. V zavarovalnici skrbimo tudi za dolgoročno socialno varnost svojih zaposlenih. Omogočamo jim vključitev v kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba d.d. Maribor. Tabela 2: Izobrazbena struktura zaposlenih: Stopnja izobrazbe Število zaposlenih I IV 27 V 80 VI 18 VII 33 VIII 2 Skupaj 160 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

8 7 Informacijska podpora Informacijska podpora zavarovalnice temelji na aplikativni rešitvi Symass. Ostale informacijske rešitve, pomembne za normalno delovanje, so še SAP, ITEO-Naložbe ter druge aplikativne rešitve. Implementirano je tudi elektronsko arhiviranje zavarovalno tehnične dokumentacije, s čimer so racionalizirani delovni procesi, hkrati pa je vsa arhivirana dokumentacija dostopna v realnem času v elektronski obliki. V okviru racionalizacije postopkov izvajamo tudi elektronsko poštno knjigo, ter elektronsko evidentiranje in spremljanje osnovnih sredstev. Plačilni promet s partnerji in z bankami poteka po standardnih poteh veljavnih v RS, izvajamo pa tudi že aktivnosti usmerjene na prehod na nov plačilni sistem - SEPA. V okviru zavarovalnice deluje sporočilni sistem, lastna telefonska centrala, internetna stran gostuje pri zunanjem partnerju. V letu 2009 smo s strani zunanjega sodelavca preverili varnost in propustnost informacijskega sistema. Rezultati preverjanj so pokazali dobro zaščito našega informacijskega sistema pred nezaželenimi zunanjimi in notranjimi vdori. 8 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

9 8 Poročilo nadzornega sveta Nadzorni svet v sestavi štirih članov, od tega je eden predstavnik zaposlenih, je v letu 2009 tekoče spremljal in nadziral poslovanje zavarovalnice in delo uprave v skladu s pristojnostmi in pooblastili iz veljavne zakonodaje. Nadzorni svet je z redno obravnavo finančnega načrta poslovanja zavarovalnice v poslovnem letu, izdelanega na osnovi dejanskih kvartalnih podatkov poslovanja, redno obravnavo kvartalnih poročil o poslovanju ter redno spremljavo stanj naložb in njihove donosnosti, izvajal nadzor nad delom uprave. Posebno pozornost je nadzorni svet posvetil spremljanju izvajanja projekta lastne prodajne mreže, in sicer z redno obravnavo poročil o prodajnih aktivnostih in prodajni mreži. Nadzorni svet je bil s strani uprave tekoče seznanjen o ekonomskih in političnih razmerah ter pomembnejših zakonskih spremembah. Na zadnji seji nadzornega sveta v letu 2009 je bil obravnavan tudi predlog finančnega načrta poslovanja za leto Nadzorni svet je v skladu zakonom o zavarovalništvu spremljal delovanje notranje revizije. V okviru tega je nadzorni svet dal soglasje k načrtu dela notranje revizije za leto 2010 in obravnaval poročilo o delovanju notranje revizije. Na podlagi vseh poročil o opravljenem delu notranje revizije je ocenil, da niso bile ugotovljene kršitve, ki bi lahko ogrožale varnost poslovanja družbe. Letno poročilo za leto 2009 je revidirala družba Deloitte revizija d.o.o. iz Ljubljane. Revizija ni ugotovila nobenih razlogov za pridržek. Na dan je bilo podano mnenje brez pridržka. Letno poročilo za leto 2009 je uprava skupaj z mnenjem revizijske hiše Deloitte revizija d.o.o. iz Ljubljane in mnenjem pooblaščenega aktuarja g. Aleša Tomažina, predložila nadzornemu svetu. Na podlagi navedenega nadzorni svet izdaja pozitivno mnenje k Letnemu poročilu Merkur zavarovalnice d.d., Ljubljana za leto Alois Sundl predsednik nadzornega sveta Ljubljana, marec 2010 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

10 9 Poročilo uprave - pregled poslovanja in poslovne usmeritve Po pričakovanju je bilo leto 2009 zaznamovano z negativnimi posledicami finančne krize, ki je prodrla tudi v realni sektor in posredno vplivala tudi na naše poslovanje. V letu 2009 smo zato usmerjali naše aktivnosti v še večjo optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, ter v realizacijo dogovorjenih ukrepov, ki so nam omogočili stabilno in uspešno poslovanje skozi celotno poslovno leto, ne glede na trenutne gospodarske in družbene razmere. Konzervativni pristop na vseh segmentih poslovanja, se je še posebej v času negativnih gospodarskih trendov, pokazal kot edini pravilen in hkrati edini, ki v času finančne krize lahko nudi tudi pozitivne rezultate, kar priča naš končni poslovni rezultat. Tako smo na področju življenjskih zavarovanj s serijo marketinških akcij osveščali ljudi o primarnem pomenu zavarovanj, to je zagotavljanju varnosti pred doseganjem dodatnih zaslužkov skozi zavarovanja. Posebej smo dali poudarek trženju življenjskega zavarovanja s kritjem rizičnih težkih bolezni, ki po našem mnenju predstavlja enega ključnih produktov v razvoju življenjskih zavarovanj na slovenskem in na mednarodnih trgih tudi v bodoče. Koncem leta 2009 smo pričeli pripravljati tudi nov tovrstni produkt, ki ga bomo trgu ponudili predvidoma v začetku leta Kljub navedenemu, smo v letu 2009 na trgu ponujali tudi življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem, vendar smo pri tem stranke opozarjali, da se naj za tovrstne produkte odločajo le, če razpolagajo z viškom denarja in so pripravljene prevzemati določena finančna tveganja. S tovrstnim delovanjem bomo nadaljevali tudi v bodoče, načrtujemo pa tudi različne akcije, s katerimi bomo skušali še povečati ozaveščenost ljudi na tem področju. Na področju nezgodnih zavarovanj smo v drugi polovici leta 2009 izvedli zelo uspešno prodajno akcijo ( direct marketing ), s katero smo našim strankam pod zelo ugodnimi pogoji ponudili dodatna kritja za nezgodno smrt. S tem smo omogočili našim strankam še kvalitetnejša kritja za tovrstne dogodke. Na področju premoženjskih zavarovanj v letu 2009 nismo beležili ekstremnih naravnih katastrof, ki so zaznamovale naše poslovanje v letu 2008, zato smo v tej zavarovalni vrsti dosegli dober poslovni rezultat. V letu 2009 trgu nismo ponudili nove premoženjske produkte, smo pa zato razširili osnove za izračun premij pri nekaterih obstoječih produktih, kar našim strankam omogoča še kvalitetnejša kritja. Še vedno radi poudarimo, da kot ena redkih slovenskih zavarovalnic ponujamo k zavarovanjem tudi brezplačno domsko asistenco (24ur na dan, 7 dni v tednu), kar predstavlja veliko dodano vrednost za naše stranke. Glede na to, da že sedaj našim strankam zagotavljamo večino potrebnih kritij, bo leto 2010 zato na tem področju namenjeno ohranjanju tržnega položaja ter prilagajanju konkurenčnim zahtevam. Bančno zavarovalništvo je tudi v tem letu predstavljajo eno naših največjih prioritet, ki pa je bilo žal zaznamovano s finančno krizo, ki se še posebej odraža skozi bančni sektor. Pridobivanje kreditov je otežkočeno in zato tudi na področju zavarovanj, ki jih naši bančni partnerici tržita ob tem, ne beležimo 10 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

11 večjih rasti. Kljub temu smo uspeli ohraniti nivoje iz preteklih let, uspešnejše poslovanje si pa lahko obetamo s sprostitivijo kreditnih pogojev, ter splošnem izboljšanju gospodarske situacije. V letu 2009 smo se začasno umaknili iz aktivnega delovanja na področju razvoja prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Končna ocena analize in našega delovanja na tem področju v zadnjih dveh letih je, da v Sloveniji še vedno niso zagotovljeni zakonski, družbeni, politični in drugi pogoji za uspešen razvoj teh zavarovanj. Ocenjujemo, da tudi v bližnji prihodnosti, ne glede na težavno finančno situacijo pri zagotavljanju sredstev za javno zdravstveno blagajno in dvigu cen na zdravstvenem področju, ti pogoji ne bodo taki, da bi omogočali dolgoročno pozitivno investiranje in poslovanje zasebnih zavarovalnic. Ne glede na povedano, pa se bomo v primeru morebitnih sprememb v smeri zagotavljanja pogojev za vstop zasebnih zavarovalnic na to področje, lahko zelo hitro prilagodili in trgu ponudili paleto kvalitetnih zavarovalniških produktov. Še vedno smo tudi mnenja, da je ponudba prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj en izmed ključnih dolgoročnih ciljev naše zavarovalnice. V letu 2009 smo v zavarovalnici uspešno izvajali aktivnosti, s katerimi želimo omejiti negativne trende, ki so v večji meri posledica gospodarske krize in posledično nižjega standarda prebivalcev. Te aktivnosti so v glavnem usmerjene v pomoč in podporo našim zavarovancem v času krize, s čemer uresničujemo naš cilj nudenja varnosti in podpore skozi celotno obdobje posameznega zavarovanja. Ključni projekt v letu 2009 je še vedno izgradnja in stabilizacija lastne prodajne mreže, ki je v tem letu že pokazala pomembne rezultate, ki pa še ne dosegajo vseh organizacijskih ter poslovno zastavljenih ciljev. Zato smo koncem leta sprejeli sklep, s katerim podaljšujemo projektno fazo. Predvidoma bomo ta projekt zaključili koncem leta V letu 2009 smo odprli še nekaj novih pisarn, namenjenih delovanju naše mreže in strankam, ter s tem zagotovili našo prisotnost v vseh večjih slovenskih krajih. Prodajne in marketinške aktivnosti so bile v letu 2009 namenjene ohranjanju tržnega položaja zavarovalnice, ter kot že rečeno predvsem osveščanju naših obstoječih in potencialnih strank o pomembnosti in namenu zavarovanj. Prav tako je bilo veliko aktivnosti namenjeno ohranjanju stabilnosti prodajne mreže, tako zunanje kot lastne. Med letom smo sklenili tudi nekaj novih pogodb o sodelovanju z zunanjimi zavarovalno zastopniškimi in posredniškimi družbami. Naše glavno vodilo pri tem je, in bo tudi v bodoče, zagotavljanje razpršenosti produkcije in vključevanja različnih prodajnih kanalov. Notranje organizacijsko je bila večina aktivnosti usmerjena k dodatnemu optimiranju delovnih procesov ter racionalizaciji poslovanja. Na ta način lahko ohranjamo konkurenčnost na trgu, hkrati pa uresničujemo tudi naš dolgoročni cilj čim večje avtomatizacije delovnih procesov. To bo naše vodilo tudi v bodoče. V zavarovalnici smo pri poslovanju izpostavljeni različnim vrstam tveganj, ki jih prepoznavamo, analiziramo in upravljamo. Zelo pomembno je, da se vsak od zaposlenih zaveda teh tveganj in prispeva k učinkovitemu upravljanju le teh. Strokovnjaki naše zavarovalnice se pripravljajo na vpeljavo LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

12 in vpliv na novo sprejete evropske direktive Solventnost 2 v letu Z namenom, da bi se čim boljše seznanili s konkretnimi vplivi, smo sodelovali tudi pri pripravi študije Qis 4.5 za Solventnost 2 na ravni Merkur skupine, ki ga je vodila nadzorna institucija v Republiki Avstriji. Novo zakonodajno rešitev v evropski skupnosti razumemo kot prispevek k povečanju varnosti zavarovalcev in upravičencev. V naši zavarovalnici smo v letu 2009 pripravili tudi vrsto dokumentov, v katerih smo zapisali aktivnosti, postopke in varnostno politiko naše zavarovalnice in sprejeli načrt neprekinjenega poslovanja tudi v primeru večje nesreče, ki bi lahko za nekaj ur ali dni omejila operativnost naše družbe. Čas finančne krize je tudi čas velike poslovne odgovornosti, hkrati pa tudi čas velikih poslovnih priložnosti. Z našim uspešnim poslovanjem v letu 2009 smo dokazali, da se lahko uspešno soočamo z gospodarsko krizo. Konzervativnost, previdnost, ter dolgoročno načrtovanje naših aktivnosti, ki so izključno usmerjene v smer zadovoljevanja želja in potreb naših strank in lastnikov, so zagotovilo, da bomo tudi v naslednjih letih izkazovali dober poslovni rezultat, ter tako še močneje utrdili našo pozicijo na slovenskem zavarovalniškem trgu. Ta uspeh je plod dela vseh sodelavk in sodelavcev v zavarovalnici, kakor tudi plod dela vseh naših zunanjih poslovnih partnerjev ter lastnikov. Vsem se za trud in njihov prispevek iskreno zahvaljujemo! Uprava Merkur zavarovalnice d.d. 12 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

13 10 Poročilo o poslovanju 10.1 Gospodarski položaj Slovenije Slovensko gospodarstvo je leto 2009 zaznamovala recesija, saj je slovensko gospodarstvo zaradi majhnosti in odprtosti med najbolj izpostavljenimi gospodarskim dogajanjam v svetovnem gospodarstvu. Svetovna kriza je na Slovenijo namreč najmočneje vpilvala preko mednarodne menjave, saj je tuje povpraševanje, zlasti nemško, precej upadlo. Najbolj so bili prizadeti sektorji, ki proizvajajo ciklično občutljive izdelke (avtomobilska industrija), pravtako pa finančna kriza ni prizanesla niti bančnemu sektorju, ki se s težavami refinanciranja sooča že od konca leta 2008, saj so se banke v preteklosti veliko zadolževale v tujini in tako financirale visoko rast posojil, ki je presegala rast domačih depozitov. Z namenom blažitve posledic finančne krize ter ohranitve stabilnosti domačega finančnega sistema je vlada s prvimi ukrepi zoper krizo začela že konec leta V začetku leta 2009 pa je vlada sprejela še dodatne ukrepe za pomoč bankam pri refinanciranju in ponovnem oživljanju kreditne aktivnosti (državno poroštvo bankam ob odobritvi posojil, kreditne linije SID banke, neposredna državna poroštva podjetjem). Kratkoročni kazalniki ob koncu leta kažejo počasno okrevanje gospodarstva, a tudi vztrajanje kreditnega krča in nadaljnje poslabšanje razmer na trgu dela. V letu 2009 smo priča negativni gospodarske rasti. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za tretji kvartal 2009 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem, lani realno zmanjšal za 8,3% (napoved do konca leta: - 7,3%). To je že četrto zaporedno četrtletje negativne gospodarske rasti. Ključni razlog za občutnejši padec gospodarske rasti sta poslabšane razmere v mednarodnem okolju in zmanjšanje investicijske aktivnosti, ki sta bili v preteklosti osrednja dejavnika rasti. Posledice gospodarske krize se odraža tudi na trgu dela predvsem v zmanjševanju zaposlenosti in ne toliko v prilagajanju plač. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih brezposelnih oseb, kar je za (36,6%) več kot v letu 2008, predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo (iztek dela za določen čas in brezposelnost iz poslovnih razlogov oz. stečajev podjetij). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je po enajstmesečnih podatkih v povprečju zvišala za 3,5 % na 1.570,53 EUR. Na področju plač je vlada je sprejela tudi nov zakon o minimalni plači, ki na novo opredeljuje elemente za določitev novega zneska minimalne plače. Minimalna plača se bo sedaj uskladila vsako leto januarja najmanj za objavljeno rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2009 so na gibanje inflacije najbolj vplivali močan padec gospodarske aktivnosti, višje cene energentov in ukrepi ekonomskih politik, zlasti na področju trošarin in reguliranih cen. Medletna inflacija se je v prvi polovici leta hitro zniževala, se od avgusta do oktobra gibala okrog ničelne stopnje, v zadnjih mesecih pa ponovno pričela naraščati. Tako je inflacija v letošnjem letu po zadnjih podatkih znašala 1,8%, kar je za 0,3 o.t. manj kot v letu Povprečna inflacija je v letu 2009 znašala 0,9%. Inflacija merjena s HICP je bila v letu 2009 med najvišjimi v povprečju evrskega območja, saj so se v evrskem območju cene življenjskih potrebščin povišale za 0,9%, v Sloveniji za 2,1% (večje porast LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

14 beležita le še Grčija in Luksemburg). K višji inflaciji so pomembno prispevali nekateri ukrepi ekonomskih politik, predvsem na področju trošarin. Povprečna inflacija merjena s HICP je znašala 0,9%, kar je za 4,6 o.t. manj kot v povprečju leta Slovenija od julija ne presega več konvergenčnega merila stabilnosti cen. Zniževanje inflacije omogoča centralnim bankam zniževanje ključnih obrestnih mer, kar naj bi omililo zaostrene razmere na finančnih trgih. Zaradi vse bolj zaostrenih razmer na finančnih trgih je Evropske centralne banke tudi v letu 2009 nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere. Tako je v januarju znižala obrestno mero za območje evra najprej iz 2,5% na 2 %, v marcu za dodatnih 50bp na 1,5%, nato aprila za 25bp na 1,25% in v maju na 1 %, kar je najnižja obrestna mera doslej. Referenčni tečaj Evropske centralne banke je na dan znašal 1,4406 EUR/USD, kar pomeni, da je tečaj EUR v letu 2009 apreciiral za 3,5 % glede na USD. Povprečni tečaj v letu 2009 je znašal 1,3948 EUR/USD in je za 5,2 % nižji od povprečja leta V letu 2009 je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance dosegel 207,3 MEUR (0,6 % ocenjenega BDP), kar je 2.079,3 MEUR manj kot leta To je bilo večinoma posledica nižjega primanjkljaja v blagovni menjavi (večji količinski padec uvoza kot izvoza ob izboljšanih pogojih menjave), deloma pa tudi nižjih neto plačil obresti na tuja posojila in večjega neto črpanja sredstev iz proračuna EU. Presežek v storitveni bilanci je bil nižji predvsem zaradi manjšega neto izvoza potovanj. Po zadnjih podatkih beležimo proračunski primanjkljaj v višini 5,7 % BDP, kar za 2,7 o.t. presega referenčno mejo primanjklaja, za kar je Slovenija prejela opozorilo s strani Evropske komisije. Tako visok odstotek primankljaja je posledica gospodarske krize, delovanja avtomatskih stabilizatorjev in vpliva dodatnih protikriznih ukrepov sprejetih v tem letu. Z namenom znižanja primankljaja države pod 3% je vlada v začetku leta 2010 sprejela program stabilnosti. Program stabilnosti predvideva javnofinančno konsolidacijo in znižanje primanjkljaja države pod 3% BDP v letu To je skladno z usmeritvami EU v okviru postopka presežnega primanjkljaja. Konsolidacija je usmerjena na postopno zniževanje izdatkov države, njihovo racionalizacijo in kjer je to mogoče na spremembo strukture financiranja iz domačih virov na sredstva iz EU proračuna. Postopen umik fiskalnih spodbud je predviden že v letu 2010, konsolidacija pa naj bi se pospešeno začela v letu V programskem obdobju je predvideno postopno zmanjšanje odhodkov za plače in vmesno potrošnjo države. Predvideva se tudi racionalizacija storitev, ki jih zagotavlja država ter racionalizacija distributivne vloge države. Dolg države je po ocenah Ministrstva za finance ob koncu leta 2009 znašal mio EUR oziroma 34,4% BDP. To pomeni, da se je v letu 2009 delež dolga v BDP povečal za skoraj 12 o.t.. Nadaljnja rast dolga države, izraženega v odstotkih BDP, je predvidena tudi v letih , predvsem zaradi primarnih primanjkljajev. 14 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

15 V letu 2009 borza beležila 20-letnico svojega obstoja, kar je obeležila tudi s pridobitvijo prvega tujega člana z oddaljenim dostopom na naš trg, kar omogoča neposredno dostopnost slovenskega trga do tujih vlagateljev. Postopno okrevanje svetovnega gospodarstva se posledično prenaša tudi na borzna tla. Na Ljubljanski borzi v letošnjem letu beležimo ugodna dogajanja in postopno rast borznih indeksov. Glavni delniški indeks Ljubljanske borze SBI20 je v letu 2009 porasel 10,36%, SBI TOP za 15,3%. Ugodna dogajanja na trgu se odrazijo v večjem obsegu tržne kapitalizacije in večjem obsegu prometa primerjalno glede na lani. Celotna tržna kapitalizacija v letošnjem letu postopno narašča (zlasti trg obveznic) in je konec leta znašala ,1 MEUR. Največji delež v celotni tržni kapitalizaciji vseh vrednostnih papirjev imajo obveznice družb, in sicer 55,0 %, sledijo jim delnice (brez investicijskih skladov) z 43,0% in investicijski skladi s 2,0 %. Tržna kapitalizacija obveznic je v letošnjem letu porasla za 59,2% na ,5 MEUR, tržna kapitalizacija investicijskih skladov za 8,7 % na 384,3 MEUR, medtem ko je tržna kapitalizacija delnic ostala v podobnih okvirih primerjalno na lani. Obseg prometa v letošnjem letu je bil za 29,7% nižji v primerjavi na lani. Tako je bilo sklenjeno za 904,0 MEUR prometa. Glavnina (79,6%) celotnega celotnega vrednostnega obsega prometa je bilo opravljeno z delnicami, 17,3 % z obveznicami, najmanj prometa pa je bilo opravljenega z investicijskimi skladi, in sicer 3,1 %. Zavarovalništvo, ki se po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v skupino»finančno posredništvo«, se pospešeno razvija ter kljub recesiji posluje uspešno in finančno stabilno. Zavarovalniški trg v Sloveniji je konec leta 2009 sestavljalo 15 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici. Za slovenski zavarovalniški trg je značilna visoka koncentracija, saj je tržni delež največje zavarovalnice glede na bruto obračunano zavarovalno premijo po zadnjih podatkih znašal 38,5 %, največjih štirih pa 78,7 %. Obseg poslovanja zavarovalnic, izražen z bruto obračunano zavarovalno premijo, se je po zadnjih podatkih za leto 2009 v primerjavi z istim obdobjem lani, povečal za 2,6 % na 1.931,9 MEUR, predvsem na račun povečanja zbranih bruto premij iz naslova premoženjskih zavarovanj za 5,0 %, ki še vedno predstavljajo glavnino zbranih bruto premij, in sicer 74,8 %, delež zbranih bruto premij iz naslova življenjskih zavarovanj je znašal 25,2% Poslovanje po zavarovalnih vrstah V Merkur zavarovalnici d.d. nudimo zavarovanja znotraj dveh skupin: - premoženjska zavarovanja in - življenjska zavarovanja. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

16 V skupino premoženjskih zavarovanj sodijo naslednje zavarovalne vrste: nezgodna zavarovanja, zdravstvena zavarovanja, zavarovanja požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti in zavarovanje različnih finančnih izgub. V skupino življenjskih zavarovanj sodijo vsa življenjska zavarovanja in zavarovanja za primer poroke oziroma rojstva ter življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Opis zavarovalnih vrst Nezgodno zavarovanje Nezgodno zavarovanje vključuje zavarovanje po vsem svetu in v večini primerov za 24 ur. Na voljo so naslednja nezgodna zavarovanja: nezgodno zavarovanje za eno osebo, nezgodno zavarovanje za družino, nezgodno zavarovanje za otroke, nezgodno zavarovanje za prosti čas in kolektivna nezgodna zavarovanja. Zavarovane nevarnosti so: nezgodna in naravna smrt, trajna invalidnost, bolnišnično nadomestilo, nadomestilo za stroške zdravljenja, dnevno nadomestilo, nezgodna mesečna renta in stroški nezgode. Zdravstveno zavarovanje V okviru zdravstvenih zavarovanj ponujamo zavarovanje za bolnišnično nadomestilo, dnevno nadomestilo, nadomestilo za zdravilišče ter nadomestilo za spremljajočo osebo in porod. Prav tako ponujamo zavarovanje za primer nastanka določenih hudih bolezni. Zavarovanje požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti in zavarovanje različnih finančnih izgub Ponujamo zavarovanje stanovanja, večstanovanjskih objektov z opremo in manjše proizvodne objekte. Nudimo zavarovanje naslednjih nevarnosti: požar, vihar, potres, vlom, izliv vode, lom stekla, odgovornost proti tretjim osebam in zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara. Vsa premoženjska zavarovanja sklepamo na novo vrednost. Življenjsko zavarovanje, zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva, zavarovanje za primer naravne smrti in zavarovanje za primer nastanka določenih hudih bolezni V okviru življenjskih zavarovanj ponujamo individualna in kolektivna zavarovanja ter življenjsko zavarovanje dveh oseb. Možna je oblika življenjskega zavarovanja z varčevanjem (mešano zavarovanje) in življenjskega zavarovanja brez varčevanja ter rentno zavarovanje. Izplačila zavarovalne vsote so pri vseh zavarovanjih lahko enkratna ali v obliki rente. Rentno zavarovanje V okviru rentnih zavarovanj ponujamo dve osnovni obliki rent, in sicer doživljenjske in časovno omejene mesečne rente, pri čemer je možno izbrati takojšnje ali pa odloženo prejemanje rente ter z zajamčeno dobo. Pri vseh rentnih zavarovanjih zavarovalnica jamči za izplačilo dogovorjene rente. 16 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

17 Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem Ponujamo tudi življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Gre za zavarovanja vezana na enote investicijskih skladov. Izplačila zavarovalne vsote so tudi pri teh zavarovanjih lahko enkratna ali v obliki rente. V primeru naravne ali nezgodne smrti zavarovanca med zavarovalno dobo pri naložbenih zavarovanjih Top Garant in Vario Top izplačamo zavarovalno vsoto za primer smrti ter denarno vrednost enot premoženja sklada v višini kritne rezervacije (Net Asset Value). Pri naložbenem zavarovanju MTI pa se v primeru smrti izplača višja vrednost od obeh, in sicer ali denarna vrednost enot premoženja ali zavarovalna vsota. Poslovanje razvoj portfelja V letu 2009 je zavarovalnica po obsegu letne bruto premije beležila 3,7 % rast zavarovanj in 7,3 % rast števila sklenjenih zavarovanj. V letu 2009 je bilo sklenjenih zavarovanj, kar je za več kot predhodno leto. Število sklenjenih zavarovanj se je najbolj povečalo na področju premoženjskih zavarovanj, in sicer za na zavarovanj. Na področju življenjskih zavarovanj se je število zavarovanj povečalo za na zavarovanj. Povečanje števila življenjskih zavarovanj primerjalno glede na lani vključuje tudi za 378 več sklenjenih življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Tabela 3: Število sklenjenih zavarovanj in zavarovancev po zavarovalnih vrstah Po zavarovalnih vrstah Število sklenjenih zavarovanj Število zavarovancev - nezgodno zavarovanje zdravstveno zavarovanje zavarovanje požara in elementarnih nesreč drugo škodno zavarovanje splošno zavarovanje odgovornosti zavarovanje različnih finančnih izgub življenjsko zavarovanje zavarovanje za primer porok oziroma rojstev življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem Skupaj po zavarovalnih vrstah Zavarovani kapital skupine življenjskih zavarovanj znaša 900,1 MEUR (2008: 862,0 MEUR). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

18 Graf 1: Razvoj portfeljnih premij v TEUR Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Skupaj 10.3 Finančni rezultat zavarovalnice Zavarovalnica je poslovno leto 2009 uspešno zaključila. Izkazani poslovni izid po obdavčitvi je znašal 5.505,1 TEUR, kar je za 1.914,4 TEUR več kot predhodno leto. Zavarovalnica z uspešnim poslovanjem po obsegu bruto obračunane premije na segmentu življenjskih zavarovanj dosega 7,9 % tržni delež, kar jo med slovenskimi klasičnimi zavarovalnicami uvršča na uspešno četrto mesto. Prihodki od premij V letu 2009 so se prihodki od premij glede na predhodno leto povečali za 1.561,0 TEUR na ,0 TEUR, od tega so se povečali prihodki od premij za življenjska zavarovanja za 1.423,3 TEUR na ,9 TEUR in za premoženjska zavarovanja za 137,7 TEUR na 6.502,0 TEUR. Tabela 4: Razvoj prihodkov od premij v EUR Po zavarovalnih skupinah Obračunane kosmate zavar in sozavar premije Sprememba kosmate prenosne premije Prihodki od premij Prihodki od premij Sprememba prihodkov od premij - življenjska zavarovanja premoženjska zavarovanja Skupaj LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

19 Graf 2: Razvoj prihodkov od premij v TEUR Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Skupaj Odhodki za škode V letu 2009 so se odhodki za škode glede na predhodno leto zmanjšali za 1.751,9 TEUR na ,5 TEUR. Primerjalno na leto 2008, ki so ga zaznamovala pogosta in uničujoča neurja v poletnih mesecih, ki so pomembno prispevala k večjemu obsegu škod na zavarovanih objektih, ter večja škoda na zavarovanem objektu zaradi požara, smo v letu 2009 beležili pomembno zmanjšanje škod v skupini premoženjskih zavarovanj, in sicer za 3.115,7 TEUR na 1.558,8 TEUR. V skupini življenjskih zavarovanj v letu 2009 beležimo porast odhodkov za škode za za 1.363,8 TEUR na ,7 TEUR. Delež škod premoženjskih zavarovanj v prihodkih od premij premoženjskih zavarovanj se je znižal iz 73,4%, kolikor je znašal v letu 2008 na 24,0%v letu Tabela 5: Razvoj odhodkov za škode Po zavarovalnih skupinah v EUR Sprememba odhodkov za škode - življenjska zavarovanja premoženjska zavarovanja Skupaj LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

20 Čisti prihodki od zavarovalnih premij in čisti odhodki za škode Tabela 6: Čisti prihodki od zavarovalnih premij in čisti odhodki za škode po zavarovalnih vrstah Po zavarovalnih vrstah Čisti prihodki od zavarovalnih premij Čisti odhodki za škode v EUR Rezultat - nezgodno zavarovanje zdravstveno zavarovanje zavarovanje požara in elementarnih nesreč drugo škodno zavarovanje splošno zavarovanje odgovornosti zavarovanje različnih finančnih izgub življenjsko zavarovanje zavarovanje za primer porok oziroma rojstev življensko zavar. z naložbenim tveganjem Skupaj Pozavarovanje V pasivnem pozavarovanju so znašali pozavarovateljevi deleži v premiji 2.001,1 TEUR (2008: 1.947,9 TEUR). Delež pozavarovateljev v odhodkih za škode je znašal 955,9 TEUR (2008: 2.326,5TEUR). Pozavarovateljev delež v premiji pri življenjskem zavarovanju je znašal 488,2 TEUR (2008: 514,1 TEUR), deleži pozavarovateljev v odhodkih za škode pa 100,5 TEUR (2008: 24,2 TEUR). Pozavarovateljev delež v premiji pri premoženjskih zavarovanjih pa je znašal 1.512,9 TEUR (2008: 1.433,8 TEUR), deleži pozavarovateljev v odhodkih za škode pa 855,4 TEUR (2008: 2.302,3TEUR). Prihodki iz naslova pozavarovalnih provizij in udeležbe v dobičku znašajo 510,3 TEUR (2008: 504,2 TEUR). Skupno so pozavarovatelji zaključili poslovno leto z dobičkom. Stroški iz poslovanja Stroški iz poslovanja so v letu 2009 glede na predhodno leto porasli za 10,6 % in znašali ,9 TEUR. Od tega znašajo stroški iz poslovanja za življenjsko zavarovanje ,0TEUR (2008: 9.708,9TEUR) in za premoženjsko zavarovanje 2.545,9 TEUR (2008: 2.176,6 TEUR). Prihodki in odhodki naložb Prihodki naložb so znašali ,7 TEUR, kar je za 9,8% več kot v preteklem letu. Odhodki od naložb so znašali 543,4 TEUR (2008: 1.935,2 TEUR) in so bili za 1.391,7 TEUR nižji kot preteklo leto. Pomembno zmanjšanje odhodkov naložb odraža na eni strani konzervativno politiko zavarovalnice in na drugi strani stabilizacijo razmer na finančnih trgih v drugi polovici letošnjega leta. 20 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

21 Tabela 7: Prihodki in odhodki naložb po zavarovalnih vrstah v EUR Po zavarovalnih vrstah Prihodki naložb Odhodki od naložb Rezultat - nezgodno zavarovanje zdravstveno zavarovanje zavarovanje požara in elementarnih nesreč drugo škodno zavarovanje splošno zavarovanje odgovornosti zavarovanje različnih finančnih izgub življenjsko zavarovanje zavarovanje za primer porok oziroma rojstev življensko zavar. z naložbenim tveganjem Skupaj Izid poslovanja po obdavčitvi Tabela 8: Izid poslovanja po obdavčitvi in prikaz delitve bilančnega dobička v EUR Izid poslovanja po obdavčitvi Življenjska Premoženjska Skupaj zavarovanja zavarovanja Dobiček oz. izguba obračunskega obdobja Oblikovanje drugih rezerv Nerazporejeni čisti dobiček ali izguba Prenesen čisti dobiček Predlog uporabe bilančnega dobička Bilančni dobiček Oblikovanje drugih rezerv Oblikovanje mat. rezervacije za pripis zavarovancem Izplačilo dividend lastnikom Preneseni čisti dobiček oz. izguba Finančni položaj zavarovalnice Zavarovalnica izkazuje na zadnji dan leta 2009 ustrezno bilančno strukturo, naravnano k obvladovanju tveganj s presežno kapitalsko ustreznostjo in zadostnimi finančnimi sredstvi, ki zagotavljajo ustrezno pokritost obveznosti zavarovalnice. Bilančna vsota zavarovalnice je v letu 2009 porasla za 12,8 % na ,3 TEUR, predvsem kot posledica porasta obveznosti iz zavarovalnih pogodb in s tem povezanega porasta finančnih naložb. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb so porasle za 11,0 % na ,5 TEUR, predvsem kot odraz LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

22 porasta zbrane premije na segmentu življenjskih zavarovanj. Porast finančnih naložb za ,6 TEUR na ,5 TEUR je bil po obsegu največji na področju finančnih naložb v posesti do zapadlosti. V strukturi sredstev prevladujejo finančne naložbe, katerih delež v strukturi ostaja v podobnih okvirih kot v preteklem letu. Največji delež (49,7%) predstavljajo finančne naložbe v posesti do zapadlosti, sledijo jim finančne naložbe razpoložljive za prodajo (35,8%), posojila in depoziti (6,3%) ter finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid (3,8%). Med pomembno kategorijo sredstev spadajo tudi opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, ki skupno v strukturi sredstev predstavljajo 1,5 %. Na strani sredstev so tudi deleži pozavarovalnih sredstev iz pozavarovalnih pogodb, ki so ob prehodu na MSRP v letu 2007 prvič obravnavani na strani sredstev kot samostojna bilančna kategorija. Kapital je zadnji dan leta 2009 znašal ,1 TEUR (2008: ,9 TEUR) in predstavljal 14,6 % celotnih obveznosti. Delež se je v celotni strukturi glede na preteklo leto povečal za 1,1 odstotne točke. Na povečanje kapitala vpliva dokapitalizacija, ki smo jo izvršili na podlagi sklepa skupščine z dne, v višini 695,7 TEUR, pomembno povečanje popravkov iz prevrednotenja, ki izhajajo iz ugodnega vrednotenja naložb po pošteni vrednosti preko kapitala in ugodnega rezultata iz poslovanja. Glavnino obveznosti (84,0%) predstavljajo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so se glede na lani povečale za 11,0 % na ,5 TEUR. Graf 3: Razvoj naložb v TEUR Naložbe (zemljišča, zgradbe, finančne nal., denarna sr.) Kapital in zavarovalno-tehnične rezervacije 10.5 Opis tveganj in upravljanje z njimi Tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena pri svojem poslovanju in upravljanje z njimi, je podrobno razkrito v računovodskem delu. 22 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

23 10.6 Investicijska vlaganja V letu 2009 smo največ prostih sredstev investirali v finančna sredstva, ki smo jih skupno povečali za 12,6 % oz ,5 TEUR, od tega smo ,1 TEUR sredstev investirali v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki smo jih povečali na ,1 TEUR in 1.785,5 TEUR v posojila in depozite, ki smo jih povečali na ,4 TEUR ,8 TEUR prostih sredstev smo investirali tudi v nakup poslovnih prostorov v Ljubljani (3. nadstropje stavbe Bežigrajski dvor) in tako povečali naložbene nepremičnine na 1.875,3 EUR. Naložbe v nova opredmetena osnovna sredstva so znašale 199,6 TEUR, v posodobitev programske opreme smo investirali 22,6 TEUR Računovodski in finančni kazalniki v skladu s sklepom AZN SKL ) Rast kosmate obračunane premije Kosmata obračunana premija 2009 Kosmata obračunana premija 2008 Indeks rasti (2009/2008) Kosmata obračunana premija 2008 Kosmata obračunana premija 2007 Indeks rasti (2008/2007) Nezgodno zavarovanje , ,71 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,60 Drugo škodno zavarovanje , ,91 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,73 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,42 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,39 Življenjsko zavarovanje , ,80 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,83 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,04 Življenjska zavarovanja , ,81 Zdravstvena zavarovanja , ,39 Vsa zavarovanja skupaj , ,44 2.) Čista obračunana zavarovalna premija v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Čista obračunana zavarovalna premija 2009 Kosmata obračunana zavarovalna premija 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna premija 2008 Kosmata obračunana zavarovalna premija 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje , ,92 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,75 Drugo škodno zavarovanje , ,40 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,11 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,67 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih , ,15 Življenjsko zavarovanje , ,46 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,64 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,79 Življenjska zavarovanja , ,65 Zdravstvena zavarovanja , ,14 Vsa zavarovanja skupaj , ,53 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

24 3.) Gibanje kosmatih obračunanih odškodnin Kosmata obračunana odškodnina 2009 Kosmata obračunana odškodnina 2008 Indeks rasti (2009/2008) Kosmata obračunana odškodnina 2008 Kosmata obračunana odškodnina 2007 Indeks rasti (2008/2007) Nezgodno zavarovanje , ,19 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,04 Drugo škodno zavarovanje , ,23 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,58 Zavarovanje različnih finančnih izgub 0 0 0, ,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,26 Življenjsko zavarovanje , ,21 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,78 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,78 Življenjska zavarovanja , ,48 Zdravstvena zavarovanja , ,17 Vsa zavarovanja skupaj , ,40 4.) Povprečna odškodnina (v EUR) Kosmate obračunane odškodnine 2009 Število škod 2009 Povp. odškodnina Kosmate obračunane odškodnine 2008 Število škod 2008 Povp. odškodnina Nezgodno zavarovanje Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Drugo škodno zavarovanje Splošno zavarovanje odgovornosti Zavarovanje različnih finančnih izgub Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj Življenjsko zavarovanje Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem Življenjska zavarovanja Zdravstvena zavarovanja Vsa zavarovanja skupaj ) Škodni rezultat Kosmate obračunane odškodnine 2009 Kosmate obračunane Škodni Kosmate obračunane premije 2009 rezultat 2009 odškodnine 2008 Kosmate obračunane Škodni premije 2008 rezultat 2008 Nezgodno zavarovanje , ,28 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,93 Drugo škodno zavarovanje , ,35 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,16 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,64 Življenjsko zavarovanje , ,28 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,42 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,02 Življenjska zavarovanja , ,25 Zdravstvena zavarovanja , ,23 Vsa zavarovanja skupaj , ,31 24 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

25 6.) Stroški poslovanja v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Stroški poslovanja 2009 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2009 Delež (%) Stroški poslovanja 2008 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje , ,81 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,15 Drugo škodno zavarovanje , ,40 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,56 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,70 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,02 Življenjsko zavarovanje , ,06 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,08 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,98 Življenjska zavarovanja , ,01 Zdravstvena zavarovanja , ,81 Vsa zavarovanja skupaj , ,17 7.) Stroški pridobivanja zavarovanj v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Stroški pridobivanja zavarovanj 2009 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2009 Delež (%) Stroški pridobivanja zavarovanj 2008 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje , ,21 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,59 Drugo škodno zavarovanje , ,23 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,79 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,89 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,47 Življenjsko zavarovanje , ,88 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,89 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,68 Življenjska zavarovanja , ,81 Zdravstvena zavarovanja , ,38 Vsa zavarovanja skupaj , ,75 8.) Učinki naložb v % od povprečnega stanja naložb (iz stanja na začetku in koncu leta) Donos naložb Povprečno stanje 2009 naložb 2009 Učinki naložb (%) Donos naložb Povprečno stanje 2008 naložb 2008 Učinki naložb (%) Življenjska zavarovanja - kritni sklad , ,34 Življensko zavarovanje pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje - kritni sklad , ,00 Zdravstvena zavarovanja - kritni sklad , ,85 Premoženjska zavarovanja - kritno premoženje zavarovalno-tehničnih rezervacij , ,47 Življenjska zavarovanja - lastni viri , ,03 Premoženjska zavarovanja - lastni viri , ,35 Vsa zavarovanja skupaj , ,07 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

26 9.) Čiste škodne rezervacije v % od čistih prihodkov od zavarovalnih premij Čista prihodki od Čiste škodne rezervacije 2009 zavarovalnih premij 2009 Delež (%) Čista prihodki od Čiste škodne rezervacije 2008 zavarovalnih premij 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje , ,76 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč , ,75 Drugo škodno zavarovanje , ,92 Splošno zavarovanje odgovornosti , ,16 Zavarovanje različnih finančnih izgub , ,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,25 Življenjsko zavarovanje , ,54 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva , ,08 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem , ,00 Življenjska zavarovanja , ,18 Zdravstvena zavarovanja , ,81 Vsa zavarovanja skupaj , ,10 10.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od čiste obračunane premije Kosmati dobiček/zguba 2009 Čista obračunana premija 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba 2008 Čista obračunana premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj , ,36 Življenjska zavarovanja , ,85 Zdravstvena zavarovanja , ,79 Vsa zavarovanja skupaj , ,08 11.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od povprečnega kapitala Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2009 kapitala 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2008 kapitala 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,52 Življenjska zavarovanja , ,88 Vsa zavarovanja skupaj , ,57 12.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od povprečne aktive Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2009 aktive 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2008 aktive 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,09 Življenjska zavarovanja , ,58 Vsa zavarovanja skupaj , ,07 13.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta na delnico (v EUR) Kosmati dobiček/zguba 2009 Število delnic 2009 Vrednost Kosmati dobiček/zguba 2008 Število delnic 2008 Vrednost Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Vsa zavarovanja skupaj )Čisti dobiček oziroma izguba v % od povprečnega kapitala Čisti dobiček Povprečno stanje 2009 kapitala 2009 Delež (%) Čisti dobiček Povprečno stanje 2008 kapitala 2008 Delež (%) Vsa zavarovanja skupaj , ,35 15.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od čiste zavarovalne premije Razpoložljivi kapital 2009 Čista zavarovalna premija 2009 Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Čista zavarovalna premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,80 Življenjska zavarovanja , ,08 Vsa zavarovanja skupaj , ,06 26 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

27 16.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od minimalnega kapitala zavarovalnice Razpoložljivi Minimalni kapital kapital Delež (%) Razpoložljivi Minimalni kapital kapital Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,09 Življenjska zavarovanja , ,04 Vsa zavarovanja skupaj , ,86 17.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od zavarovalno-tehničnih rezervacij Razpoložljivi kapital 2009 Zavarovalnotehnične rezervacije 2009 Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Zavarovalnotehnične rezervacije 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,37 Življenjska zavarovanja , ,97 Vsa zavarovanja skupaj , ,59 18.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od terjatev iz pozavarovanja in zavarovalno-tehničnih rezervacij Razpoložljivi kapital 2009 Terj. iz pozav.in tehnične rez., ki odpadejo na pozav Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Terj. iz pozav.in tehnične rez., ki odpadejo na pozav Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,10 Življenjska zavarovanja , ,98 Vsa zavarovanja skupaj , ,00 19.)Čista obračunana zavarovalna premija glede na povprečno stanje kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij v % Čista obračunana zavarovalna premija 2009 Povp.st.kapitala in povp.st.zava.- tehn. rezervacij 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna premija 2008 Povp.st.kapitala in povp.st.zava.- tehn. rezervacij 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,83 Življenjska zavarovanja , ,07 Vsa zavarovanja skupaj , ,17 20.)Čista obračunana zavarovalna premija glede na povprečno stanje kapitala v % Čista obračunana zavarovalna Povprečno stanje premija 2009 kapitala 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna Povprečno stanje premija 2008 kapitala 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,82 Življenjska zavarovanja , ,90 Vsa zavarovanja skupaj , ,51 21.) Povprečno stanje čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na čista prihodke od zavarovalnih premij v % Povp.st. čistih zavarovalnotehničnih rezervacij 2009 Čisti prihodki od zavarovalnih premij 2009 Delež (%) Povp.st. čistih zavarovalnotehničnih rezervacij 2008 Čisti prihodki od zavarovalnih premij 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,45 Življenjska zavarovanja , ,27 Vsa zavarovanja skupaj , ,37 22.) Kapital glede na čisto prenosno premijo v % Kapital 2009 Čista prenosna premija 2009 Delež (%) Kapital 2008 Čista prenosna premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,29 Življenjska zavarovanja , ,18 Vsa zavarovanja skupaj , ,24 23.) Kapital glede na obveznost do virov sredstev v % Kapital 2009 Obveznost do virov sredstev 2009 Delež (%) Kapital 2008 Obveznost do virov sredstev 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,05 Življenjska zavarovanja , ,64 Vsa zavarovanja skupaj , ,54 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

28 24.)Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije glede na obveznost do virov sredstev v % Čiste zavar.-tehn. rezervacije 2009 Obveznost do virov sredstev 2009 Delež (%) Čiste zavar.-tehn. rezervacije 2008 Obveznost do virov sredstev 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,56 Življenjska zavarovanja , ,13 Vsa zavarovanja skupaj , ,38 25.)Čiste matematične rezervacije gelde na čiste zavarovalno-tehnične rezervacije v % Čiste matematične rezervacije 2009 Čiste zavarovalnotehnične rezervacije 2009 Delež (%) Čiste matematične rezervacije 2008 Čiste zavarovalnotehnične rezervacije 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja , ,76 Življenjska zavarovanja , ,90 Vsa zavarovanja skupaj , ,77 26.) Kosmata obračunana zavarovalna premija glede na število redno zaposlenih (v EUR) Kosmata obračunana zavarovalna premija 2009 Povprečno število zaposlenih 2009 Vrednost Kosmata obračunana zavarovalna premija 2008 Povprečno število zaposlenih 2008 Vrednost Vsa zavarovanja skupaj , , Udeležba zavarovanj pri dobičku Na dan je bilo zavarovancem življenjskih zavarovanj, ki so bili upravičeni do udeležbe pri dobičku iz poslovnega leta 2008, skupno pripisano 3.675,7 TEUR obrestnega in vsotnega dobička ter 55,7 TEUR končnega dobička. Na dan je bila rezervacija za pripis dobička iz poslovnega leta 2009, ki bo pripisana na dan v skladu z določili splošnih zavarovalnih pogojev za življenjska zavarovanja, povečana za 3.720,0 TEUR na ,6 TEUR, kar pomeni 1,50 % dobička na matematično rezervo (dobička iz obresti) in 1,25 dobička na zavarovalno vsoto (dobička iz umrljivosti) oz. 1,75 % in 1,50 za v letu 2005 prenovljene produkte, ki imajo nižjo vkalkulirano obrestno mero. Za produkte MH, MB, MBH in MBH/05 znaša delež 1,0 % in 0,75. Za skupno udeležbo življenjskih zavarovanj pri dobičku iz poslovnega leta 2009 se predvideva 3.967,5 TEUR dobička od tega 67,6 TEUR za pripis končnega dobička. Znesek, ki bo ostal v rezervaciji kot nepripisan dobiček bo znašal 7.089,1 TEUR. Upravičenci do udeležbe pri dobičku in metodologija pripisa dobička je podana v nadaljevanju (pod t.č ) 10.9 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Ugotavljamo, da med Merkur zavarovalnico d.d Ljubljana in matično družbo Merkur Versicherung AG Graz ni sklenjena pogodba o obvladovanju. Poslovodstvo Merkur zavarovalnice d.d. Ljubljana je že v januarju 1999 sklenilo Pogodbo o opravljanju specialnih storitev z matično družbo Merkur Versicherung AG Graz. Izvajanje storitev po navedeni 28 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

29 pogodbi je zaradi specialnih strokovnih znanj, s katerimi razpolagajo v matični družbi, v interesu naše zavarovalnice in tudi matične družbe ostalo v veljavi tudi v letu Merkur zavarovalnica na trgu ponuja tudi zavarovalne produkte iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Zavarovalne produkte Top garant, Vario top in Best of life je razvila in operacionalizirala matična družba, sprva za svoje potrebe in nato še za potrebe Merkur zavarovalnice. Z namenom optimirati izvajanje investiranja zbranih sredstev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je bil v septembru 2004 z matično družbo podpisan Okvirni dogovor o storitvah koncerna v zvezi z vrednostnimi papirji vezanimi na indeks in nato novembra 2004 še Aneks k navedenemu okvirnemu dogovoru. Omenjeni dogovor je sklenjen za nedoločen čas in je veljal tudi v letu Matična družba zagotavlja tudi vzdrževalna dela za računalniški program SAP, katerega uporabljamo v Merkur zavarovalnici za glavno knjigo in vodenje osnovnih sredstev. V zvezi z vzpostavljanjem projekta neprekinjenega poslovanja smo za drugo lokacijo zavarovalno tehničnega informacijskega sistema izbrali matično družbo, kjer se v realnem času zrcalijo poslovni procesi na osnovni lokaciji. Storitve, ki so bile opravljene v okviru navedenih področij so v letu 2009 vrednostno znašale ,79 EUR. Sestavni del zaračunanih storitev sta tudi specialni študiji za področje finančnih naložb in zdravstvenih zavarovanj, izdelanih s strani zunanjih svetovalnih družb. Študiji sta bili izdelani v interesu zavarovalnice kot tudi v interesu matične družbe. Stroški opravljenih storitev so našo družbo bremenili v polovičnem znesku v višini ,09 EUR. Na podlagi analize zavarovalnega portfelja po posameznih zavarovalnih vrstah se je Merkur zavarovalnica v letu 2006 odločila preoblikovati pozavarovanje oziroma zaradi dosežene velikosti portfelja in aktivnega upravljanja s tveganji pomembno povišati lastno izravnavo. Z letom 2006 je sklenila pozavarovalne pogodbe z matično družbo. Pozavarovalne pogodbe z Merkur Versicherung AG Graz se sklepajo vsako leto znova in so sklenjene tudi za poslovno leto Na podlagi sklenjenih pozavarovalnih pogodb z Merkur Versicherung AG je neto obveznost zavarovalnice za poslovno leto 2009 znašala EUR. Zavarovalnica v letu 2009 ni opustila ali sklenila poslov zgolj zaradi interesa matične družbe ali družbe, ki bi bila z njo povezana in bi bilo to v njeno škodo. 11 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta so razkriti v računovodskem delu. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

30 RAČUNOVODSKI PREGLED 12 Poročilo neodvisnega revizorja 30 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

31

32

33 13 Računovodski izkazi 13.1 Bilanca stanja na dan v EUR Sredstva Pojasnila Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Odložene terjatve za davek Naložbene nepremičnine Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Finančne naložbe posojila in depozite v posesti do zapadlosti razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni vrednosti Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem Terjatve Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za odmerjen davek Druge terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj sredstva Obveznosti in kapital Kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj obveznosti Zavarovalno-tehnične rezervacije Prenosne premije Matematične rezervacije Škodne rezervacije Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje Druge rezervacije Odložene obveznosti za davek Obveznosti iz poslovanja Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja Obveznosti za odmerjen davek Ostale obveznosti Skupaj obveznosti in kapital Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

34 13.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2009 v EUR Pojasnila ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ Obračunane kosmate zavarovalne premije Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje Sprememba prenosnih premij PRIHODKI OD NALOŽB DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega prihodki od provizij DRUGI PRIHODKI ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE Obračunani kosmati zneski škod Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev Sprememba škodnih rezervacij SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE OBRATOVALNI STROŠKI, od tega stroški pridobivanja zavarovanj ODHODKI NALOŽB, od tega oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI DRUGI ODHODKI POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO DAVEK OD DOHODKA ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 79,08 51,74 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 32 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

35 13.3 Izkaz vseobsegajočega donosa v EUR Pojasnila ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Davek od drugega vseobsegajočega donosa VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I+II) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

36 13.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Pojasnila I. Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske in statutarne rezerve Druge rezerve IV. Presežek iz prevrednotenja V. Zadržani čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid Čisti dobiček/izguba poslovnega leta v EUR SKUPAJ KAPITAL (I+II+III+IV+V+VI) Stanje na dan Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo Prenos v zadržani čisti poslovni izid Oblikovanje rezervacij za pripis zavarovancem Stanje na dan Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo Prenos v zadržani čisti poslovni izid Oblikovanje rezervacij za pripis zavarovancem Stanje na dan Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 34 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

37 Predlog uporabe bilančnega dobička v EUR Čisti poslovni izid poslovnega leta (a) Prenesen čisti dobiček (+)/prenesena čista izguba (-) (b) rezultat tekočega leta po veljavnih standardih prilagoditev na nove računovodske standarde Povečanje drugih rezerv po sklepu uprave in nadzornega sveta (c) Bilančni dobiček (a + b - c), ki ga skupščina razporedi: na delničarje v druge rezerve - za prenos v naslednje leto za druge namene Izkaz denarnih tokov na dan Pojasnila v EUR A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Postavke izkaza poslovnega izida Obračunane čiste zavarovalne premije v obdobju Prihodki naložb (razen finančnih prihodkov), financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Drugi poslovni prihodki (razen za prevrednotenje in brez zmanjšanja rezervacij) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Obračunani čisti zneski škod v obdobju Čisti obratovalni stroški brez stroškov amortizacije in brez spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavaro Odhodki naložb (brez amortizacije in finančnih odhodkov) financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Drugi poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotovanje in brez povečanja rezervacij) Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sredstev (terjatve za zavarovanje, druge terjatve, druga sredstva ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne terjatve iz neposrednih zavarovanj Začetne manj končne terjatve iz pozavarovanj Začetne manj končne druge terjatve in sredstva Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni dolgovi iz neposrednih zavarovanj Končni manj začetni dolgovi iz pozavarovanj Končni manj začetni drugi poslovni dolgovi Končne manj začetne odložene obveznosti za davek c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

38 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od obresti, ki se nanašajo na naložbenje in na: , naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij druge naložbe Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih, ki se nanašajo na: naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij druge naložbe Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, financiranih iz: , zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: zavarovalno-tehničnih rezervacij drugih virov c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri pri naložbenju (a+b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala b) Izdatki pri financiranju Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 36 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

39 14 Računovodske politike in usmeritve 14.1 Subjekt poročanja Merkur zavarovalnica d.d. (v nadaljevanju zavarovalnica) je delniška družba s sedežem na Dunajski cesti 58, 1000 Ljubljana, Slovenija. Zavarovalnica je v sodnem registru vpisana za opravljanje dejavnosti življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Zavarovalnica je vključena v zavarovalniško skupino Merkur International Holding AG, Graz, ki je v 100% lasti Merkur Versicherung AG, Graz. Slednja pa je v 100 % lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt Vermögensverwaltung. Merkur Versicherung A.G.Graz izdeluje konsolidirano letno poročilo, ki je na razpolago na sedežu družbe Joanneumring 22, 8010 Graz, Avstrija. V nadaljevanju so prikazani računovodski izkazi in pojasnila, ki se nanašajo samo na zavarovalnico Priprava računovodskih izkazov Izjava o skladnosti Računovodski izkazi Merkur zavarovalnice d.d. za poslovno leto 2009 so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: MSRP). Ti računovodski izkazi predstavljajo individualne računovodske izkaze Merkur Zavarovalnice d.d. Računovodski izkazi vsebujejo podatke in pojasnila v skladu z MSRP ter z Zakonom o gospodarskih družbah in sklepom AZN SKL Podlage za pripravo Računovodski izkazi so pripravljeni po računovodskih načelih upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja zavarovalnice. Pri pripravi računovodskih izkazov so upoštevane tudi določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti zavarovalnice ter prihodke in odhodke v poslovnem letu (t.č.15). Funkcijska in poročevalska valuta Računovodski izkazi zavarovalnice so sestavljeni v EUR (brez stotinov), ki se uporablja kot funkcijska in poročevalska valuta. Morebitne razlike pri pojasnilih k računovodskim izkazom izhajajo iz zaokroževanj na 1 EUR. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

40 Pregled in potrditev računovodskih izkazov V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah mora nadzorni svet zavarovalnice preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog bilančnega dobička. Nadzorni svet mora upravi zavarovalnice predložiti svoje poročilo. Skupščina je v skladu z veljavnim Zakonom o gospodarskih družbah pristojna za sprejetje letnega poročila le v primeru, če nadzorni svet letnega poročila ne bi potrdil. Računovodski izkazi zavarovalnice so bili s strani uprave in nadzornega sveta potrjeni do dne in posredovani Agenciji za zavarovalni nadzor do dne Redna seja skupščine zavarovalnice, na kateri bo obravnavano letno poročilo, je sklicana dne Uvedba novih in prenovljenih MSRP V nadaljevanju navajamo Standarde, interpretacije in spremembe v zvezi z izdanimi Standardi, katerih uporaba je obvezna od in jih zavarovalnica ni predčasno uvedla: Spremenjen MSRP 3 Poslovne združitve (v veljavi za letna obdobja od ) Obseg spremenjenega standarda je dopolnjen in definicija pojma "posel" razširjen. Dopolnjen standard zajema tudi številne druge spremembe, med drugim: - vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila); - naknadne spremembe pogojnega dela plačila se pripozna v poslovnem izidu; - stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan nastanka; - prevzemnik lahko izmeri katerikoli manjšinski delež po pošteni vrednosti na datum prevzema (polno dobro ime), ali po sorazmernem deležu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti prevzete družbe na podlagi posel-za-posel. Dopolnjen MSRP 3 za izkaze zavarovalnice ni pomemben. Spremenjen MRS 27, Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (v veljavi za letna obdobja od ) Spremenjen standard obravnava izraz "manjšinski delež", ki se nadomešča z izrazom "neobvladujoč delež" in je definiran kot "kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti neposredno niti posredno". Nadalje dopolnjen standard spreminja obravnavanje neobvladujočega deleža, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deležem. Spremenjen standard nima vpliva na računovodske izkaze zavarovalnice. Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev - Razvrstitev izdaj delniških pravic (v veljavi za letna obdobja od ) 38 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

41 V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v katerikoli valuti kapitalski instrumenti, če podjetje vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerne pravice, opcije ali nakupne bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov. Dopolnila k MRS 32 za zavarovalnico niso pomembna. Dopolnilo k MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje - Pred tveganjem upravičeno varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od ) Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo obstoječih načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja denarnih tokov ali deli denarnih tokov odražajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odražalo razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti, vendar pa inflacije ne moremo določiti, razen v omejenih okoliščinah. Zavarovalnica še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. Dopolnjen MRS 39 za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomemben, saj le-ta ne uporablja varovanja pred tveganji. OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji (v veljavi za letna obdobja od dalje) Pojasnilo je namenjeno družbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju. Pojasnilo ne bo imelo vpliva na računovodske izkaze zavarovalnice, saj le-ta ne sklepa dogovorov o koncesiji storitev. OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od dalje) OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih: - pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih, skladno z MRS 11.3, - pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. družbi ni potrebno dobavljati gradbenega materiala) in - pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z določili MRS V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot to določa MRS Omenjeno Pojasnilo za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomembno, saj le-ta ne nudi storitev gradnje ali prodaje nepremičnin. OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred tveganjem (v veljavi za letna obdobja od ) Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera družba v Skupini sme posedovati postavko, varovano pred tveganjem. Pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid. V računovodskih izkazih zavarovalnice pojasnilo ne bo imelo vpliva. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

42 OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja od ) Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje podjetja ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot prilagoditve znseka izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu. Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na računovodske izkaze za obdobja pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet presoje uprave/družbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka. OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja od ) V skladu s Pojasnilom mora podjetje pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v kolikor to sredstvo kaže značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16. Prav tako mora podjetje pripoznati znesek prenosa kot prihodek. Časovni okvir za pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora. Omenjeno Pojasnilo za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomembno, saj slednja običajno ne prejema sredstev od odjemalcev. Od veljajo dopolnila k MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov. Dopolnjen standard zahteva, da se podatki v računovodskih izkazih združijo na podlagi skupnih značilnosti ter uvaja izkaz vseobsegajočega donosa. Postavke stroškov in odhodkov, kot tudi sestavine ostalega celotnega dobička so prikazani bodisi v izkazu celotnega dobička (ki v enem samem izkazu zajema izkaz uspeha ter vse nelastniške spremembe v kapitalu), ali v dveh ločenih izkazih (izkaz uspeha ali izkaz vseobsegajočega donosa). Zavarovalnica je za računovodske izkaze 2009 uporabila dva ločena izkaza. Opredelitev zavarovalnih pogodb MSRP 4 opredeljuje zavarovalne pogodbe, njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih in merjenje. Tako pravi, da je zavarovalna pogodba tista pogodba, po kateri ena pogodbena stranka (zavarovatelj) prevzame pomembno veliko zavarovalno tveganje od druge pogodbene stranke (zavarovanec) tako, da se zaveže v primeru uresničitve vnaprej opredeljenega negotovega prihodnjega dogodka, ki povzroči zavarovancu škodo, zavarovancu to škodo povrniti. Skladno s standardom je bila v zavarovalnici opravljena klasifikacija zavarovalnih pogodb na podlagi prevzetega tveganja in višine tveganega zneska. Vse pogodbe v portfelju zavarovalnice so klasificirane kot zavarovalne pogodbe. Prevedbe iz tujih valut Transakcije v tuji valuti so preračunane v poročevalsko valuto po menjalnem tečaju na dan transakcije. Denarna sredstva in obveznosti izražene v tuji valuti se po menjalnem tečaju na dan 40 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

43 bilance stanja preračunajo v poročevalsko valuto. Negativne ali pozitivne tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu tujih valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Investicijski skladi nominirani v tuji valuti, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti se preračunajo v poročevalsko valuto na dan merjenja po pošteni vrednosti. Pozitivne ali negativne tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti pripoznana na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti so preračunana po tečaju na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti merjena po pošteni vrednosti izražena v tuji valuti, pa so preračunana po tečaju, ko je bila ugotovljena poštena vrednost. Primerjave Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor je v Uradnem listu 47/2009 z dne objavil Sklep o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic-skl 2009, ki je začel veljati naslednji dan po objavi. Sklep predpisuje nove vrste in sheme računovodskih izkazov vključenih v računovodsko poročilo zavarovalnice. Zavarovalnica je skladno s predpisanimi spremebami računovodskih izkazov ustrezno prerazporedila tudi postavke za primerjalnega obdobja Računovodske usmeritve Neopredmetena sredstva Med neopredmetena sredstva zavarovalnica vključuje pridobljene licence in računalniške programe. Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi. Za merjenje neopredmetenih sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti neopredmetena sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se pričnejo amortizirati, ko so razpoložljiva za uporabo. Vsa neopredmetena sredstva so razvrščena med neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti. Neopredmetena sredstva se delijo med bilanco življenjskih in premoženjskih zavarovanj oziroma po odsekih poročanja po metodi idealnega lastništva. Ključ delitve je fakturirana premija korigirana z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji. Tabela 9: Prikaz amortizacijskih stopenj Neopredmetena sredstva LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

44 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, službena vozila in opremo. Zemljišča in zgradbe vključujejo predvsem poslovne prostore. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za uporabo. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zavarovalnica obračunava amortizacijo opredmetenih sredstev posamično, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost. Opredmetena osnovna sredstva se pričnejo amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča se ne amortizirajo. Pozneje nastali stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstev ali pa so pripoznani kot ločeno sredstvo, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pripadle zavarovalnici in ko je mogoče ta strošek sredstva zanesljivo oceniti. Vsi drugi stroški popravil in vzdrževanja se izkažejo kot obratovalni stroški v finančnem obdobju, v katerem so nastali. Opredmetena osnovna sredstva se delijo med bilanco življenjskih in premoženjskih zavarovanj oziroma po odsekih poročanja po metodi idealnega lastništva. Ključ delitve je fakturirana premija korigirana z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji. Tabela 10: Prikaz amortizacijskih stopenj Zgradbe 2,5 2,5 Računalniška oprema Službena vozila Pohištvena oprema Ostala oprema 10,0 25,0 10,0 25,0 Zavarovalnica presoja ali obstajajo znamenja slabitev za pomembno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Kot pomembna skupina se štejejo nepremičnine, saj njihova knjigovodska vrednost predstavlja več kot 85 % vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev zavarovalnice. Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni ali obstaja nepristranski dokaz za slabitev nepremičnin. Pri ocenjevanju indikatorjev za slabitev zavarovalnica upošteva zunanje vire informacij (npr. gospodarske razmere, tržna vrednost itd.) in notranje vire informacij (npr. poškodovanost nepremičnin, reorganizacija poslovanja, odtujitev sredstva itd). Zavarovalnica kot indikator za potencialno slabitev šteje, kadar je poštena vrednost nepremičnine daljše obdobje nižja od knjigovodske vrednosti za več kot 30%. Zavarovalnica kot daljše obdobje 42 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

45 razume dobo 12-ih mesecev, ko je tržna vrednost nepremičnine kontinuirano nižja od nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost nepremičnine je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, ali njene vrednosti pri uporabi. V kolikor je izpolnjen pogoj za potencialno slabitev, zavarovalnica naroči cenitev vrednosti s strani pooblaščenega cenilca za nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost izračunana s strani pooblaščenega cenilca manjša od knjigovodske vrednosti, zavarovalnica opravi slabitev na njeno nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida Naložbene nepremičnine Med naložbene nepremičnine so razvrščena opredmetena osnovna sredstva dana v poslovni najem. Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi. Za merjenje sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zavarovalnica obračunava amortizacijo naložbenih nepremičnin posamično, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost. Naložbene nepremičnine se pričnejo amortizirati, z dnem, ko so razpoložljiva za uporabo. Vse naložbene nepremičnine so izkazane v bilanci življenjskih zavarovanj. Tabela 11: Prikaz amortizacijskih stopenj Naložbene nepremičnine 2,5-5,0 2,5-5,0 Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni ali obstaja nepristranski dokaz za slabitev naložbenih nepremičnin. Pri ocenjevanju indikatorjev za slabitev zavarovalnica upošteva zunanje vire informacij (npr. gospodarske razmere, tržna vrednost itd) in notranje vire informacij (npr. poškodovanost nepremičnin, reorganizacija poslovanja, odtujitev sredstva itd.) Zavarovalnica kot indikator za potencialno slabitev šteje, kadar je nadomestljiva vrednost naložbene nepremičnine daljše obdobje nižja od knjigovodske vrednosti za več kot 30%. Zavarovalnica kot daljše obdobje razume dobo 12-ih mesecev, ko je tržna vrednost naložbene nepremičnine kontinuirano nižja od nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost naložbene nepremičnine je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, ali njene vrednosti pri uporabi. V kolikor je izpolnjen pogoj za potencialno slabitev, zavarovalnica naroči cenitev vrednosti s strani pooblaščenega cenilca za nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost izračunana s strani pooblaščenega cenilca manjša od knjigovodske vrednosti, zavarovalnica opravi slabitev na njeno nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

46 Finančne naložbe Zavarovalnica razporedi finančne naložbe ob začetnem pripoznanju v naslednje skupine: - finančne naložbe v posesti do zapadlosti; - finančne naložbe razpoložljive za prodajo; - finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; - posojila in terjatve. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedena finančna sredstva, ki prinašajo določljiva izplačila z določeno zapadlostjo, ki jih zavarovalnica zmore in jih ima jasen namen obdržati v posesti do dospetja. Če bi zavarovalnica prodala pomemben znesek finančnih naložb v posesti do zapadlosti, bi bilo potrebno celoten portfelj naložb v posesti do zapadlosti prerazvrstiti v skupino razpoložljivo za prodajo. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti vsebujejo dolžniške vrednostne papirje. Naložbe te skupine se izkazujejo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Poštena vrednost naložbe na vrednotenje v tej skupini nima vpliva. Vrednost naložbe v tej skupini se lahko zniža pod odplačno vrednost v primeru slabitve, in sicer ko obstaja kreditno tveganje izdajatelja in s tem povezana nevarnost poplačila naložbe. Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe razpoložljive za prodajo namerava zavarovalnica obdržati v posesti nedoločeno dolgo in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali sprememb obrestnih mer, tečajev ali cen lastniških vrednostnih papirjev. Med finančne naložbe razpoložljive za prodajo zavarovalnica razporeja lastniške, dolžniške vrednostne papirje ter naložbe v sklade. Naložbe te skupine se izkazujejo po pošteni vrednosti, prihodki od obresti se izračunavajo po metodi odplačne vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. Če je poštena vrednost vrednostnega papirja razporejenega v skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo višja od odplačne vrednosti, se razlika izkazuje kot posebna pozitivna postavka kapitala. V primeru, da je poštena vrednost nižja od odplačne vrednosti in je padec posledica tržnih nihanj, se razlika izkazuje kot posebna negativna postavka kapitala. Spremembe vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, ki so posledica spremembe tečajev valut, se izkazujejo kot prihodki ali odhodki iz finančnih naložb kot tečajne razlike. Prevrednotenje se opravlja kvartalno. Zadnje prevrednotenje je bilo opravljeno LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

47 Naložbe, za katere tržna vrednost ni znana, se vrednotijo po izvirni oziroma nabavni vrednosti. Lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev se prevrednotujejo kvartalno. Lastniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se preverjajo zaradi oslabitve na bilančni datum. Zavarovalnica ocenjuje, da kljub nestabilnim razmeram na finančnih trgih, katerim je zavarovalnica s svojimi naložbami izpostavljena, le-ti v poslovnem letu 2009 niso kazali takih značilnosti, da bi lahko z gotovostjo trdili, da niso delujoči. Finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Naložbe te skupine se delijo na dve podskupini: finančne naložbe, namenjene trgovanju ter finančne naložbe, za katera se ob začetnem pripoznanju določi, da bodo merjene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Zavarovalnica ima vse te naložbe razvrščene v podskupino finančnih naložb, za katere je ob začetnem pripoznanju določeno, da bodo merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Zavarovalnica ima v tej skupini tudi naložbe v inštrumente, ki vsebujejo vgrajene izpeljane finančne inštrumente. Finančne naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje so po začetnem pripoznanju opredeljene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Glavnino predstavljajo investicijski skladi z garancijo kapitala. Prevrednotenje je izkazano v izkazu poslovnega izida. Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizvedene finančne naložbe, ki prinašajo določena ali določljiva izplačila in ki niso uvrščena na delujoči trg. Posojila in terjatve vključujejo vloge pri bankah z natečenimi obrestmi, posojila dana fizičnim in pravnim osebam, dolžniške vrednostne papirje ter terjatve za obresti. Finančne naložbe razporejene v skupino posojila in terjatve so pripoznane na dan nastanka poslovnega dogodka. Merijo se po metodi odplačne vrednosti. Pripoznanje in odprava finančnih naložb Nakupi in prodaje finančnih naložb vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti in finančnih naložb razpoložljivih za prodajo se pripoznajo na datum poravnave, to je datum, ko se finančna naložba izroči zavarovalnici ali ga zavarovalnica izroči kupcu. Odprava pripoznanja finančnih naložb se izvrši, ko potečejo pravice do denarnih tokov iz teh finančnih naložb ali ko zavarovalnica prenese skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz njenega lastništva. Začetno in kasnejše vrednotenje finančnih naložb Finančne naložbe se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti, kateri se pri finančnih naložbah, ki niso vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, prištejejo stroški posla. Finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so izkazani v izkazu poslovnega izida. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

48 Finančne naložbe razpoložljive za prodajo in finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo se vodijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obrestnih mer. Dobički in izgube Dobički in izgube finančnih naložb vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube nastali zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih naložb razpoložljivih za prodajo se pripoznajo neposredno v kapitalu, dokler se za finančno naložbo ne odpravi pripoznanje ali izkaže oslabitev. Takrat se kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, izkaže v izkazu poslovnega izida. Dividende za lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Oslabitev finančnih naložb Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni, ali obstaja nepristranski dokaz za oslabitev finančnih naložb. Izguba zaradi oslabitve finančnih sredstev se pripozna samo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodka, ki se je zgodil po začetnem pripoznanju finančnih naložb in vpliva na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe ali skupine finančnih naložb in ga je mogoče zanesljivo oceniti. - oslabitev finančnih naložb Dolžniški inštrumenti razporejeni med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se opravi po tržnem tečaju na dan vrednotenja. Izguba iz naslova oslabitve je izkazana v izkazu poslovnega izida. Dolžniški inštrumenti razporejeni med naložbe v posesti do zapadlosti in med naložbe razpoložljive za prodajo Oslabitev dolžniških inštrumentov razporejenih med naložbe razpoložljive za prodajo se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih naložb. Zavarovalnica šteje, da obstajajo indikatorji, ki predstavljajo nepristranske dokaze za slabitev inštrumenta, kadar izdajatelj ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz inštrumenta. Oslabitev opravi glede na tržno vrednost ali dobro poslovno prakso in jo izkaže v poslovnem izidu. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančno naložbo razpoložljivo za prodajo, ki je bila predhodno pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese v poslovni izid. Zavarovalnica odpravi oslabitev dolžniškega finančnega inštrumenta, v primeru ko izdajatelj poravna vse zapadle neplačane obveznosti, ki izhajajo iz tega inštrumenta. 46 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

49 Lastniški vrednostni papirji razporejeni med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Oslabitev lastniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se opravi po tržnem tečaju na dan vrednotenja in izkaže v izkazu poslovnega izida. Lastniški vrednostni papirji razporejeni med naložbe razpoložljive za prodajo Oslabitev lastniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe razpoložljive za prodajo se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih sredstev. V skladu z MRS 39 je nepristranski dokaz za slabitev finančnega inštrumenta tudi informacija o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje izdajatej in nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski inštrument morda ne bo mogoče nadomestiti. Pomembno ali dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti finančne naložbe v kapitalski inštrument pod njeno izvirno vrednost, je skladno z MRS 39 prav tako nepristranski dokaz o oslabitvi. Uprava zavarovalnice je kot pomembno zmanjšanje opredelila zmanjšanje poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta za več kot 41% glede na izvirno vrednost in kot kriterij dolgotrajnejšega zmanjšanje poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta, dobo 9-ih mesecev, ko je poštena vrednost kapitalskega inštrumenta kontinuirano nižja od njegove izvirne vrednosti. Oslabitev je izkazana v poslovnem izidu. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom razpoložljivim za prodajo, ki je bila predhodno pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese v poslovni izid. V skladu s sprejetimi usmeritvami je zavarovalnica v poslovnem letu 2009 opravila prevrednotenje lastniških vrednostnih papirjev zaradi oslabitve, kar je ustezno razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom (t.č ) Posojila in terjatve Zavarovalnica najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi, posebej za terjatve in posojila, ki so same zase pomembne in posebej ali skupno za terjatve in posojila, ki niso same zase pomembne. Če zavarovalnica ugotovi, da ne obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posebej ocenjenega finančnega sredstva, bodisi pomembnega ali ne, vključi to sredstvo v analizo na podlagi zapadlosti neplačanih terjatev in oceni njihovo skupno izgubo zaradi oslabitve. Oslabitev posojil in terjatev se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih naložb. Kot nepristranski dokaz zavarovalnica šteje neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. - oslabitev terjatev Zavarovalnica na vsak bilančni datum tudi za terjatve preveri ali obstajajo objektivni dokazi za oslabitev. Oslabitev predstavlja oceno izgub iz naslova kreditnega tveganja zavarovalnice. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

50 Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev zaradi oslabitve v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Pri terjatvah v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj se popravki vrednosti zaradi oslabitve oblikujejo glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev. Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev zaradi oslabitve v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj Pri terjatvah v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj se popravki vrednosti zaradi oslabitve oblikujejo glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev. Pri večjih zavarovalcih, katerih zapadle neplačane terjatve presegajo EUR, se popravki vrednosti terjatev zaradi oslabitve oblikujejo na podlagi ocene finančnega položaja, plačilne sposobnosti zavarovalca, itd. Oblikovanje popravkov vrednosti zaradi oslabitve drugih terjatev Zavarovalnica oblikuje popravke vrednosti drugih terjatev individualno v povezavi z dobo zapadlosti neplačanih terjatev, s starostjo, tožbo, itd Sredstva pozavarovateljev Zavarovalnica mora s pozavarovanjem kriti tisti del v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v izravnavanju nevarnosti. Zavarovalnica v sozavarovanje ne sme prevzeti nevarnosti v obsegu, ki presegajo njene lastne deleže po posameznih zavarovalnih vrstah po tabelah maksimalnega kritja. Zavarovalnica letno določa lastne deleže. Pri tem se upošteva predvideni obseg in struktura portfelja ter kapitalska moč zavarovalnice. Na tej osnovi se izberejo primerne pozavarovalne oblike pogodb. Pozavarovalne pogodbe za leto 2009 so sklenjene z Merkur Versicherung AG, Graz, pozavarovalnico GenRe ter Pozavarovalnico Sava d.d. ter so nespremenjene glede na primerjalno leto. Sredstva pozavarovateljev in sozavarovateljev so izkazana skladno s pogodbami. Zavarovalnica je v letu 2002 skupaj s sedmimi slovenskimi zavarovalnicami sklenila Dogovor o sozavarovanju za zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posrednikov. Nevarnosti iz tega naslova ne presegajo njenih lastnih deležev po tabelah maksimalnega kritja. Slabitev sredstev pozavarovateljev in sozavarovateljev se opravi na podlagi individualne presoje z upoštevanjem bonitetne ocene pozavarovatelja oz. sozavarovatelja, dobe zapadlosti morebitnih neplačanih terjatev, njihovega finančnega položaja, plačilne sposobnosti, tožbe itd Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in denarna sredstva na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne naložbe, hitro unovčljive in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Zavarovalnica med denarne ustreznike uvršča depozite na odpoklic. 48 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

51 Zaslužki zaposlencev Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in ostale dodatke v skladu s Kolektivno pogodbo za zavarovalstvo Slovenije. Zavarovalnica v skladu z zakonodajo svojim zaposlenim zagotavlja naslednje ugodnosti: jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Zaslužki zaposlencev vključujejo tudi stroške iz naslova oblikovanja rezervacij za neizkoriščen dopust. Pri izračunu jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi zavarovalnica upošteva najvišje še možne davčno priznane zneske. Omenjene rezervacije se na vsak bilančni datum ovrednotijo po finančno matematičnih načelih ob upoštevanju sledečih predpostavk: - 5% diskontno stopnjo, ki jo je ocenila kot primerno za tovrstne dolgoročne rezervacije glede na znane razmere in pričakovanja, - potrebna leta upokojitve, - stanje zaposlenih na bilančni datum. Sprememba rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter neizkoriščen dopust je izkazana v izkazu poslovnega izida. Zaslužki zaposlencev so vključeni v plače zaposlenih in druge stroške dela (tč ) Davki Davki v izkazu poslovnega izida obsegajo tekoče odmerjene davke in odložene davke. Obdavčitev je v računovodskih izkazih izkazana v skladu s trenutno veljavno slovensko davčno zakonodajo. Tekoči davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička poslovnega leta z uporabo predpisane davčne stopnje, veljavne na dan bilance stanja. V letu 2009 se davek plačuje po 21 % davčni stopnji od davčne osnove (2008: 22 %). Predpisana davčna stopnja od leta 2010 dalje je 20%. Odloženi davki se oblikujejo z metodo obveznosti po bilanci stanja, ki nastanejo med davčno osnovo sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davki iz dobička se določijo z uporabo veljavnih davčnih stopenj in predpisov in za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni ob prodaji sredstva ali poravnavi obveznosti, na katere se nanašajo odloženi davki. Zavarovalnica je oblikovala odložene davke na začasne razlike, ki izvirajo iz oslabitev finančnih naložb in terjatev do zavarovalcev, iz oblikovanih rezervacij za zaslužke zaposlencev. Zavarovalnica je pripoznala odložene obveznosti za davek za pozitivne učinke prevrednotenja finančnih naložb razpoložljivih za prodajo. Odloženi davek povezan z vrednotenjem finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu in se ob odtujitvi prenese v izkaz poslovnega izida, skupaj z dobičkom oziroma izgubo iz naslova vrednotenja. Terjatev za odložene davke se pripozna v obsegu, za katerega je verjetno, da bo lahko pokrit s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki ga bodo bremenile. Terjatve se preverijo na vsak bilančni datum in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

52 Zavarovalnica je pripoznala vse terjatve in obveznosti za odložene davke Zavarovalno tehnične rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima zavarovalnica trenutno pravno ali posredno obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, in ko je verjetno, da bo pri poravnavi te obveznosti potreben odtok virov, ki omogočajo gospodarske koristi ter ko je znesek obveznosti mogoče zanesljivo oceniti. Zavarovalnica oblikuje naslednje zavarovalno tehnične rezervacije: - rezervacije za prenosne premije; - matematične rezervacije; - škodne rezervacije, - druge zavarovalno-tehnične rezervacije. Rezervacije za kosmate prenosne premije, kosmate matematične, kosmate škodne rezervacije in druge zavarovalno-tehnične rezervacije so v bilanci stanja izkazane med obveznostmi zavarovalnice v postavki zavarovalno-tehnične rezervacije. Pozavarovateljev del zavarovalno tehničnih rezervacij je izkazan med sredstvi v postavki znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem. Matematične rezervacije niso pozavarovane. Rezervacije za prenosne premije Pri življenjskih zavarovanjih je bila rezervacija za prenosno premijo izračunana po posamičnih policah na osnovi pro-rata temporis metode. Rezervacije za prenosne premije so bile pri premoženjskih zavarovanjih skladno s skadencami izračunane po metodi pro-rata temporis. Izračunane rezervacije za prenosne premije so bile pri premoženjskih zavarovanjih zmanjšane za sorazmerni del stroškov pridobivanja zavarovanj. Zavarovalnica je zmanjševala rezervacije za prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj na vseh zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj in sicer: - na nezgodnih zavarovanjih za 15%; - na zdravstvenih zavarovanjih za 10%; - na zavarovanju požara in elementarnih nesreč za 15% ter - na ostalih premoženjskih zavarovanjih za 20%. Rezultati aktuarske analize so pokazali, da je odstotek zmanjševanja rezervacij za prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj primeren. Deleži pozavarovateljev na prenosnih premijah so bili izračunani po metodi 1/12 pozavarovalnih premij za premije v portfelju. Matematične rezervacije Matematične rezervacije so bile izračunane po poslovnih načrtih posameznih zavarovanj. Pri izračunih matematičnih rezervacij je bila uporabljena Zillmerjeva metoda, negativne rezervacije so postavljene na vrednost nič. Matematične rezervacije za življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih 50 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

53 skladov so oblikovane v višini vrednosti premoženja skladov na dan Matematična rezervacija pri zdravstvenih zavarovanjih se izračuna za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Škodne rezervacije Škode, ki so bile do bilančnega datuma prijavljene, vendar še niso bile rešene, so bile ovrednotene na podlagi posamične ocene škodnega primera. Škodna rezervacija je bila postavljena v verjetni višini in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Dodatno so bile na podlagi načela previdnosti oblikovane tudi rezervacije za stroške reševanja škodnih primerov. Pri izračunu škodnih rezervacij nismo uporabili eksplicitnega diskontiranja oz. zmanjšanja zaradi upoštevanja pričakovanega donosa naložb kritnega premoženja. Natančen opis uporabljenih metod za oblikovanje zavarovalno tehničnih rezervacij je podan v nadaljevanju (t.č ) Obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Obveznosti obsegajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov ter obveznosti iz pozavarovanja, obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev, druge obveznosti ter kratkoročne vnaprej vračunane stroške oz. odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov obsegajo vnaprej plačane zneske zavarovalcev, ki se poračunavajo z izdajanjem računov za dejansko sklenjeno zavarovalno pogodbo Kapital Osnovni kapital Osnovni kapital družbe sestavljajo kosovne delnice. Vse so navadne delnice in dajejo imetniku glasovalno pravico ter na podlagi sklepa skupščine pravico do dividend. Zavarovalnica nima vpisanih nevplačanih delnic. Rezerve Zavarovalnica izkazuje kapitalske rezerve, v katere je bil ob prehodu na SRS 2006 prenesen splošni prevrednotovalni popravek kapitala. Kapitalske rezerve v bilanci življenjskih zavarovanj izkazujejo tudi vplačani presežek kapitala. Rezerve iz dobička sestavljajo zakonske in druge rezerve iz dobička, ki se oblikujejo na podlagi sklepa uprave zavarovalnice in skupščinskega sklepa ter dolgoročno krepijo kapitalsko ustreznost zavarovalnice. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

54 Namen uporabe kapitalskih in zakonskih rezerv določa Zakon o gospodarskih družbah. Statut zavarovalnice ne predvideva oblikovanja statutarnih rezerv Prihodki Prihodki so kosmati pritoki gospodarskih koristi v obdobju, ki nastanejo med rednim delovanjem zavarovalnice, če povzročajo povečanja kapitala, razen povečanj iz novih vplačil prinašalcev kapitala. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v zavarovalnico in je koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se merijo po pošteni vrednosti, ki je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali obveznost med dobro obveščenima strankama v poslu. Prihodki v zavarovalnici obsegajo čiste prihodke od zavarovalnih premij, prihodke od naložb, druge zavarovalne prihodke in druge prihodke. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani iz kosmatih zavarovalnih premij, zmanjšanih za pozavarovalni del in popravljeni za spremembo čiste prenosne premije. Finančne prihodke sestavljajo prihodki iz deležev v družbah (dividende), prihodki od obresti, drugi prihodki od naložb (prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki) ter dobički pri odtujitvah naložb.ter neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Odhodki Odhodki obsegajo čiste odhodke za škode, spremembo drugih zavarovalno tehničnih rezervacij, spremembo zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, obratovalne stroške, odhodke naložb, druge zavarovalne odhodke in druge odhodke. Čisti odhodki za škode so kosmati zneski škod, zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve in za pozavarovalni del ter korigirani za spremembo čistih škodnih rezervacij. V poslovnem letu 2009 zavarovalnica ne izkazuje regresnih terjatev. Odhodki za spremembo drugih zavarovalno tehničnih rezervacij obsegajo spremembo matematičnih rezervacij in spremembo rezervacij za jedrski pool. Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje obsegajo spremembo matematičnih rezervacij teh zavarovanj. Drugi zavarovalni odhodki obsegajo odhodke za preventivno dejavnost in druge zavarovalne odhodke. Odhodki naložb vključujejo odhodke za slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, druge finančne odhodke, prevrednotovalne finančne odhodke iz naslova naložb razvrščenih v skupino po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ter izgube pri odtujitvah naložb. Stroški v izkazu poslovnega izida so izkazani po naravnih vrstah. 52 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

55 15 Računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev Zavarovalnica oblikuje ocene in predpostavke, ki imajo vpliv tudi na naslednje poslovno obdobje. Ocene in presoje temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danem trenutku zdijo smiselna. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo na podlagi dodatnih informacij ter sprememb poslovnega okolja, v katerem zavarovalnica deluje. Dejanski podatki v naslednjih obračunskih obdobjih lahko od predpostavk odstopajo. Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje so navedene v nadaljevanju. Zavarovalno tehnične rezervacije Pomembna ocena se nanaša na oblikovanje rezervacij za prenosno premijo za premoženjska zavarovanja. Prenosna premija se lahko zniža za stroške pridobivanja zavarovanj, vračunane v obračunskem obdobju. Na podlagi aktuarske analize zmanjšanja prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj je poslovodstvo zavarovalnice ocenilo, da se rezervacija za prenosno premijo premoženjskih zavarovanj lahko zniža med 10% in 20%, različno po zavarovalnih vrstah. Finančne naložbe Pomembna presoja se nanaša na razvrstitev finančnih naložb v skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti in skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, na podlagi naložbene strategije zavarovalnice. Razporejanje finančnih naložb v skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti se opravi na podlagi analize zapadlosti obveznosti zavarovalnice in sposobnosti zavarovalnice, da tako razporejene finančne naložbe dejansko lahko obdrži v portfelju do njihove zapadlosti. Pri oslabitvi finančnih naložb razpoložljivih za prodajo je potrebna individualna presoja, ali je poštena vrednost posamezne finančne naložbe pomembno ali dolgotrajno padla pod njeno nabavno vrednost (v primeru lastniških vrednostnih papirjev). Pri presoji, kaj je dolgotrajno in kaj pomembno je poslovodstvo zavarovalnice sprejelo kriterije opisane v računovodskih usmeritvah. Za spremenjene tržne razmere oziroma za znižanja poštene vrednosti posameznih finančnih naložb pod nabavno vrednost v poslovnem letu 2009, je poslovodstvo zavarovalnice, na podlagi sprejetih kriterijev presodilo, da so dolgotrajne. Zavarovalnica je tako za te naložbe opravila prevrednotenje zaradi oslabitev skozi izkaz poslovnega izida (t.č ). Računovodske ocene zajemajo tudi določitve življenjske dobe opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, popravkov vrednosti drugih terjatev iz poslovanja itd. Odloženi davki Zavarovalnica je oblikovala odložene davke za začasne razlike med davčnimi in knjigovodskimi vrednostmi sredstev. Zavarovalnica ocenjuje, da bo v prihodnje na voljo obdavčljiv dobiček, s katerim bo mogoče izrabiti začasne razlike. Začasne razlike, ki izvirajo iz prevrednotenja finančnih naložb LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

56 razpoložljivih za prodajo, se po oceni zavarovalnice lahko odpravijo že v letu 2010, zato je bila pri izračunu uporabljena 20% davčna stopnja. Davčno obveznost iz leta 2007, ki izhaja iz izkazov zavarovalnice izdelanih ob prehodu na MSRP, je zavarovalnica poravnala po tretjinah. V letu 2009 je tako poravnala zadnjo tretjino. 16 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 16.1 Zavarovalna tveganja Zavarovalnica je izpostavljena aktuarskim tveganjem in tveganjem ocene rizika oz. sprejema rizika v zavarovanje. Ta tveganja spadajo v skupino čistih tveganj, za katero je možen negativen razvoj dogodkov ali pa ohranjanje prvotnega stanja. Omenjena tveganja so prisotna pri vseh zavarovalnih produktih, tako klasičnih življenjskih kot naložbenih in premoženjskih produktih. V splošnem tveganje opredelimo kot verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do nepričakovanega razvoja dogodkov. Tej definiciji sledijo tudi zavarovalna tveganja, le razvoj dogodkov se omeji na razvoj zavarovalnih dogodkov. Najbolj signifikantni komponenti zavarovalnega tveganja sta tveganje premije in tveganje rezervacij, ki se nanašata na primerno višino premijskih stavkov ter višino oblikovanih rezervacij v primerjavi z zavarovalnimi obveznostmi in kapitalom. Tveganje premije predstavlja možnost, da bodo nastale škode in stroški večji od pobrane premije, kar implicira na neustrezno načrtovan zavarovalni produkt. Tveganje rezervacij pa predstavlja možnost oblikovanja neustrezne ocene višine rezervacij. Tveganje ocene rizika pri življenjski zavarovanjih vsebuje naslednje komponente: - smrtnost, - preživetje tablic smrtnosti, - obolevnost, - invalidnost in - storno, odpoved, kapitalizacija ali odkup zavarovanja. Pri premoženjskih zavarovanjih med to vrsto tveganja sodi tudi katastrofno tveganje. Upravljanje in združevanje tveganj V splošnem poznamo več načinov upravljanja s tveganji: - kontrola tveganj, - financiranje tveganj in - notranje zniževanje tveganj. V zavarovalnici zavarovalna tveganja upravljamo v kombinaciji zgoraj navedenih načinov upravljanja tveganj. Tako se uporabljajo omejitve pri sprejemanju novih zavarovanj in obnov starih zavarovanj, določena je metodologija pri sprejemanju zavarovanj, ki lahko presegajo limite, previdno se določajo 54 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

57 premije pri novih produktih, poudarjen je strokovni razvoj novih produktov in aktivno se upravlja pozavarovanje. Pri sprejemanju rizikov v zavarovanje se upošteva določila, ki so določena z zavarovalnimi pogoji iz sklenjenih zavarovalnih pogodb. Pri življenjskih zavarovanjih in zdravstvenih zavarovanjih se rizik oceni na podlagi osebnih podatkov zavarovanca, ki jih zavarovalnica pridobi s ponudbo. Glede na višino prevzetega rizika (zavarovalna vsota za primer smrti oz. nastanka hude bolezni) in pristopno starost zavarovanca, zahteva zavarovalnica ob sklenitvi še dodatna dokazila o zdravstvenem stanju potencialnega zavarovanca. Glede na zdravstveno stanje poda dodatno svoje mnenje o obravnavanem riziku še za to usposobljen zdravnik cenzor. V zavarovalnici se spremlja kumulacijo nevarnosti pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih po zavarovanih osebah s pomočjo informacijskega sistema za vodenje zavarovanega portfelja. Ob sprejemu posameznega potencialnega zavarovanca v zavarovanje se ugotovi, kakšen rizik predstavlja za zavarovalnico na osnovi že sklenjenih zavarovanj. Hkrati za to usposobljen ocenjevalec rizika oceni, ali predstavlja posameznik za zavarovalnico večji rizik od standardnega (zaradi zdravstvenega stanja, poklica, športov, s katerimi se ukvarja). Pri določanju največje verjetne škode ob sprejemu premoženjskih rizikov v zavarovanje se dosledno upoštevajo določila pozavarovalne pogodbe o minimalnem PML-u (»probable maximum loss«). Zavarovalnica ima v portfelju en sam rizik, ki je bil sprejet v zavarovanje (in pozavarovanje) na osnovi PML-a. V skladu s Sklepom o predpisanih usmeritvah za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja in določanje največje verjetne škode (UL RS, št. 9/01) je bil oblikovan Program načrtovanega pozavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. za leto V letu 2009 se pozavarovalna zaščita glede na leto 2008 ne spreminja. Za življenjska zavarovanja ima zavarovalnica sklenjeni pozavarovalni pogodbi (eno za klasična življenjska zavarovanja in naložbena zavarovanja, drugo pa za življenjska zavarovanja, ki vsebujejo kritje hujših bolezni). Za večje rizike obstaja možnost fakultativnega pozavarovanja, pri čemer se pogoji določijo od primera do primera. Zavarovalnica ima za pozavarovanje premoženjskih zavarovanj sklenjene štiri pozavarovalne pogodbe. Za nezgodna zavarovanja in potresna zavarovanja ima za primer katastrofe dodatno sklenjeno škodno presežkovno pozavarovanje. Ustreznost oblikovanih rezervacij se ugotavlja s pomočjo testa ustreznosti oblikovanih rezervacij (t.č ). Poleg tega v zavarovalnici pripravljamo analize smrtnosti življenjskega portfelja, preverja se zadostnost rezervacij po letih škodnih primerov (»run off«analiza), ugotavlja se pravilnost izračuna matematičnih rezervacij (»roll forward«test), mesečno se spremlja stopnja odkupov in stornacij. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

58 Koncentracija tveganj Pomemben vidik zavarovalnega tveganja je izpostavljenost dodatni koncentraciji tveganja v delu, ki se nanaša na posamezen dogodek ali skupino dogodkov, ki bi lahko imeli signifikanten vpliv na obveznosti zavarovalnice. Takšna koncentracija lahko izvira iz posamezne zavarovalne pogodbe ali iz skupine povezanih zavarovalnih pogodb. Koncentracijo tveganj v splošnem povzročijo malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv na obveznosti zavarovalnice (»low frequency, high-severity«). Med te sodijo naravne katastrofe, nepričakovane spremembe v trendih (npr. smrtnost), izgubljeni pravdni spori in sprememba zakonodaje. Pri zavarovalnih pogodbah, katere krijejo primer smrti, imajo največji vpliv na morebitno povečanje frekvence škod razne epidemije, aktualno spreminjanje načina življenja (telesne aktivnosti, prehranjevanje, kajenje itd), kar vodi v izplačilo predčasnih škod ali več škod od pričakovanih. Glede na to, da je sprejeti riziko zavarovalnice lociran v Sloveniji, ocenjujemo da dodatnega tržnega tveganja (sprememba zakonodaje, povečana smrtnost oziroma podaljševanje pričakovane življenjske dobe pri rentnih zavarovanjih in drugo) na segment zavarovanega portfelja ni pričakovati. Ocenjujemo, da bi prišlo z največjo verjetnostjo do signifikantnih škod v primeru naravnih katastrof (poplave, viharji ali potresi). V ta namen se kvartalno spremlja stanje akumulacije zavarovalnih vsot sprejetih rizikov potresnih zavarovanj po potresnih conah, hkrati pa v zavarovalnici pripravljamo statistike izplačanih in rezerviranih škod, razdeljenih na male in velike škode, kjer se za kriterij za malo oz. veliko škodo privzame maksimalni lastni delež zavarovalnice. Dodatno je za primer katastrof sklenjeno škodno presežkovno pozavarovanje. V spodnji tabeli je prikazana koncentracija zavarovalnih vsot življenjskih zavarovanj, ki je razdeljena na pet razredov tabela ne vključuje rentnih zavarovanj in zavarovanj z naložbenim tveganjem. Večina zavarovalnih vsot je v prvih dveh razredih (do vključno EUR). Tabela 12: Koncentracija zavarovalnih vsot življenjskih zavarovanj Interval ZV % Pozavarovalna vsota % Neto ZV % ,52% ,14% ,22% ,33% ,05% ,02% ,56% ,59% ,07% ,88% ,08% ,69% ,71% ,13% ,00% 56 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

59 Predpostavke, ki imajo pomemben vpliv na pripoznana zavarovalna sredstva, obveznosti, prihodke in stroške Premoženjska zavarovanja Matematične rezervacije Matematična rezervacija pri premoženjskih zavarovanjih se izračunava le za zdravstvena zavarovanja. Izračunavanje matematične rezervacije za zdravstvena zavarovanja Zdravje Plus (ZP) in Vivant (ZVI) je računalniško podprto, za ostala zdravstvena zavarovanja (AKT produkti) pa izračun poteka po nastavljenem modelu. Matematična rezervacija za ZP in ZVI produkte se izračunava s Zillmerjevo metodo, medtem ko za izračun rezervacije za AKT produkte uporabljamo model, ki so ga nastavili v matični hiši. Vračunana obrestna mera in tablice umrljivosti pri izračunu matematične rezervacije so enake kot pri izračunu premije in se tekom zavarovalne dobe ne spreminjajo. Negativne matematične rezervacije na bilančni dan so postavljene na nič. Škodne rezervacije Izračun škodnih rezervacij je upoštevajoč naravo posamezne škode razdeljen na dva dela, in sicer na škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode ter na škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode. Škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode so oblikovane posamično po odškodninskih zahtevkih (popis škod). Škodna rezervacija na bilančni dan je postavljena v verjetni višini izplačil in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Ustreznost višine oblikovanih škodnih rezervacij se ob prihodu novih informacij redno opazuje in spreminja. Dodatno je oblikovana škodna rezervacija za nastale in neprijavljene škode. Pri oblikovanju teh rezervacij se uporablja»chain-ladder«metoda. Ločeno so narejene ocene za zavarovalno vrsto 1, zavarovalno vrsto 2, skupaj za zavarovalne vrste 8, 9 in 16 ter za zavarovalno vrsto 13. Predvideno je, da se bo vzorec preteklega škodnega dogajanja ponovil v prihodnosti, in da ne bo predvidenih sprememb zaradi ekonomskih, socialnih, političnih in drugih vplivov. Pri produktu ZP (zavarovalna vrsta 2) so oblikovane dodatne rezervacije v višini 30% rizične premije. Oblikovana je tudi rezervacija za stroške obdelave škod ob upoštevanju povprečne izplačane škode v letu 2009, višine stroškov za vsak zaključeni zavarovalni primer in ob pričakovanem številu nezaključenih (prijavljenih in neprijavljenih) zavarovalnih primerov na Skupna škodna rezervacija je zmanjšana zaradi zastaranj. Rezervacije za prenosne premije Rezervacije za prenosne premije so oblikovane po metodi 1/365 (pro rata temporis) za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Rezervacije za prenosne premije so znižane za sorazmerni del stroškov pridobivanja zavarovanj, in sicer glede na zavarovalno vrsto: - nezgodna zavarovanja za 15% prenosne premije (zavarovalna vrsta 1), LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

60 - zdravstvena zavarovanja za 10% prenosne premije (zavarovalna vrsta 2), - zavarovanje požara in elementarnih nesreč za 15% prenosne premije (zavarovalna vrsta 8), - druga škodna zavarovanja za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 9), - splošno zavarovanje odgovornosti za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 13), - zavarovanje različnih finančnih izgub za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 16). Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije za premoženjska zavarovanja niso oblikovane. Udeležba zavarovanj pri dobičku Premoženjska zavarovanja nimajo udeležbe pri dobičku. Spremembe v predpostavkah: V letu 2009 ni prišlo do sprememb pri metodologiji izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij za premoženjska zavarovanja. Življenjska zavarovanja Matematične rezervacije Matematična rezervacija se izračunava z diferencirano Zillmerjevo metodo. Zillmerjeva rezerva se poveča za še neizplačan del sklenitvenih stroškov. Dodatek k neto premiji iz naslova stroškov pridobivanja zavarovanj je omejen s 3,5% zavarovalne vsote, enakomerno razdeljene na vse prihodnje premije, plačane v pogodbenem obdobju oz. dejanske, v premijo vračunane stroške pridobivanja zavarovanj, enakomerno porazdeljene na prihodnje premije, ki bodo plačane v pogodbenem obdobju trajanja zavarovanja (Sklep o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij - Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08). Pri oblikovanju matematične rezervacije se primerja višino matematične rezervacije po poslovnem načrtu posameznega produkta in matematične rezervacije s 3,5% zillmeriranjem. Matematična rezervacija je oblikovana v višini maksimuma omenjenih vrednosti. Vračunana obrestna mera in tablice umrljivosti so enake tistim, ki se uporabljajo pri izračunu premije in se tekom zavarovalne dobe zavarovanja ne spreminjajo. Matematična rezervacija je vedno oblikovana vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja. Negativne matematične rezervacije na bilančni dan so bile postavljene na nič. Matematične rezervacije so nominirane v EUR. Pri zavarovanjih z naložbenim tveganjem je matematična rezervacija enaka vrednosti enot premoženja na bilančni dan po posamezni pogodbi. Zavarovanja, pri katerih je število enot na bilančni dan negativno, se obravnava kot zavarovanja s stanjem nič enot. V zavarovalnici imamo izračunavanje matematične rezervacije računalniško podprto. Uporabljata se dva informacijska sistema, eden za klasična življenjska zavarovanja in del naložbenih zavarovanj, drugi za naložbena zavarovanja razvita s strani matične družbe. 58 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

61 Škodne rezervacije Škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode so oblikovane posamično po odškodninskih zahtevkih (popis škod). Škodna rezervacija na bilančni dan je postavljena v verjetni višini in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Dodatno je oblikovana škodna rezervacija za nastale in neprijavljene škode. Pri oblikovanju teh rezervacij se je uporabila»chain ladder«metoda. Ločeno je bila narejena ocena verjetne višine te rezervacije za dodatna nezgodna zavarovanja, ki so del življenjskih zavarovanj ter za čisti rizik smrti. Oblikovana je tudi rezervacija za stroške obdelave škod ob upoštevanju povprečne izplačane škode v letu 2009, višine stroškov za vsak zaključeni zavarovalni primer in ob pričakovanem številu nezaključenih (prijavljenih in neprijavljenih) zavarovalnih primerov na dan Rezervacije za prenosne premije Rezervacije za prenosne premije so oblikovane po metodi 1/365 (pro rata temporis) za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Za naložbena zavarovanja se te rezervacije ne oblikujejo. Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije Rezervacije za bonuse in popuste in druge zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja niso oblikovane. Tablice umrljivosti Pri novejših produktih se uporabljajo slovenske tablice umrljivosti 2000/02 ali pa 1993/95, medtem ko se pri starejših produktih, katere se na bilančni datum ne prodaja več, uporabljajo starejše avstrijske tablice umrljivosti. Zadnje ima vpliv na večjo matematično rezervacijo, kot če bi se uporabljale novejše tablice. Udeležba zavarovanj pri dobičku Do udeležbe pri dobičku so upravičeni naslednji produkti: 1. skupina: M10+, M10+/05, MB, MBH, MBH/05, MDD, MG, MG/05, MGK-BA-SK, MGK, MGK/05, MGN, MH, MI5/10, MIA, MIN, MIN/05 MINA, MPM, MPMF, MPMM, MV, MV/05, MVN, MT, MT/05, MTN in SIMG, 2. skupina: MGE, MGE/05, MPEM in MVE/05, 3. skupina: RENT1 do RENT6 in RI1 do RI4. Zavarovanja 1. skupine so upravičena do pripisa dobička, če se na dan pripisa dobička (31.12.) nahajajo vsaj v tretjem zavarovalnem letu, zavarovanja 2. skupine vsaj v drugem zavarovalnem letu, medtem ko za zavarovanja 3. skupine ni časovnih omejitev. Dobiček se pripisuje kot dobiček na matematično rezervo (dobiček iz obresti) in dobiček na zavarovalno vsoto (dobiček iz umrljivosti). Do dobička na zavarovalno vsoto niso upravičena LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

62 zavarovanja 2. in 3. skupine ter stara rentna zavarovanja (MPM*) iz 1. skupine in vsa zavarovanja, za katera se premija več ne plačuje. Pripisani dobiček se obravnava kot novo zavarovanje k osnovnemu zavarovanju, in sicer kot zavarovanje z enkratnim plačilom premije, brez vseh stroškov obremenitve. To dodatno zavarovanje, ki je obravnavano, kot da bi se začelo sredi leta, je prav tako upravičeno do pripisa dobička, in sicer samo do dobička iz obresti. Pri rentnih zavarovanjih se pripisani dobiček pretvori v rento, če se renta že izplačuje, sicer pa velja zgoraj opisana tehnika. Vsem klasičnim življenjskim zavarovanjem (1. in 2. skupina) se v primeru trajanja zavarovanja več ali enako 15 let ob doživetju pripiše še končni dobiček. Končni dobiček se pripiše v odstotku zadnjega pripisa dobička iz obresti na celotno zavarovalno vsoto (zavarovalna vsota osnovnega zavarovanja in dopolnilnih zavarovanj ter zavarovalna vsota do tedaj pripisanega dobička). V zavarovalnici pripisan dobiček vodimo znotraj matematične rezervacije. Za izplačilo končnega dobička se oblikuje ustrezna matematična rezervacija. Spremembe v predpostavkah V letu 2009 ni prišlo do sprememb pri metodologiji izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja, kot tudi pri uporabljenih tablicah umrljivosti Test ustreznosti oblikovanih obveznosti Življenjska zavarovanja Življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem Zadostnost matematične rezervacije se preverja na vsak bilančni datum s pomočjo predvidenih prihodnjih denarnih tokov. Celoten portfelj je razdeljen na več delov glede na karakteristike zavarovanj in starost zavarovancev. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti se naredi za vsak del posebej. Ob nezadostnosti oblikovanih obveznosti posameznega dela se kot dodatna rezervacija pripozna celoten znesek primanjkljaja (presežek enega dela ne izravnava primanjkljaja v drugem), če je le ta signifikanten. Denarni tokovi so ocenjeni za vsako prihodnje leto posebej. S pomočjo primerne diskontne stopnje je izračunana njihova skupna sedanja vrednost na zadnji dan obračunskega obdobja. Vsota denarnih tokov v posameznem letu je izračunana kot: Premija Provizija Izplačila (skupaj z dobičkom) Administrativni stroški, pri čemer gre pri izplačilih za vsa izplačila iz naslova smrti, bolezni, doživetij, stornacij in stroškov. 60 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

63 Predpostavke: - predvideva se, da so izbrani deli portfelja precej homogeni in da bi obdelava posameznih pogodb prinesla podobne rezultate kot obdelava celega dela kot enote, - izračunana povprečna starost opazovanega dela portfelja se uporabi za starost vseh v tem delu portfelja; ta starost je izračunana za trenutno leto in vsa ostala leta, z upoštevanjem predpostavke, da starostna struktura ostane takšna, kot da vsa zavarovanja doživijo, - umrljivost se izračuna z uporabo povprečne starosti in deleža moških/žensk v opazovanem delu portfelja ter tablic umrljivosti Slo 00-02; dodatno se uporablja korekcijski faktor 0,8, ki predstavlja nižjo smrtnost portfelja od standardnih tablic, - obolevnost se izračuna z uporabo povprečne starosti in deleža moških/žensk v opazovanem delu portfelja ter tablic obolevnosti za Slovenijo; dodatno se uporablja korekcijski faktor 0,8, ki predstavlja nižjo obolevnost portfelja od standardnih tablic, - stopnja storna se izračuna na podlagi podatkov preteklih let, - za strukturo doživetij se predpostavlja, da bo enaka kot v primeru doživetja vseh pogodb, - stroški provizij se izračunajo na podlagi projekcije predvidenih izplačanih provizij, - stroški obdelave škod so ocenjeni kot delež vseh škod, izračunan iz preteklih let, ocenjeno je, da se ta delež v prihodnjih letih niža (glede na spremembo strukture izplačil) - administrativni stroški so ocenjeni kot delež letne premije, skupaj s pričakovano letno inflacijo 3%; delež je izračunan na podlagi preteklih let; iz teh stroškov je izločena izplačana provizija lastnih prodajnih mrež (le-ta je upoštevana znotraj stroškov provizij), - diskontna stopnja je simulirana s spot rate-i ECB (Evropske centralne banke) na dan , ki so zmanjšani za 0,25% zaradi vgrajenih možnosti in garancij. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti za življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem na dan pokaže, da je postavljena matematična rezerva skupaj z matematično rezervo dobička dovolj visoka, da pokrije vse obveznosti iz prihodnjih denarnih tokov. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti ne vsebuje rentnih zavarovanj, saj le-ta predstavljajo nesignifikanten vpliv na celoto. Spremembe v predpostavkah: Zaradi želje prilagoditi se evropskim smernicam, je zavarovalnica ob upoštevanju predlagane metodologije izračuna krivulje obrestnih mer s strani CEIOPS-a, ki ga uporablja Evropska Centralna Banka, ustrezno spremenila predpostavke za izračun LAT testa življenjskih zavarovanj. V poslovnem letu 2009 je tako pri izračunu izhajala iz krivulje obrestnih mer»ecb spot«na bilančni dan. Pravtako v izračunu kot obveznost ne upošteva prihodnjih diskrecijskih dobičkov, saj izračun ne upošteva vira, iz katerega se ta obveznost krije. Življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem Test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri življenjskih zavarovanjih z naložbenim tveganjem se minimizira na minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov. To pomeni, da je potrebno primerjati pričakovani sedanji vrednosti prihodkov in odhodkov. Test se opravlja za celoten naložbeni portfelj na LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

64 vsak bilančni datum s pomočjo predvidenih prihodnjih denarnih tokov za prihodke in stroške. Ob ugotovitvi primanjkljaja pri minimalnem testu ustreznosti vkalkuliranih stroškov, se kot dodatna rezervacija pripozna celoten znesek primanjkljaja, če je le ta signifikanten. Denarni tokovi so ocenjeni za vsako bodoče leto posebej. S pomočjo primerne diskontne mere je izračunana njihova skupna sedanja vrednost na zadnji dan obračunskega obdobja. Vsota denarnih tokov v posameznem letu je izračunana kot: Vkalkulirani stroški Provizija Administrativni stroški. Predpostavke: - vkalkulirani stroški: dejanski prihodnji prihodki trenutnega portfelja v primeru doživetja vseh pogodb, - stroški provizij se izračunajo na podlagi projekcije predvidenih izplačanih provizij, - administrativni stroški so ocenjeni kot ustrezen delež predvidene premije skupaj s pričakovano letno inflacijo 3%, - predvideno je, da se portfelj zmanjšuje s stopnjo 5% na leto (poleg doživetij, ki so natančno določena); posledično se z enako stopnjo zmanjšujejo tudi vsi denarni tokovi, - diskontna stopnja je simulirana s spot rate-i ECB (Evropske centralne banke) na dan , ki so zmanjšani za 0,25% zaradi vgrajenih možnosti in garancij. Minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem na dan pokaže, da ni potrebe po oblikovanju dodatnih obveznosti, saj je pričakovana sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov pozitivna. Spremembe v predpostavkah Zaradi želje prilagoditi se evropskim smernicam, je zavarovalnica ob upoštevanju predlagane metodologije izračuna krivulje obrestnih mer s strani CEIOPS-a, ki ga uporablja Evropska Centralna Banka, ustrezno spremenila predpostavke za izračun LAT testa življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. V poslovnem letu 2009 je tako pri izračunu izhajala iz krivulje obrestnih mer»ecb spot«na bilančni dan. Premoženjska zavarovanja Test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri premoženjskih zavarovanjih se pripravi na vsak bilančni datum za: - Nezgodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 1), - Zdravstvena zavarovanja (zavarovalna vrsta 2), - Zavarovanja požara in elementarnih nesreč (zavarovalna vrsta 8), - Druga škodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 9), - Splošno zavarovanje odgovornosti (zavarovalna vrsta 13), - Zavarovanja različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16). Test ustreznosti oblikovanih obveznosti je omejen na obveznosti iz prenosnih premij. Za škodne rezervacije pa štejemo, da so oblikovane v pravi višini. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti je torej pri premoženjskih zavarovanjih omejen na neiztekli del obstoječih pogodb. Narejen je na podlagi 62 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

65 primerjave pričakovanih škod in stroškov (pripadajočih neizteklim obdobjem obstoječih pogodb) na bilančni datum z višino prenosnih premij teh pogodb. Pričakovani denarni tokovi za škode in stroške so ocenjeni s pomočjo dogajanja opazovanega portfelja v preteklosti. Torej, veljavnost formule: Prenosna premija * (Razmejeni škodni količnik + Delež administrativnih stroškov v premiji) < Prenosna premija, zagotavlja ustreznost oblikovanih obveznosti. Predpostavke: - predvideva se, da so pogodbe znotraj zavarovalne vrste precej homogene in da bi obdelava posameznih pogodb prinesla podobne rezultate kot obdelava zavarovalne vrste kot enote, - ocenjeni razmejeni škodni količnik se dobi s pomočjo razmejenih škodnih količnikov preteklih let, - ocenjeni delež administrativnih stroškov v premiji se dobi s pomočjo deležev administrativnih stroškov v premiji v preteklih letih. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti za premoženjska zavarovanja na dan pokaže, da ni potrebe po oblikovanju dodatnih obveznosti. Spremembe v predpostavkah V letu 2009 ni prišlo do sprememb v predpostavkah Analiza občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od sprememb v trendu smrtnosti in obolevnosti, stopnji storna, višini stroškov ter diskontni stopnji, ki se uporablja pri oceni oblikovanih obveznosti. V zavarovalnici smo izvedli analizo občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti na zadnji dan obračunskega obdobja. Pri tem smo variirali ključne dejavnike, ki imajo največji vpliv na sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem Analiza občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti je narejena za klasična življenjska zavarovanja. Osnovna vrednost sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov je izračunana pod predpostavkami iz t.č in je izražena z izhodiščno vrednostjo LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

66 Tabela 13: Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov (klasična življenjska zavarovanja) - relativno glede na izhodiščno vrednost Parameter analize občutljivosti Vrednost Razmerje glede na bilančno mat. rezervo Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov - izhodiščna vrednost -100 Presežek Diskontna stopnja bazičnih točk -78,45 Presežek Diskontna stopnja bazičnih točk -126,98 Presežek Smrtnost in obolevnost + 10% -102,73 Presežek Stroški obdelave škod +10% -100,55 Presežek Stopnja storna +10% -102,37 Presežek Administrativni stroški + 10% -103,79 Presežek Spremembe v predpostavkah prikazujejo najbolj verjetne spremembe, ki bi imele najbolj signifikanten učinek na rezultat zavarovalnice neposredno preko drugačne višine obveznosti. Najbolj verjetne spremembe ne predstavljajo pričakovanih sprememb, kot tudi ne najbolj črnih scenarijev. Analiza občutljivosti je narejena tako, da se posamično spremeni vrednost le enega od opazovanih parametrov. Tako je analizirana občutljivost rezultata na smrtnost in obolevnost, pri čemer sta smrtnost in obolevnost pri klasičnih življenjskih produktih povečani za 10%. Podobno sta analizirani občutljivost rezultata na spremembo višine stroškov obdelave škod in občutljivost na spremembo stopnje storna. Prav tako se vpliv spremembe administrativnih stroškov analizira preko 10% povečanja administrativnih stroškov, ki odpadejo na klasična življenjska zavarovanja. Kot sledi iz zgornje analize občutljivosti je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov najbolj občutljiva na spremembe v diskontni stopnji, katero smo variirali za 100 bazičnih točk v obe smeri. Morebiten primanjkljaj bi teoretično glede na zgornje rezultate nastal ob kombinaciji več negativnih dejavnikov, ki bi se zgodili naenkrat in v višini večji od zgoraj testiranih. Življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem Analiza občutljivosti minimalnega testa ustreznosti vkalkuliranih stroškov je narejena za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem, pri čemer se test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri življenjskih zavarovanjih z naložbenim tveganjem minimizira na minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov. Osnovna vrednost sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov je izračunana pod predpostavkami iz t.č in je izražena z izhodiščno vrednostjo LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

67 Tabela 14: Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov (naložbena življenjska zavarovanja) - relativno glede na izhodiščno vrednost Parameter analize občutljivosti Vrednost Rezultat testa Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov - izhodiščna vrednost 100 Presežek Diskontna stopnja bazičnih točk 109,92 Presežek Diskontna stopnja bazičnih točk 87,46 Presežek Stopnja storna +10% 105,48 Presežek Administrativni stroški + 10% -18,84 Primanjkljaj Spremembe v predpostavkah prikazujejo najbolj verjetne spremembe, ki bi imele najbolj signifikanten učinek na rezultat zavarovalnice neposredno preko drugačne višine obveznosti. Najbolj verjetne spremembe ne predstavljajo pričakovanih sprememb, kot tudi ne najbolj črnih scenarijev. Analiza občutljivosti je narejena tako, da se posamično spremeni vrednost le enega od opazovanih parametrov. Tako je analizirana občutljivost rezultata na spremembo stopnje storna, pri čemer je stopnja storna pri življenjskih produktih z naložbenim tveganjem povečana za 10%. Podobno je analizirana občutljivost rezultata na spremembe v diskontni stopnji, katero smo variirali za 100 bazičnih točk v obe smeri. Kot sledi iz zgornje analize občutljivosti je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov najbolj senzibilna na spremembe v višini administrativnih stroškov, katere smo povečali za 10%. Samo v omenjenem primeru pride do primanjkljaja. Premoženjska zavarovanja Pri premoženjskih zavarovanjih imajo največji vpliv na oblikovane obveznosti morebitne izgube na sodiščih. Le-te so odvisne od pravnih, političnih, ekonomskih in socialnih trendov. V zavarovalnici verjamemo, da kvantificiranje občutljivosti zgornjih dogodkov na premoženjske obveznosti ni smiselno Določila in pogoji zavarovalnih pogodb, ki imajo materialen vpliv na znesek, čas in negotovost prihodnjih denarnih tokov Življenjska zavarovanja Dobiček Večina klasičnih življenjskih zavarovanj je udeležena pri dobičku. Dobiček se pripisuje ob koncu vsakega leta za preteklo leto. Premije Premije vseh življenjskih zavarovanj so vezane na EUR in so plačljive ali v rednih ali enkratnih obrokih. Pri nekaterih produktih zavarovalci lahko izberejo indeksno klavzulo, s katero se ohranja realna vrednost zavarovalnih dajatev in premij. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

68 Zavarovanja za primer smrti Tradicionalna zavarovanja za primer smrti nudijo kritja za primer smrti, nezgodne smrti in nezgodne invalidnosti. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Zavarovalna dajatev za primer smrti se v višini dogovorjene zavarovalne vsote izplača le v primeru smrti tekom zavarovalne dobe. Zavarovanja za primer smrti in doživetja Ta zavarovanja predstavljajo največji delež v portfelju zavarovalnice. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Nudijo se kritja smrti, nezgodne smrti, nezgodne invalidnosti, novejša zavarovanja pa nudijo tudi kritje določenih hujših bolezni. Zavarovalne dajatve se praviloma izplačajo v enkratnem znesku, medtem ko ob doživetju zavarovalec lahko izbere rentni način izplačevanja zavarovalne vsote in pripisanega dobička. Zavarovanja z naložbenim tveganjem Pri tovrstnih zavarovanjih zavarovalec prevzame naložbeno tveganje, medtem ko je zavarovalnica udeležena na stroških in rezultatu iz naslova smrtnosti. Pri zavarovanjih z naložbenim tveganjem gre praviloma za kombinacijo zavarovanja za primer smrti in investicijo v razne investicijske sklade. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Paleta naložbenih zavarovanj v Merkur zavarovalnici, d.d., je široka in s tem se nudijo potencialnim zavarovalcem tudi dodatne možnosti kapitalske garancije, dodatna vplačila, predujem itd. Rentna zavarovanja V prodajni paleti so takojšnja ter odložena rentna zavarovanja, časovno omejena ter doživljenjska rentna zavarovanja ter rentna zavarovanja z ali brez garantirane dobe izplačevanja rente. V primeru izbire odložene dobe, velja v tej dobi zavarovanje za primer smrti, pri čemer je zavarovalna dajatev v višini že vplačanih premij. Premijo je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Premoženjska zavarovanja Premoženjska zavarovanja obsegajo naslednja zavarovanja iz zavarovalnih vrst: - Nezgodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 1), - Zdravstvena zavarovanja (zavarovalna vrsta 2), - Zavarovanja požara in elementarnih nesreč (zavarovalna vrsta 8), - Druga škodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 9), - Splošno zavarovanje odgovornosti (zavarovalna vrsta 13) in - Zavarovanja različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16). Zavarovalne pogodbe se sklepajo za določeno zavarovalno dobo in zavarovalno vsoto, ki je tudi največja možna dajatev zavarovalnice v primeru škodnega dogodka. Le-ti predstavljajo za zavarovalnico glavni vir negotovosti in imajo neposreden vpliv na višino in čas prihodnjih denarnih tokov. 66 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

69 Nezgodna zavarovanja Nezgodna zavarovanja so lahko samostojna ali pa se dodajo k življenjskim zavarovanjem. Kritja nezgodnih zavarovanj lahko obsegajo: nezgodno smrt, nezgodno invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnično nadomestilo, nadomestilo za zdravljenje, nezgodno rento ali stroške nezgode. Premija pri nezgodnih zavarovanjih se praviloma obračuna glede na nevarnostni razred, v katerega se razvrsti zavarovanca. Možno je izbrati čas kritja (celodnevno, med službenim časom ali pa samo v prostem času) in obliko zavarovanja (kolektivno, partnersko ali posamično). Zdravstvena zavarovanja Pri zdravstvenih zavarovanjih se kritja razlikujejo glede na vrsto posameznega produkta. Na eni strani ločimo zdravstvene produkte, ki sledijo logiki življenjskih zavarovanj samostojno kritje določenih hudih bolezni, na drugi strani pa so zdravstvena zavarovanja, ki nudijo izplačila zavarovalnih dajatev v primeru določenega dogodka (bolnišnično nadomestilo, dnevno nadomestilo, nadomestilo za obisk zdravilišča, nadomestilo za spremljajočo osebo in potne stroške ter nadomestilo za rojstvo otroka). Pri zdravstvenih produktih imajo vitalno vlogo čakalne dobe, ki določajo kdaj posamezno zavarovalno kritje dejansko začne veljati. Zavarovanja požara in elementarnih nesreč ter druga škodna zavarovanja Splošno so ta zavarovanja ločena na industrijska in individualna zavarovanja. Pri obeh uporabljamo pri sklepanju tovrstnih zavarovanj tehnike ocenjevanja potencialnega zavarovalnega tveganja. Pri individualnih zavarovanjih je kritje večinoma omejeno na stavbe in opremo. Škode se prijavljajo tekoče in so v povprečju poravnane brez večjih zamud. Splošno zavarovanje odgovornosti Pri tovrstnih zavarovanjih zavarovalno kritje predstavlja predvsem odgovornost glede hiše in posesti po zakonskih določilih, z določeno zavarovalno vsoto za materialne škode proti tretji osebi in nematerialne ter druge škode, ki izhajajo iz teh materialnih škod in ki so v povezavi z oškodovancem. Zavarovanja različnih finančnih izgub Zavarovalno kritje je definirano kot povrnitev izgube obratovalnega dobička in tekočih izdatkov obrata, nastalih zaradi popolnega ali delnega obratovalnega zastoja, ki je posledica v primeru požara nastalih škod, za katere je sklenjeno požarno zavarovanje. Pri tovrstnih zavarovanjih trenutno ne beležimo škodnega dogajanja Finančna tveganja Tržno tveganje Portfelj finančnih instrumentov zavarovalnice je izpostavljen tržnim spremenljivkam, na katere zavarovalnica nima vpliva. Te spremenljivke so tržne obrestne mere in z njimi povezane cene dolžniških instrumentov, cene lastniških vrednostnih papirjev in investicijskih skladov, tečaji tujih valut LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

70 in drugi dejavniki ki posredno ali neposredno vplivajo na vrednotenje finančnih instrumentov v portfelju. V okviru tržnih tveganj zavarovalnica posebno pozornost posveča naslednjim tveganjem: Tveganje spremembe cen finančnih inštrumentov (pozicijsko tveganje) Tveganje spremembe cen finančnih inštrumentov pomeni tveganje izgube zavarovalnice zaradi spremembe tržne vrednosti finančnih inštrumentov. Pozicijsko tveganje lahko razdelimo na posebno in splošno tveganje. Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega inštrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem. Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe finančnega inštrumenta zaradi splošnih sprememb na finančnih trgih, ki niso neposredno povezane s posameznim izdajateljem ali dejavnostjo. Sprememba tržnih tečajev vpliva na tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje zavarovalnice. Zavarovalnica obvladuje posebno pozicijsko tveganje z upoštevanjem omejitev, ki jih predpisuje zakon o zavarovalništvu, s sprejetimi internimi naložbenimi smernicami in individualno presojo odgovornih za upravljanje z naložbami. Naložbene smernice omejujejo maksimalno dovoljeno izpostavljenost zavarovalnice do komercialnih izdajateljev, posameznih regij in posameznih naložbenih nepremičnin. Splošno pozicijsko tveganje zavarovalnica obvladuje z razpršenostjo naložb v različne regije in s klasifikacijo dela finančnih inštrumentov v portfelj v posesti do zapadlosti, s čimer se izloči efekt tržnega vrednotenja na izbrane finančne inštrumente. Tveganje spremembe tržnih obrestnih mer Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost zavarovalnice neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Spremembe obrestne mere vplivajo tako na prihodke iz naslova obresti kot na ekonomsko vrednost kapitala, ki se spreminja v skladu s sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov dolžniških vrednostnih papirjev razporejenih na portfelj razpoložljiv za prodajo. Obrestno tveganje denarnega toka je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta oz. iz dejavnosti nihali zaradi spreminjanja tržnih obrestnih mer, in da zavarovalnica ne bo sposobna investirati prilivov iz obstoječega portfelja in prilivov iz naslova prejetih premij z zajamčenim donosom. Obrestno tveganje poštene vrednosti pa je tveganje, da bo poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev nihala zaradi gibanja tržnih obrestnih mer. Za zavarovalnico to tveganje pomeni, da v primeru ekstremnih nihanj ne bi bila sposobna zagotavljati kritja zavarovalno tehničnih rezervacij hkrati pa bi takšna situacija negativno vplivala na ekonomski kapital zavarovalnice in z njim povezano kapitalsko ustreznost. Valutno tveganje Valutno tveganje pomeni izpostavljenost zavarovalnice posledicam sprememb deviznih tečajev. Le te se izkazujejo neposredno na poslovnem rezultatu zavarovalnice v letu, v katerem nastanejo. Zavarovalnica obvladuje valutno tveganje z upoštevanjem omejitev, ki jih nalaga zakon o 68 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

71 zavarovalništvu in z upoštevanjem internih naložbenih smernic, ki opredeljujejo vrste in obseg izpostavljenosti naložbenega portfelja tujim valutam Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, da zavarovalnica ni sposobna nemoteno zagotavljati sredstev za poravnavo svojih zapadlih obveznosti. Skrbno upravljanje z likvidnostjo in predvidevanje možnih izrednih dogodkov je pomemben dejavnik v poslovanju zavarovalnice, pri čemer zavarovalnica sledi naslednjim ciljem: - zagotavljanje izpolnjevanja vseh obveznosti zavarovalnice do zavarovancev in dobaviteljev, - zagotavljanje količnika likvidnosti, ki ga predpisuje Agencija za zavarovalni nadzor, - racionalno upravljanje z likvidnostjo zavarovalnice ob minimizaciji oportunitetnih stroškov. Zavarovalnica obvladuje kratkoročno likvidnostno tveganje s skrbnim planiranjem denarnih pritokov in odtokov in z visokim deležem tržnih likvidnih naložb v portfelju. Dolgoročno likvidnost, predvsem na področju življenjskih zavarovanj, zavarovalnica zagotavlja na način, da skuša v čim večji meri izenačevati ročnost naložb in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb življenjskih zavarovanj. Posebno pozornost zavarovalnica posveča preverjanju zmožnosti, da do dospetja obdrži v portfelju vse naložbe, ki so bile razvrščene v portfelj v posesti do zapadlosti Kreditno tveganje Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, kar pomeni da zavarovalnica ob zapadlosti ne bo prejela celotne vrednosti svojih terjatev, ki izhajajo iz finančnega inštrumenta. Zavarovalnica obvladuje kreditno tveganje iz naslova finančnih sredstev na način, da spoštuje omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, ki jih predpisuje zakon o zavarovalništvu in sledi usmeritvam, ki jih postavljajo interno sprejete naložbene smernice. Zavarovalnica ima skladno z naložbeni smernicami postavljene limite izpostavljenosti do posameznih regij in držav. Zavarovalnica spremlja izpostavljenost do posameznih oseb in skupine povezanih oseb. Zavarovalnica spremlja strukturne deleže po posameznih skupinah naložb, deleže finančnih naložb glede na bonitetno oceno. Zavarovalnica spremlja kreditno tveganje izdajateljev v portfelju, in sicer z rednim preverjanjem bonitetne ocene izdajateljev v portfelju (če le ta obstaja) oz. z izvajanjem lastnih postopkov. Kreditno tveganje iz naslova terjatev iz zavarovalnih pogodb predstavlja tveganje, da stranka ne poravna obveznosti za premijo, ki izhaja iz pogodbe. Zavarovalnica obvladuje tveganje neplačila z opominjanjem strank o neplačanih obveznostih. V primerih ko stranka obveznosti, kljub pozivu ne poravna se zavarovalna pogodba prekine v skladu s splošnimi zavarovalnimi pogoji, kar pomeni da se storitev ne opravlja. Kreditno tveganje iz naslova pozavarovalnih pogodb predstavlja tveganje, da pozavarovalnica ne poravna obveznosti ob zapadlosti. Zavarovalnica obvladuje tveganja z razpršenostjo pozavarovanja preko matične družbe in drugih pozavarovalnic. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

72 Analiza občutljivosti Analiza zapadlosti Pri izdelavi analize zapadlosti so se upoštevale specifičnosti portfelja zavarovalnice, kjer najpomembnejši delež premoženja predstavljajo naložbe kritnega sklada življenjskih zavarovanj. Za zavarovalnico je analiza zapadlosti pomembna iz naslednjih razlogov: - zaradi zmanjševanja tveganja zmanjšanja tržnih obrestnih mer je pomembno, da je ročnost naložb iz naslova življenjskih zavarovanj v čim večji meri usklajena z ročnostjo obveznosti, - usklajenost med naložbami in obveznostmi je zaželena tudi iz naslova obvladovanja dolgoročne likvidnosti. Pri izdelavi analize zapadlosti so se upoštevale naslednje predpostavke: - ročnost naložb se je izračunavala in zaokroževala na eno leto, - pri naložbah v predujme na račun odkupne vrednosti se je upoštevala končna zapadlost zavarovalne pogodbe, - delnice, investicijski skladi so se upoštevali kot naložbe brez zapadlosti. Zavarovalnica je na bilančni datum izkazovala sredstva v višini ,3 TEUR. Sredstva z zapadlostjo krajšo od 10 let so predstavljale 55% portfelja,sredstva z zapadlostjo med 10 in 20 let so predstavljale 28%,sredstva z zapadlostjo daljšo od 20 let predstavljajo 10% portfelja. Sredstva brez zapadlosti pa 7% portfelja Primerjava s strukturo obveznosti pokaže da sredstva ročnosti do 10 let presegajo obveznosti, medtem ko so sredstva z ročnostjo daljše od 10 let nižja od obveznosti, kar zavarovalnico v določeni meri izpostavlja tveganju tržnih obrestnih mer in z njim povezanim tveganjem reinvestiranja, hkrati pa zagotavlja ugodno situacijo kar se tiče zagotavljanja likvidnosti. V primerjavi s preteklim letom se je starostna struktura sredstev spremenila v korist sredstev z ročnostjo daljšo od 10 let saj je delež teh sredstev na glede na primerjalno obdobje povečal za dve odstotni točki hkrati pa se je glede na preteklo obdobje delež sredstev brez zapadlosti povečal za dve odstotni točki. Delež naložb razporejenih v portfelj v posesti do zapadlosti se je glede na preteklo obdobje povečal in znaša 52%. Zavarovalnica je na bilančni datum v svojih poslovnih knjigah izkazovala naložbe v dolžniške kapitalske inštrumente, ki še niso zapadle v plačilo. Zavarovalnica na bilančni datum ne izkazuje finančnih naložb, ki bi zapadle v plačilo in bi bile neporavnane. 70 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

73 Tabela 15: Analiza zapadlosti za leti 2008 in prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let brez zapadlosti Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji in deleži Dobroimetja pri bankah Predujmi na račun odkupne vrednosti Posojila Sredstva zavarovancev, ki prevz. nal. Tveganje Terjatve za obresti Terjatve do pozavarovateljev in zavarovanc Oredmetena in neopredmetena sredstva Naložbene nepremičnine Druga sredstva in terjatve Denar in denarni ustrezniki Skupaj Sredstva Zavarovalno tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavarovancev, ki prevz. Nal. tveganje druge rezervacije in odloženi davki Obveznosti iz poslovanja in druge obveznos Kapital Obveznosti prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let brez zapadlosti Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji in deleži Dobroimetja pri bankah Predujmi na račun odkupne vrednosti Posojila Sredstva zavarovancev, ki prevz. nal. tveganje Terjatve za obresti Terjatve do pozavarovateljev in zavarovanc Oredmetena in neopredmetena sredstva Naložbene nepremičnine Druga sredstva in terjatve Denar in denarni ustrezniki Skupaj Sredstva Zavarovalno tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavarovancev, ki prevz. Nal. tveganje druge rezervacije in odloženi davki Obveznosti iz poslovanja in druge obveznos Kapital Obveznosti LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

74 Analiza obrestnega tveganja Najpomembnejši vir obrestnega tveganja portfelja zavarovalnice izhaja iz zagotavljanja zajamčene donosnosti življenjskih zavarovanj, ki predstavljajo glavnino obveznosti zavarovalnice. Efektivna donosnost finančnih instrumentov zavarovalnice, ki so obrestovani, znaša na bilančni datum 4,57% in se je primerjalno s preteklim letom zmanjšala za 12 bazičnih točk. Delež obrestovanih finančnih instrumentov v finančnih naložbah je na bilančni datum znašal 95% in se je v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšal za 1 odstotno točko. Na podlagi primerjave efektivne donosnosti portfelja z vračunano obrestno mero življenjskih zavarovanj lahko ugotovimo, da zavarovalnica iz naslova naložb lahko zagotavlja vračunano donosnost rezervacij. Efektivna donosnost portfelja na bilančni datum je ob predpostavki 8% donosnosti lastniških vrednostnih papirjev in 5% donosnosti naložbenih nepremičnin presegala vračunano obrestno mero življenjskih zavarovanj za 55%. Presežek efektivne donosnosti se je glede na preteklo obdobje zmanjšal za 4 odstotne točke. Obrestno tveganje poštene vrednosti se v zavarovalnici odraža v spremembi poštene (knjižne) vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, ki so razvrščeni na portfeljih: po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi za prodajo. Sprememba tržne obrestne mere in z njimi povezane spremembe knjižne vrednosti naložb se v največji meri odražajo na postavki posebnega prevrednotevalnega popravka kapitala in v manjši meri na izkazu poslovnega izida. Sprememb tržnih obrestnih mer pomembno vpliva na sposobnost zavarovalnice, da z naložbami zagotavlja pokritost zavarovalno tehničnih rezervacij. Sprememba tržnih obrestnih mer vpliva na vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev s fiksnim obrestovanjem. Sprememba tržnih obrestnih mer ne vpliva na vrednost dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero, ki na bilančni datum predstavljajo 3.507,3 TEUR (2008: 2.370,1 TEUR) ali 1,6% (2008: 1,2%) vseh naložb v dolžniške vrednostne papirje zavarovalnice. Simulacija spremembe obrestne krivulje je pokazala, da se vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ob predpostavki dviga tržnih obrestnih mer za za 100 bazičnih točk zmanjša za cca. 2,4% (2008: 4%) vrednosti dolžniških VP na bilančni datum, v primeru padca tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk pa se le ta poveča za cca 2,7% (2008: 4,6%) dolžniških VP na bilančni datum. Sprememba tržnih obrestnih mer vpliva na izkaz uspeha zavarovalnice, in sicer iz naslova spremembe obrestnih prihodkov naložb s spremenljivo obrestno mero in iz naslova spremembe vrednosti finančnih naložb, ki so razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. V primeru dviga tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk, bi zavarovalnica izkazovala nižje finančna prihodke v višini cca 20,6 TEUR (2008: 15 TEUR), v primeru padca za 100 bazičnih točk pa bi zavarovalnica izkazovala višje finančne prihodke v višini cca 27,1 TEUR (2008: 19,4 TEUR). V primeru dviga tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk, bi zavarovalnica izkazovala nižji prevrednotovalni popravek kapitala v višini cca 5,4 MEUR (2008: 8 MEUR) v primeru padca za 100 bazičnih točk pa bi zavarovalnica izkazovala višji prevrednotovalni popravek kapitala višini cca 6 MEUR (2008: 9,2 MEUR). 72 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

75 Analiza valutnega tveganja Zavarovalnica ima na bilančni datum celotne obveznosti nominirane v domači valuti. Vrednost naložb, ki niso nominirane v domači valuti, na dan znaša EUR, kar predstavlja manj kot en promil celotnih naložb zavarovalnice. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb niso izpostavljene valutnim tveganjem, saj so le-te nominirane v EUR. Analiza kreditnega tveganja Kreditno tveganje iz naslova finančnih sredstev: za zavarovalnico predstavljajo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, bančne depozite, CD-je in posojila. Na bilančni datum so naložbe v dolžniške vrednostne papirje predstavljale 95% finančnih naložb zavarovalnice. Delež tovrstnih naložb je glede na preteklo leto ostal nespremenjen. V primerjavi s preteklim letom se je spremenil delež dolžniških vrednostnih papirjev komercialnih izdajateljev, ki so na bilančni datum predstavljali 24% portfelja dolžniških vrednostnih papirjev zavarovalnice. Delež se je glede na preteklo leto zmanjšal za 4 odstotne točke. Največjo izpostavljenost zavarovalnice do posameznega izdajatelja na bilančni datum predstavlja izpostavljenost do Republike Slovenije, ki znaša 46% vrednosti finančnih naložb. Največjo izpostavljenost do komercialnega izdajatelja izkazuje zavarovalnica do Nove Ljubljanske banke d.d. (dolžniški vrednostni papirji in depoziti), pri čemer izpostavljenost znaša 3,7% vrednosti finančnih naložb. Večje kreditno tveganje za zavarovalnico predstavljajo naložbe v podrejene dolžniške instrumente. Delež tovrstnih naložb zavarovalnice predstavlja 4,4% finančnih naložb. Naložbe v hipotekarna posojila in predujme na račun odkupne vrednosti ne predstavljajo pomembnejšega deleža med naložbami zavarovalnice in zaradi svojega zavarovanja ne predstavljajo pomembnejšega kreditnega tveganja. Delež bančnih depozitov in CD-jev je na bilančni datum znašal 3,9% in se je primerjalno s preteklim obdobjem zmanjšal za 1,8 odstotnih točk. Kreditno tveganje iz naslova terjatev iz zavarovalnih pogodb: vrednost terjatev do zavarovalcev, pri katerih je zapadlost daljša od 30 dni se je primerjalno z preteklim obdobjem skoraj podvojila in na bilančni datum znašala 358,2 TEUR. Visok porast je predvsem iz naslova zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj z zapadlostjo do 60 dni. Zavarovalnica ne izkazuje terjatev iz naslova zavarovalnih pogodb z zapadlostjo nad 30 dni, za katere ne bi bil oblikovan popravek vrednosti. Zavarovalnica izkazuje terjatve do zavarovalcev v višini 2,6 TEUR, za katere je bil v celoti oblikovan popravek in so starejše kot leto dni (2008: 1,7 TEUR). Kreditno tveganje iz naslova pozavarovalnih pogodb: terjatve in obveznosti do pozavarovateljev na dan so izkazane po odplačni vrednosti in v celoti nezapadle. Skupna obveznost do pozavarovateljev v višini 120,2 TEUR se nanaša na zadnji pozavarovalni obračun iz leta 2009, ki v skladu s pozavarovalno pogodbo zapade v začetku leta Pozavarovateljev delež v škodnih rezervacijah in prenosnih premijah je v skladu s pozavarovalnimi pogodbami izračunan na dan LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

76 Tabela 16: Izpostavljenost zavarovalnice do posameznega pozavarovatelja v letu 2009 bonitetna ocena* na terjatev oz. obveznost do pozavarovatelja delež pozavarovatelja v škodnih rezervacijah v EUR delež pozavarovatelja v prenosni premiji Merkur Versicherung Aktiengesellschaft Graz NR Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana A GenRe, Kölnische Rückversicherungs- Gessellschaft AG, Wien AAA Skupaj * bonitetna ocena mednarodne bonitetne agencije S&P. Tabela 17: Prikaz deležev pozavarovateljev v škodnih rezervacijah v letu 2009 Merkur Versicherung Aktiengesellschaft Graz rez. za rez. za nastale in nastale in neprijav. prijav. škode škode Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana rez. za nastale in prijav. škode rez. za nastale in neprijav. škode GenRe, Kölnische Rückversicherungs- Gessellschaft AG, Wien rez. za rez. za nastale in nastale in neprijav. prijav. škode škode Zdravstveno zavarovanje Življenjsko zavarovanje Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem Nezgodno zavarovanje Premoženjsko zavarovanje Skupaj Operativna tveganja Operativno tveganje (v nadaljevanju OT) je opredeljeno kot tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov oz. zunanjih dejavnikov. Definicija zajema tudi pravno tveganje, izključuje pa strateško tveganje in tveganje izgube ugleda. Zavarovalnica se zaveda prisotnosti operativnih tveganj na različnih nivojih poslovanja, zato so njene aktivnosti usmerjene k obvladovanju tovrstnih tveganj, s čimer skuša zmanjšati frekvence in resnosti škodnih dogodkov OT. Zavarovalnica uspešno obvladuje operativno tveganje: - s pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti, s čimer se preprečuje nastanek nasprotij interesov in zagotavlja transparenten in dokumentiran proces 74 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

77 sprejemanja vodstvenih odločitev ter omogoča učinkovit prenos informacij na različnih organizacijskih nivojih; - z vgrajenimi informacijskimi podporami za večino procesov, ki jih zavarovalnica izvaja; - z izgrajevanjem načrta neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da se tudi ob nastopu hudih poslovnih motenj nadaljuje s poslovanjem, in sicer na način, da se podatki o zavarovalnem poslovanju istočasno vzporedno evidentirajo na dveh ločenih lokacijah. Obenem pa se vsi podatki, s katerimi zavarovalnica operira pri svojem poslovanju, dnevno obdelajo ter shranijo na dveh ločenih lokacijah; - z izvajanjem notranjih kontrol s strani zaposlenih in notranje revizije. Na področju zavarovalništva je konec leta 2009 stopila v veljavo nova zakonodaja (Direktiva 2009/138/ES), ki zavarovalnice usmerja k aktivnemu upravljanju s tveganji, saj naj bi učinkovito upravljanje s tveganji za zavarovalnico posledično pomenilo ugodnejši izračun kapitalskih zahtev. Z novo zakonodajo se uvaja tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja, s čimer zavarovalnice spodbuja k vpeljavi celovitega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, kar posledično pomeni vpeljavo ustreznih strategij, procesov in postopkov poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje, upravljanje in poročanje na posamezni in skupnih ravni tveganj. Skladno z zakonodajo smo v letošnjem letu obstoječi sistem upravljanja operativnega tveganja ustrezno dokumentirali pod okriljem dokumenta Varnostna politika, katere pomemben sestavni del tega predstavlja tudi načrt neprekinjenega poslovanja z vsemi možnimi scenariji, postopki, procesi in odgovornimi osebami. 17 Poročanje po odsekih Glede na določila MSRP 8 zavarovalnica ni zavezana k razkritju poslovnih odsekov. Razkritja so pripravljena skladno s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic - SKL Merkur zavarovalnica d.d. je kompozitna zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne produkte življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Zavarovalnica ne izkazuje geografskih odsekov, ker posluje na območju Slovenije.Primarno področje poslovanja je trženje življenjskih zavarovanj, ki v strukturi bilančne vsote zavarovalnice v letu 2009 predstavljajo 93,3 % (2008: 92,7 %). Realiziran dobiček življenjskih zavarovanj v letu 2009 predstavlja v celotnem dobičku zavarovalnice 58,7 % (2008: 70,1 %). Najpomembnejši produkti (po obsegu premije) v bilanci življenjskih zavarovanj so bili v letu 2009 MG, M10+ in MDD med klasičnimi življenjskimi zavarovanji in Variotop in Topgarant med naložbenimi življenjskimi zavarovanji. Prihodki in odhodki po odsekih so doseženi v transakcijah z zunanjimi partnerji in jih je mogoče neposredno pripisati na odsek. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

78 Bilanca stanja po odsekih za leto 2009 vključuje medsebojne terjatve oz. obveznosti v višini 2.089,4 TEUR (2008: 109,8 TEUR), izkazane med ostalimi sredstvi oz. ostalimi obveznostmi. Gre za medsebojne terjatve oz. obveznosti, ki jih zavarovalnica evidentira ločeno in izvirajo iz poravnavanja skupnih stroškov zavarovalnice iz transakcijskega računa življenjskih zavarovanj. Zaradi zagotovljenega uravnoteženega salda internih razmerij na nivoju zavarovalnice kot celote, le-teh ne vključujemo v bilančno vsoto zavarovalnice. Znesek investicij v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva za leto 2009 znaša skupno 222,1 TEUR (2008: 324,5 TEUR). Po odsekih je deljen po ključu fakturirane premije korigirane z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji in tako znaša za življenjska zavarovanja 167,8 TEUR (2008: 243,9 TEUR) in za premoženjska 54,3 TEUR (2008: 80,6 TEUR). Strošek amortizacije po odsekih je obračunan na osnovi že razdeljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev. Za leto 2009 znaša višina obračunane amortizacije skupno 197,6 TEUR (2008: 160,8 TEUR), od tega odpade na premoženjska zavarovanja 48,3 TEUR (2008: 40,0 TEUR), na življenjska zavarovanja 149,3 TEUR (2008: 120,8 TEUR). Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 383,5 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med finančnimi odhodki in se v celoti nanaša na odsek življenjskih zavarovanj. 76 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

79 Bilanca stanja po odsekih na dan Sredstva Premoženjska Življenjska Medsebojna Skupaj zavarovanja zavarovanja razmerja zavarovanja v EUR Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Odložene terjatve za davek Naložbene nepremičnine Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Finančne naložbe posojila in depozite v posesti do zapadlosti razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni vrednosti Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem Terjatve Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za odmerjen davek Druge terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj sredstva Obveznosti in kapital Kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj obveznosti Zavarovalno-tehnične rezervacije Prenosne premije Matematične rezervacije Škodne rezervacije Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje Druge rezervacije Odložene obveznosti za davek Obveznosti iz poslovanja Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja Obveznosti za odmerjen davek Ostale obveznosti Skupaj obveznosti in kapital LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

80 Bilanca stanja po odsekih na dan Sredstva Premoženjska Življenjska Medsebojna Skupaj zavarovanja zavarovanja razmerja zavarovanja v EUR Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Odložene terjatve za davek Naložbene nepremičnine Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Finančne naložbe posojila in depozite v posesti do zapadlosti razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni vrednosti Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem Terjatve Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za odmerjen davek Druge terjatve Druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj sredstva Obveznosti in kapital Kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj obveznosti Zavarovalno-tehnične rezervacije Prenosne premije Matematične rezervacije Škodne rezervacije Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje Druge rezervacije Odložene obveznosti za davek Obveznosti iz poslovanja Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja Obveznosti za odmerjen davek Ostale obveznosti Skupaj obveznosti in kapital LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

81 Izkaz poslovnega izida po odsekih za leto 2009 Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja v EUR ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ Obračunane kosmate zavarovalne premije Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje Sprememba prenosnih premij PRIHODKI OD NALOŽB DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega prihodki od provizij DRUGI PRIHODKI ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE Obračunani kosmati zneski škod Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev Sprememba škodnih rezervacij SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE OBRATOVALNI STROŠKI, od tega stroški pridobivanja zavarovanj ODHODKI NALOŽB, od tega oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi p DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI DRUGI ODHODKI POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO DAVEK OD DOHODKA ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 65,28 92,89 79,08 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

82 Izkaz poslovnega izida po odsekih za leto 2008 Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja v EUR ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ Obračunane kosmate zavarovalne premije Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje Sprememba prenosnih premij PRIHODKI OD NALOŽB DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega prihodki od provizij DRUGI PRIHODKI ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE Obračunani kosmati zneski škod Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev Sprememba škodnih rezervacij SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE OBRATOVALNI STROŠKI, od tega stroški pridobivanja zavarovanj ODHODKI NALOŽB, od tega oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI DRUGI ODHODKI POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO DAVEK OD DOHODKA ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 30,96 72,51 51,74 80 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

83 Izkaz vseobsegajočega donosa po odsekih za leto 2009 v EUR Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Davek od drugega vseobsegajočega donosa VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I + II) Izkaz vseobsegajočega donosa po odsekih za leto 2008 v EUR Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Davek od drugega vseobsegajočega donosa VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I + II) LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

84 18 Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov 18.1 Pojasnila k bilanci stanja Zavarovalnica ni imela in tudi nima poslovnih operacij, ki ne bi bile izkazane v bilanci stanja in bi bila iz njih izhajajoča tveganja in koristi pomembna za oceno finančnega stanja družbe Gibanje neopredmetenih sredstev v EUR Računalniški programi Nabavna vrednost Pridobitve Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Nabavna vrednost Pridobitve Odtujitve Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Odtujitve Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Strošek amortizacije neopredmetenih sredstev je pripoznan v izkazu poslovnega izida med obratovalnimi stroški (t.č ). 82 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

85 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Zemljišča in Motorna vozila zgradbe za zavarovalno dejavnost Oprema in pohištvo v EUR Skupaj Nabavna vrednost Pridobitve Odtujitve Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Odtujitve Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Nabavna vrednost Pridobitve Odtujitve Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Odtujitve Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Zemljišča se ne amortizirajo in znašajo na dan ,8 TEUR, v primerjalnem obdobju so bila 411,4 TEUR. Poštena vrednost zemljišč in zgradb presega knjigovodsko vrednost za 1.312,7 TEUR. V letu 2009 ni bilo opravljeno vrednotenje zemljišč in zgradb po pošteni vrednosti s strani pooblaščenega cenilca nepremičnin. Ocena poštene vrednosti na lokaciji Bežigrajski dvor je bila pridobljena na podlagi kupoprodajne pogodbe na isti lokaciji iz meseca maja Strošek amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev je pripoznan v izkazu poslovnega izida med obratovalnimi stroški zavarovalnice (t.č ). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

86 Gibanje naložbenih nepremičnin v EUR Naložbene nepremičnine Nabavna vrednost Nove nabave Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Nabavna vrednost Nove nabave Nabavna vrednost Popravek vrednosti Amortizacija Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost naložbenih nepremičnin, izkazanih kot naložbe kritnega sklada življenjskih zavarovanj, bistveno ne odstopa od knjigovodske vrednosti. Vrednost naložbene nepremičnine, ki je izkazana kot naložba lastnih virov življenjskih zavarovanj, presega knjigovodsko vrednost za 124,4 TEUR. V letu 2009 ni bilo opravljeno vrednotenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti s strani pooblaščenega cenilca. Poštena vrednost je bila ocenjena na podlagi poizvedovanja po nepremičninskih agencijah. Strošek amortizacije naložbenih nepremičnin je v letu 2009 izkazan v izkazu poslovnega izida med med drugimi odhodki (t.č ) v višini 31,1 TEUR (2008:12,6 TEUR). Prihodki od najemnin za naložbene nepremičnine so v letu 2009 izkazani v izkazu poslovnega izida drugimi prihodki (t.č ) v višini 153,5 TEUR, (2008: 75,4 TEUR). Najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas z dogovorjenim odpovednim rokom. V pogodbi je dogovorjena cena za najem poslovnih prostorov, medtem ko stroške upravljanja in obratovanja najemniki poravnavajo neposredno upravniku zgradbe. 84 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

87 Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Zavarovalnica izkazuje naložbo v odvisno družbo Care d.o.o., v kateri ima 100% lastniški delež. Podatki o družbi: Care d.o.o. Dunajska c. 58, Ljubljana Slovenija Dejavnost: opravljanje dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih Družba Care d.o.o. trži zavarovalne produkte Merkur zavarovalnice in kontaktira z njenimi zavarovanci ob zamudi s plačilom, ob doživetjih in pri zahtevah za odkup. Merkur zavarovalnica d.d. za družbo Care d.o.o. opravlja vodenje računovodskih storitev in ji oddaja v najem poslovne prostore. Zavarovalnica v skladu z 10. členom MSRP 27 ne izdeluje skupinskih računovodskih izkazov. Naložba v odvisno podjetje se vrednoti po metodi nabavne vrednosti in na dan bilance stanja znaša EUR, enako kot v primerjalnem obdobju. v EUR Družba Nominalni znesek kap. deleža Delež v kapitalu Delež glasovalnih pravic Vrednost naložbe Poslovni izid 2009(v % udeležbe) * Care d.o.o., Ljubljana % 100% * Družba Care d.o.o. ni zavezana k reviziji LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

88 Finančne naložbe 2009 Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe vredn. po pošteni vred. skozi PI Posojila in depoziti v EUR Skupaj finančne naložbe Dolžniški vrednostni papirji državne obveznice EU/OECD druge državne obveznice 0 podjetniške obveznice kotirajoče nekotirajoče Lastniški vrednostni papirji delnice in deleži podjetij kotirajoče nekotirajoče delnice investicijskih skladov enote premoženja vzajem. sklad Dobroimetja pri bankah depoziti razmejene obresti potrdila o vlogah Predujmi na račun odk. vredn Posojila posojila razmejene obresti 0 0 Terjatve za obresti Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Skupaj finančne naložbe Poštena vrednost finančnih naložb razvrščenih med finančne naložbe v posesti do zapadlosti je v letu 2009 nižja od knjigovodske vrednosti za 1.743,9 TEUR. Zavarovalnica med naložbami razpoložljivimi za prodajo ne izkazuje finančnih naložb vrednotenih po nabavni vrednosti. Poštena vrednost posojil in terjatev ni nižja od knjigovodske vrednosti. Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 383,5 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med odhodki naložb (t.č ). Kratkoročni del finančnih sredstev na bilančni datum znaša ,5 TEUR in sicer: - vrednostni papirji 5.731,0 TEUR - dana posojila 164,4 TEUR 86 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

89 - depoziti pri bankah 5.374,7 TEUR - terjatve za obresti 202,4 TEUR. Gibanje finančnih naložb: v EUR Stanje 1.1. Povečanje Zmanjšanje Vrednotenje Stanje Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dobroimetja pri bankah Predujmi na račun odk. vredn Posojila Terjatve za obresti Skupaj finančne naložbe Prerazvrstitev finančnih naložb Zavarovalnica je skladno z MRS in MRS v letu 2009 prerazvrstila finančna sredstva razpoložljiva za prodajo med posojila in terjatve ter med finančna sredstva v posesti do zapadlosti. V drugem kvartalu leta 2009 je prerazvrstila finančno sredstvo razpoložljivo za prodajo v skupino posojila in terjatve. Prerazvrstitev ni imela učinkov na izkaz poslovnega izida in na stanje presežka iz prevrednotenja. Prerazvrstitev je bila izvedena na finančnem inštrumentu, ki ni izpolnjeval kriterijev za oslabitev. S je zavarovalnica prerazvrstila finančna sredstva razpoložljiva za prodajo med finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Učinki prerazvrstitve so prikazani v preglednici: v EUR Vrednost na dan prerazvrstitve EOM na dan prerazvrstitve Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Prerazvrščeno iz AFS v L&R ( ) , Prerazvrščeno iz AFS v HTM ( ) , V kolikor se sredstva ne bi prerazvrstila, bi bila vrednost sredstev na izkazana v naslednji višini. Knjigovodska vrednost v EUR Poštena vrednost Prerazvrščeno iz AFS v L&R Prerazvrščeno iz AFS v HTM LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

90 2008 Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe vredn. po pošteni vred. skozi PI Posojila in depoziti v EUR Skupaj finančne naložbe Dolžniški vrednostni papirji državne obveznice EU/OECD druge državne obveznice podjetniške obveznice kotirajoče nekotirajoče 0 Lastniški vrednostni papirji delnice in deleži podjetij kotirajoče nekotirajoče delnice investicijskih skladov enote premoženja vzajem. sklad Dobroimetja pri bankah depoziti razmejene obresti potrdila o vlogah Predujmi na račun odk. vredn Posojila posojila razmejene obresti Terjatve za obresti Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Skupaj finančne naložbe Poštena vrednost finančnih naložb razvrščenih med finančne naložbe v posesti do zapadlosti je v letu 2008 nižja od knjigovodske vrednosti za TEUR. Zavarovalnica med naložbami razpoložljivimi za prodajo ne izkazuje finančnih naložb vrednotenih po nabavni vrednosti. Poštena vrednost posojil in terjatev ni nižja od knjigovodske vrednosti. Zavarovalnica je v poslovnem letu 2008 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 847,7 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med odhodki naložb (t.č ). Kratkoročni del finančnih sredstev na bilančni datum znaša ,1 TEUR in sicer: - vrednostni papirji 1.602,6 TEUR - dana posojila 96,1 TEUR - depoziti pri bankah 9.097,6 TEUR 88 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

91 - terjatve za obresti 127,8 TEUR Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem v EUR Premoženjska zavarovanja Prenosne premije Škodne rezervacije za prijavljene škode za nastale in še neprijavljene škode Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Prenosne premije Škodne rezervacije za prijavljene škode za nastale in še neprijavljene škode Življenjska zavarovanja Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije prenesene pozavarovateljem Terjatve v EUR Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Terjatve do zavarovalcev Oslabitev terjatve do zavarovalcev Skupaj terjatve do zavarovalcev Terjatve do zavarovalnih posrednikov Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja Terjatve za premijo iz sprejetega sozavarovanja Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah Terjatve za odmerjen davek Druge terjatve Oslabitve drugih kratkoročnih terjatev Skupaj druge kratkoročne terjatve Skupaj terjatve LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

92 Gibanje popravka vrednosti terjatev do zavarovalcev zaradi oslabitve v EUR Stanje na začetku obdobja Odprava Oblikovanje Stanje na koncu obdobja Tabela 18: Prikaz odstotka slabitve glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Doba zapadlih neplačanih terjatev Odstotek oslabitve Do 30 dni 5% Od 31 do 60 dni 40% Od 61 do 90 dni 60% Nad 90 dni 100% Tabela 19: Prikaz odstotka slabitve glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj Doba zapadlih neplačanih terjatev Odstotek oslabitve Do 30 dni 0% Od 31 do 90 dni 30% Od 91 do 180 dni 60% Od 181 do 270 dni 90% Nad 270 dni 100% Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov so kratkoročne narave, z izjemo terjatev do zavarovalnih posrednikov, ki vključujejo tudi dolgoročni del v višini 4.336,84 EUR (provizijska predizplačila). Druge terjatve so v primerjalnem obdobju vključevale dvomljive in sporne terjatve za najemnino poslovnih prostorov in za provizijo iz zavarovalnih poslov skupno v višini 56,7 TEUR, za katere je bil v preteklih letih v celoti oblikovan popravek vrednosti zaradi oslabitve. V letu 2009 je zavarovalnica omenjene terjatve v celoti odpisala, saj je bil pravni subjekt, dolžnik zavarovalnice, na podlagi pravnomočnega sklep o obstoju izbrisnega razloga, izbrisan iz sodnega registra. Zavarovalnica je konec leta 2009 vložila predlog za nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika izbrisane pravne osebe in tožbo zoper poslovodjo izbrisane pravne osebe, zaradi neporavnanih obveznosti izbrisane družbe. Druge kratkoročne terjatve na bilančni datum še niso zapadle in zapadejo v skladu s pogodbenimi določili v obdobju enega leta. Glede na vsebino in višino drugih kratkoročnih terjatve, njihovo zapadlost in dolžnike ocenjujemo, da le te niso izpostavljene tveganju. 90 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

93 Odložene terjatve in obveznosti za davke Odloženi davki iz dobička so izračunani iz začasnih razlik z metodo obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje 20 % glede na davčno stopnjo v predvidenem letu odprave začasnih razlik (2008: 21%). Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. v EUR 2008 gibanje 2009 Odložene obveznosti za davek Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Davek iz zadržanega dobička zaradi prehoda na MSRP Skupaj odložene obveznosti za davek Odložene terjatve za davek Oslabitev terjatve iz zavarovalnih poslov Oslabitev naložb razpoložljivih za prodajo Rezervacije Ostalo Davek iz zadržanega dobička zaradi prehoda na MSRP Skupaj odložene terjatve za davek Skupaj odložene terjatve/obveznosti za davek v EUR Vključeno v izkaz poslovnega izida terjatev iz zavarovalnih poslov prehod na MSRP oslabitev naložb razpoložljivih za prodajo rezervacije za zaposlence drugo Skupaj Odložene obveznosti za davek iz naslova prevrednotenja finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so izkazane v kapitalu v višini 555,8 TEUR (2008: odložene terjatve za davek 41,8 TEUR). Neto obveznost zavarovalnice za odložene davke na dan znaša 296,3 TEUR (2008: neto terjatev: 258,0 TEUR) Druga sredstva v EUR Druga sredstva Zaloge Aktivne časovne razmejitve Skupaj ostala sredstva LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

94 Zaloge se nanašajo predvsem na zaloge reklamnega materiala. Aktivne časovne razmejitve vključujejo razmejene stroške pridobivanja zavarovanj v višini 2.401,7 TEUR, v primerjalnem obdobju 1.507,2 TEUR. Po spremembi provizijskih modelov se večini večjih agentov izplačujejo stroški pridobivanja zavarovanj hitreje kot je določeno s splošnim provizijskim modelom, ki je vgrajen v kalkulaciji premije pri klasičnih življenjskih produktih. Tako prihaja do neujemanja med virom za izplačilo provizije ter izplačilom provizije. Aktivne časovne razmejitve so izkazane v dejanski višini na podlagi dokumentacije in se zato ne razlikujejo od dejanskih prihodkov oziroma stroškov. Morebitne razlike med dejanskimi in razmejenimi podatki se vključijo v izid tekočega leta Denar in denarni ustrezniki v EUR Vloge na vpogled Blagajna Depoziti na odpoklic , Skupaj denar in denarni ustrezniki Depoziti na odpoklic so namenjeni za tekoče uravnavanje likvidnosti. Obrestna mera za depozite na odpoklic se je v letu 2009 gibala med 2,9 % in 0,4 % letno (2008: med 2,65 % in 4,15 %) Kapital Osnovni kapital in rezerve Osnovni kapital zavarovalnice sestavlja vpisanih kosovnih delnic (2008: ). Vse so navadne delnice z glasovalno pravico. Vse izdane delnice so vplačane v celoti. V letu 2009 znaša knjigovodska vrednost delnice 499,1 EUR (2008: 455,7 EUR). osnovni kapital kapitalske rezerve zakonske rezerve druge rezerve iz dobička v EUR skupaj rezerve iz dobička Stanje oblikovanje rezerv iz čistega dobička Stanje dokapitalizacija oblikovanje rezerv iz čistega dobička Stanje Na podlagi statutarne določbe o odobrenem kapitalu znaša le-ta na bilančni datum 3.548,1 TEUR. 92 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

95 Na podlagi sklepa skupščine je bila v decembru 2009 uspešno zaključena dokapitalizacija zavarovalnice s strani dosedanjih delničarjev, v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu družbe. Za povečanje osnovnega kapitala je bilo izdanih navadnih kosovnih delnic, tako da je celotni osnovni kapital zavarovalnice razdeljen na kosovnih delnic. Skupna vrednost dokapitalizacije je znašala 695,7 TEUR. Znesek 347,7 TEUR je namenjen dokapitalizaciji življenjskih zavarovanj, vsota 348,0 TEUR pa je namenjena dokapitalizaciji premoženjskih zavarovanj. Vse novo izdane delnice dajejo njihovim imetnikom upravičenja in pravice, ki so enaka kot upravičenja in pravice že obstoječih delnic. V letu 2009 je bilo enako kot v preteklem letu izplačanih za 768,1 EUR dividend, kar predstavlja 11,07 EUR na delnico. Cilj, ki ga družba zasleduje pri upravljanju s kapitalsko ustreznostjo je, iz rezultatov poslovanja razporediti ustrezen del dobička za kapitalske rezerve in tako dolgoročno zagotavljati ustrezno višino kapitala. Tveganje, ki je s tem povezano, upravljamo s skrbnim načrtovanjem vseh sestavin kapitala in postavk, ki določajo višino zahtevanega kapitala za zagotavljanje kapitalske ustreznosti vsaj trikrat letno. Zunanje tveganje pa je sprememba zakonodaje, ki ureja to področje, na kar pa zavarovalnica nima vpliva. Razpoložljiv kapital zavarovalnice, kot ga opredeljuje Zakon o zavarovalništvu je enak temeljnemu kapitalu in znaša na dan ,6 TEUR (2008: ,3 TEUR). Temeljni kapital se je povišal za 3.265,3 TEUR oziroma za 11,4 %, na kar je v največji meri vplivala razporeditev dobička iz poslovnega leta 2008 v rezerve in povečanje osnovnega kapitala. Razpoložljivi kapital zavarovalnice presega zajamčeni kapital za ,6 TEUR (2008: ,3 TEUR). Na izračun zahtevanega zneska minimalnega kapitala zavarovalnice v višini TEUR, za izpolnjevanje kapitalske ustreznosti, najpomembneje vpliva višina matematične rezervacije življenjskih zavarovanj, ki znaša na dan skupaj s tveganim kapitalom ,5 TEUR (podatek, ki ga izračunamo, ko multipliciramo matematično rezervacijo in tvegani kapital s faktorji). Konec leta 2009 je zavarovalnica s stanjem razpoložljivega kapitala dosegla 235,4 % preseganje zahtevanega minimalnega kapitala (2008: 226,9 %). Razlog za nekoliko višje preseganje kot v primerjalnem obdobju je dokapitalizacija in povečanje prenesenega čistega dobička, kar povečuje temeljni kapital zavarovalnice. Zavarovalnica je skozi celo leto 2009 izpolnjevala zakonsko predpisano kapitalsko ustreznost. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

96 Gibanje presežka iz prevrednotenja v EUR Presežek iz prevrednotenja Stanje zmanjšanje iz naslova spremembe poštene vrednosti povečanje iz naslova sprem embe poštene vrednosti odtujitve sprememba odloženih davkov Neto sprememba finančnih naložb Stanje Rezerve iz naslova spremembe poštene vrednosti se nanašajo na prevrednotenje finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, zmanjšanih za obveznosti iz odloženih davkov. Neto sprememba gibanja presežka iz prevrednotenja vključuje oslabitve in okrepitve glede na tržno vrednost ter zmanjšanja zaradi prodaje in zapadlosti obravnavanih finančnih naložb Zavarovalno-tehnične rezervacije v EUR Premoženjska zavarovanja Prenosne premije Matematična rezervacija za zdravstvena zavarovanja Rezervacija za nastale in prijavljene škode Rezervacija za nastale in ne prijavljene škode Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Skupaj obveznosti iz premoženjskih zavarovanj Življenjska zavarovanja Prenosne premije Matematična rezervacija za klasične produkte Rezervacija za nastale in prijavljene škode Rezervacija za nastale in ne prijavljene škode Skupaj obveznosti iz življenjskih zavarovanj Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbena tveganja Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

97 a) Analiza sprememb rezervacij za prenosne premije v EUR Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Skupaj rezervacije za prenosne premije Premoženjska zavarovanja Kosmate Pozavarova Čiste Kosmate Pozavarova nje nje Čiste v EUR Stanje na začetku obdobja Fakturirana premija Prihodki od premij Stanje na koncu obdobja Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Fakturirana premija Prihodki od premij Stanje na koncu obdobja b) Analiza sprememb rezervacij za nastale in prijavljene škode Kosmate Pozavarov Čiste Kosmate Pozavarov anje anje v EUR Čiste Premoženjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Rezervacije za nastale in prijavljene škode v tekočem letu Sprememba rezervacije za nastale in prijavljene škode iz preteklih let Plačane škode Stanje na koncu obdobja Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Rezervacije za nastale in prijavljene škode v tekočem letu Sprememba rezervacije za nastale in prijavljene škode iz preteklih let Plačane škode Stanje na koncu obdobja LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

98 c) Analiza sprememb rezervacij za nastale in neprijavljene škode Kosmate Pozavarov Čiste Kosmate Pozavaro anje vanje v EUR Čiste Premoženjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Dodatna rezervacija Prenos v izplačila in rezervacijo za nastale in neprijavljene škode Stanje na koncu obdobja Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Dodatna rezervacija Prenos v izplačila in rezervacijo za nastale in neprijavljene škode Stanje na koncu obdobja d) Matematična rezervacija, prenosna premija in rezervacija iz LAT: 2009 Kosmate Pozavarovanje Čiste v EUR Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Premija Sprostitev rezervacije zaradi izplačil in drugih sprememb Sprememba rezervacije zaradi LAT 0 0 Pripis dobička 2008 in sprememba nepripisanega dobička Sprememba prenosne premije Stanje na koncu obdobja Kosmate Pozavarovanje Čiste v EUR Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja Premija Sprostitev rezervacije zaradi izplačil in drugih sprememb Sprememba rezervacije zaradi LAT 0 0 Pripis dobička 2008 in sprememba nepripisanega dobička Sprememba prenosne premije Stanje na koncu obdobja LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

99 e) Kosmate matematične rezrvacije po kritnih skladih v EUR Kritni sklad zdravstvenih zavarovanj Kritni sklad življenjskih zavarovanj Kritni sklad zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje Skupaj kosmate matematične rezervacije Matematične rezervacije niso pozavarovane. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

100 f) Osnovne predpostavke Opis Produkt Obrestna mera za Tablice umrljivosti izračun rezervacij Doživljenjsko zavarovanje, MA, MG, MGE, MGK, MGN, zavarovanje za smrt, zavarovanje za MI5/10, MIA, MIN, MINA, MR, smrt in doživetje (stara zavarovanja) MRS, MRSZ, MRZ, MT, MTN, MV, MVN, SIMG 3,00% OEVM 80/82 Zavarovanje za poroko (stara zavarovanja) MB, MBH, MH 3,00% Nemška tablica umrljivosti ADS 24/26. Zavarovanje za smrt, težke bolezni in doživetje (staro zavarovanje) M10+ 3,00% Dread Disease Accelerated Benefit 2002 Rentno zavarovanje (stara zavarovanja) MPEM, MPM, MPMM, MPMF 3,00% EROM/F G /82 Rentno zavarovanje (staro zavarovanje) MPR-1 3,00% Rentne tablice (nemške) 1987 Doživljenjsko zavarovanje, MA/05, MBH/05, MG/05, zavarovanje za smrt, zavarovanje za MGE/05, MGK-BA-SK, smrt in doživetje ter zavarovanje za MGK/05, MIN/05, MRS/05, poroko MRSZ/05, MT/05, MV/05 Zavarovanje z naložbenim tveganjem 2,75% SLO MERKUT TOP INVEST 2,75% SLO Zavarovanje z naložbenim tveganjem BEST OF LIFE, VARIO TOP, TOP GARANT n/a SLO 93/95 Zavarovanje za smrt, težke bolezni in doživetje M10+/05, MDD 2,75% Accelerated SLO Rentno zavarovanje RENT1, RENT2, RENT3, RENT4, RENT5, RENT6, RI1, RI2, RI3, RI4 2,75% Nemške rentne tablice DAV1994R 98 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

101 g) Podatki o izplačanih škodah, razvrščenih v trikotnike in primerjava s stanjem škodnih rezervacij V trikotnikih so predstavljene škode, ki so bile izplačane ali so v škodnih rezervacijah na dan glede na leto prijave škodnega dogodka. Leto 2009 v EUR Leto prijave/leto škode pred Skupaj Leto škode Leto Leto Leto Leto Leto Leto Ocena vseh škod (1) Do sedaj izplačane škode (2) Razlika (3=1-2; 3=4+5) *Rezervacija za nastale in prijavljene škode (4) *Rezervacije za nastale in neprijavljene škode (5) Stroški obdelave škod (6) Skupaj škodne rezervacije (7=4+5+6) *Rezervacija za stroške obdelave škod je prikazana ločeno. Leto 2008 v EUR Leto prijave/leto škode pred Skupaj Leto škode Leto Leto Leto Leto Leto Leto Ocena vseh škod (1) Do sedaj izplačane škode (2) Razlika (3=1-2; 3=4+5) *Rezervacija za nastale in prijavljene škode (4) *Rezervacije za nastale in neprijavljene škode (5) Stroški obdelave škod (6) Skupaj škodne rezervacije (7=4+5+6) *Rezervacija za stroške obdelave škod je prikazana ločeno. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

102 h) Zapadlost obveznosti - skupnih, življenje in premoženje: 2009 prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let Skupaj v EUR Prenosne premije Škodne rezervacije Matematična rezervacija* Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let Skupaj Prenosne premije Škodne rezervacije Matematična rezervacija* Druge zavarovalno-tehnične rezervacije Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije * *Znesek zapadlih obveznosti iz naslova matematičnih rezervacij ne vključuje rezervacije za še ne pripisan dobiček Matematične rezervacije in rezervacije za prenosno premijo so časovno razmejene glede na iztek zavarovalnih pogodb. Škodne rezervacije (tako za nastale in prijavljene kot nastale in neprijavljene škode) so časovno razmejene glede na pričakovan denarni tok, ki je hkrati tudi osnova za oblikovanje škodnih rezervacij za nastale, a še ne neprijavljene škode. Kljub temu, da so se škode, zgodovinsko gledano, prijavljaje tudi z več kot pet letnim zamikom se pri oblikovanju škodne rezervacije za nastale, a še ne neprijavljene škode oblikujejo največ za pet letni rep, ker preostanek ni statistično značilen Druge rezervacije v EUR Rezervacije za zaposlence rezervacije za jubilejne nagrade rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Druge rezervacije Skupaj druge rezervacije LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

103 Gibanje drugih rezervacij Rezervacije za odpravnine Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije iz naslova dolg. odlož. prih. v EUR Skupaj Stanje na začetku obdobja Črpanje Zmanjšanje Povečanje Stanje na koncu obdobja Obveznosti iz poslovanja v EUR Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov obveznost do zavarovalcev obveznost do zavarovalnih posrednikov Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja obveznosti iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih obveznosti za pozavarovalne premije Obveznosti za odmerjen davek Skupaj obveznosti iz poslovanja Obveznosti do zavarovalcev, zavarovalnih posrednikov in obveznosti za pozavarovalne premije so kratkoročne ter skladno s pogodbenimi določili zapadejo v začetku naslednjega poslovnega leta Terjatve in obveznosti za odmerjen davek Davek od dohodka pravnih oseb Skupaj terjatve za davke Davek od dohodka pravnih oseb Davek iz zavarovalnih poslov Ostale obveznosti za davke Skupaj obveznosti za davke Skupaj terjatve/obveznosti za davke LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

104 Gibanje terjatev/obveznosti za davke davek od dohodka pravnih oseb davek iz zavarovalnih poslov ostale obveznosti za davke Skupaj v EUR Stanje na plačano obračunano razlika Stanje na Obračunani davki v letu 2009 presegajo plačane davčne obveznosti za 944,5 TEUR. Razlika se nanaša predvsem na dejansko obveznost od davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009, ki presega med letom plačano akontacijo Ostale obveznosti v EUR Obveznost do zaposlenih Obveznosti do dobaviteljev Druge obveznosti Pasivne časovne razmejitve Skupaj ostale obveznosti Obveznosti do zaposlenih in do dobaviteljev so kratkoročne in skladno s pogodbenimi določili zapadejo v mesecu dni po bilančnem datumu. Pasivne časovne razmejitve so kratkoročne in vključujejo vnaprej vračunane stroške pridobivanja zavarovanj ter druge vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na poslovno leto LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

105 18.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida Čisti prihodki od zavarovalnih premij v EUR Premoženjska zavarovanja Obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije Iz direktnega zavarovanja Pozavarovalni delež v kosmati zavarovalni premiji Sprememba kosmate prenosne premije Sprememba prenosne premije za pozavarovalni delež Č isti prihodki premoženjskih zavarovanj Življenjska zavarovanja Obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije Iz direktnega zavarovanja Pozavarovalni delež v kosmati zavarovalni premiji Sprememba kosmate prenosne premije Sprememba prenosne premije za pozavarovalni delež Č ista prihodki življenjskih zavarovanj Skupaj neto obračunana zavarovalna premija Skupaj sprememba prenosne premije Skupaj čisti prihodki od zavarovalnih premij Prihodki od naložb v EUR Prihodki od obresti finančnih naložb razpoložljivih za prodajo finančnih naložb v posesti do zapadlosti finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi PI posojil in terjatve Dividende Dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo Dobički finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi PI Neiztrženi dobički kritnega sklada z naložbenim tveganjem Skupaj prihodki od naložb Prihodki od finančnih naložb vrednoteni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se nanašajo samo na prihodke od tistih razvrščenih ob začetnem pripoznanju. Povečanje kapitala iz naslova nerealiziranih dobičkov lastniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 1.214,0 TEUR (2008: 235,7 TEUR). Zmanjšanje kapitala iz naslova nerealiziranih izgub lastniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 14,6 TEUR (2008: 1.864,6 TEUR). Povečanje LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

106 kapitala iz naslova nerealiziranih dobičkov dolžniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 3.198,9 TEUR (2008: 2.749,5 TEUR). Zmanjšanje kapitala iz naslova nerealiziranih izgub dolžniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 2.689,1 TEUR (2008: 2.824,5 TEUR). Neto dobički iz finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so v letu 2009 znašali EUR (2008: EUR), in sicer so znašali dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo EUR (2008: EUR), izgube pa EUR (2008: EUR) Drugi zavarovalni prihodki v EUR Pozavarovalne provizije Ostali drugi zavarovalni prihodki Drugi zavarovalni prihodki Prihodki od provizij se v celoti nanašajo na pozavarovalne provizije in na delež dobička v pozavarovateljevem izidu, ki so obračunani v skladu s pozavarovalnimi pogodbami. Pozavarovalne pogodbe ostajajo v letu 2009 nespremenjene Drugi prihodki v EUR Prihodki od zemljišč in zgradb Ostali drugi prihodki Drugi prihodki LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

107 Čisti odhodki za škode v EUR a. Čisti zneski škod Premoženjska zavarovanja Izplačane škode kosmati del delež pozavarovatelja Življenjska zavarovanja Izplačane škode življ. zavar kosmati del delež pozavarovatelja Izplačane škode življ. zavar. z nal. tveganjem kosmati del Čisti zneski škod b. Sprememba škodnih rezervacij Premoženjska zavarovanja Sprememba rezervacij za nastale in prijavljene škode kosmati del delež pozavarovatelja Sprememba rezervacij za nastale in neprijavljene škode kosmati del delež pozavarovatelja Življenjska zavarovanja Sprememba rezervacij za nastale in prijavljene škode kosmati del delež pozavarovatelja Sprememba rezervacij za nastale in neprijavljene škode kosmati del delež pozavarovatelja Sprememba škodnih rezervacij Skupaj čisti odhodki za škode LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

108 Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij in zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v EUR Sprememba drugih zavarovalno tehničnih rezervacij kosmati del Sprememba matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj kosmati del Sprememba matematične rezervacije življenjskih zavarovanj kosmati del Skupaj sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij Sprememba matematične rezervacije življ. zavar. z nal. tveganjem Skupaj Obratovalni stroški v EUR Obratovalni stroški Amortizacija Stroški dela Strošek materiala in storitev Stroški licenc in programske opreme Stroški pridobivanja zavarovanj Ostali stroški Skupaj obratovalni stroški v EUR Stroški dela Plače zaposlenih Stroški prispevkov in davka na izplačane plače Strošek prevoza in prehrane Strošek dodatnega pokojninskega zavarovanja Drugi stroški dela Skupaj stroški dela Drugi stroški dela vključujejo stroške oziroma odhodke iz naslova oblikovanja rezervacij za odpravnine v višini EUR (2008: EUR) in za jubilejne nagrade EUR (2008: EUR). 106 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo v EUR Stroški materiala in storitev Stroški materiala Stroški reklamiranja in reprezentance Stroški intelektualnih in osebnih storitev Ostali stroški storitev Skupaj stroški materiala in storitev

109 Stroški intelektualnih in osebnih storitev vključujejo tudi stroške letne revizije in druge stroške storitev, ki jih je opravila revizorska hiša. Za poslovno leto 2009 znašajo skupno EUR (2008: EUR). v EUR Stroški pridobivanja zavarovanj Premoženjska zavarovanja Provizija za sklepanje Provizija za obnavljanje in izterjevanje Druge provizije Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Provizija za sklepanje Provizija za obnavljanje in izterjevanje Druge provizije Življenjska zavarovanja Skupaj stroški pridobivanja zavarovanj Odhodki naložb v EUR Odhodki od slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo Odhodki vrednotenja finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI od tega čiste neiztržene izgube kritnega sklada z naložbenim tveganjem od tega neto izgube iz finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IP Izgube pri odtujitvah naložb razpoložljivih za prodajo Izgube pri odtujitvah naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI Odhodki od prevrednotenja Drugi finančni odhodki Skupaj odhodki naložb Drugi finančni odhodki v višini EUR (2008: EUR) se v glavnem nanašajo na odhodke povezane s skrbništvom tujih vrednostnih papirjev pri komercialnih bankah, ki znašajo EUR (2008: EUR). Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo v višini 383,5 TEUR, ki se v celoti nanašajo na slabitve lastniških vrednostnih papirjev (delnice in investicijske sklade). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

110 Drugi zavarovalni odhodki v EUR Stroški materiala in storitev Drugi čisti zavarovalni odhodki agencija za zavarovalni nadzor prevrednotovalni posl. odh. terjatev ostali drugi čisti zavarovalni odhodki Skupaj drugi zavarovalni odhodki Drugi odhodki v EUR Amortizacija naložbenih nepremičnin Ostali drugi odhodki Drugi odhodki Davek od dohodka Davek iz dohodka Odloženi davki Celotna davčna obveznost Dobiček iz rednega poslovanja Izračun davčne obveznosti na prvi pogled (21%-2009;22%-2008) Popravek prihodkov na raven davčno priznanih Popravek odhodkov na raven davčno priznanih Skupaj odhodek za davek Davčne oblasti so izvedle celovit davčni pregled zavarovalnice za leto V skladu z lokalnimi predpisi lahko davčni organ kadarkoli pregleda poslovne knjige in računovodske evidence zavarovalnice še pet let po letu poročanja ter odmeri dodatno obveznost plačila davka in kazni. Vodstvo zavarovalnice ne pozna nobenih okoliščin, ki bi privedle do potencialnih pomembnih obveznosti iz tega naslova. Efektivna davčna stopnja je za leto 2009 znašala 21,7 % (2008: 22,1 %). Razlog nekoliko nižje efektivne davčne stopnje glede na primerjalno obdobje je v nižji zakonsko predpisani davčni stopnji za leto LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

111 Analiza po vrstah zavarovanj v EUR 2009 Obračunane kosmate zavar. in sozavar. premije Prihodki od premij Odhodki za škode Stroški pridobivanja zavar. in obratovalni stroški Pozavarovalni rezultat* Premoženjska zavarovanja Nezgoda Zdravstveno Požar in naravne nesreče Drugo premoženje Odgovornost Finančne izgube Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Individualna zavarovanja Skupinska zavarovanja Tekoče plačevanje premije Enkratno plačevanje premije Življenjska zavarovanja od tega živ. zavar. z nal. tveganjem Skupaj zavarovanja * Pozavarovalni rezultat vključuje pozavarovalni delež v premiji, pozavarovalni delež v izplačanih škodah in škodnih rezervacijah ter prihodke od provizij LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

112 v EUR 2008 Obračunane kosmate zavar. in sozavar. premije Prihodki od premij Odhodki za škode Stroški pridobivanja zavar. in obratovalni stroški Pozavarovalni rezultat* Premoženjska zavarovanja Nezgoda Zdravstveno Požar in naravne nesreče Drugo premoženje Odgovornost Finančne izgube Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Individualna zavarovanja Skupinska zavarovanja Tekoče plačevanje premije Enkratno plačevanje premije Življenjska zavarovanja od tega živ. zavar. z nal. tveganjem Skupaj zavarovanja * Pozavarovalni rezultat vključuje pozavarovalni delež v premiji, pozavarovalni delež v izplačanih škodah in škodnih rezervacijah ter prihodke od provizij 18.3 Pojasnila k izkazu celotnega vseobsegajočega donosa Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa zavarovalnice izkazuje vse sestavine izkaza poslovnega izida in tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala zavarovalnice. Vključuje spremembe kapitala v obdobju, razen tistih sprememb, ki so posledica poslov z lastniki. V izkazu celotnega vseobsegajočega donosa so izkazane spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. V poslovnem letu 2009 so čisti dobički iz naslova ponovne izmere finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo znašali 2.978,1 TEUR (2008: čista izguba: ,9 TEUR). Glavni razlog za povečanje presežka iz prevrednotenja je v pozitivnem razvoju kapitalskih trgov v poslovnem letu Pregled čistih dobičkov/izgub iz ponovne izmere finančnih sredstev AFS: v EUR Drugi vseobsegajoči donos dobički/izgube iz naslova prevrednotenja finančnih sredstevafs dobički/izgube iz naslova finančnih sredstev AFS prerazporejenih v HTM Prenos dobičkov/izgub v IPI iz naslova odtujitve Prenos dobičkov/izgub v IPI iz naslova prerazporeditve AFS v HTM Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo Davek od drugega vseobsegajočega doosa Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

113 18.4 Pojasnila k izkazu denarnega toka Izkaz denarnega toka je pripravljen po posredni metodi, iz katerega so razvidni denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Pri izdelavi izkaza denarnega izida po posredni metodi se čisti poslovni izid zavarovalnice popravlja za učinke poslov, ki nimajo denarne narave. Med denarnimi tokovi pri poslovanju predstavljajo pomemben znesek obračunane čiste zavarovalne premije, obračunani čisti zneski škod ter čisti obratovalni stroški. Denarni tokovi pri poslovanju so korigirani za spremembo terjatev in obveznosti iz poslovanja. Med denarnimi tokovi pri naložbenju predstavljajo pomemben znesek prejemki od obresti, dividend, kapitalskih dobičkov in izgub ter neto sprememba denarnih tokov iz naslova finančnih naložb. Denarni tokovi pri financiranju vključujejo izplačila dividend lastnikom za leto 2009 ter prejemke od vplačanega kapitala iz dokapitalizacije, izvedene na podlagi skupščinskega sklepa z dne, Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta V začetku leta 2010 smo zaznali, da predstavniki družbe A.I.P. Consulting International iz Brna, katerim smo dodelili mandat za izgradnjo lastne prodajne mreže, nagovarjajo najboljše zastopnike prodajne mreže k prestopu v drugo družbo. Zato smo preko pooblaščenega odvetnika uradno pozvali vodstvo družbe A.I.P. Consulting International, naj preneha s škodljivim ravnanjem kršitve bistvenega elementa naše medsebojne pogodbe, ki je potekla in jih zavezuje k izgradnji stabilne prodajne mreže za Merkur Zavarovalnico. Konec januarja 2010 smo zaprli regionalno pisarno v Ilirski Bistrici. 20 Posli s povezanimi osebami Osebe se štejejo za povezane osebe, če so med seboj kapitalsko, upravljavsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev oz. da ima ena oseba možnost vplivati na drugo pri poslovnih oz. finančnih odločitvah in/ali da poslovanje oz. rezultati poslovanja ene osebe vplivajo na poslovanje oz. rezultate poslovanja druge osebe. Podjetja v skupini Merkur zavarovalnica d.d. je v večinski lasti Merkur International Holding A.G.,Graz, ki je v 100% lasti Merkur Versicherung A.G., le ta pa v 100 % lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt - Vermögensverwaltung. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

114 V nadaljevanju je prikazana organizacijska struktura koncerna Merkur in povezanost družb v skupini: Kapitalsko povezane osebe Na podlagi Pogodbe o opravljanju specialnih storitev z družbo Merkur Versicherung A.G., Graz, le-ta opravlja svetovalne storitve za Merkur zavarovalnico d.d.. Zagotavlja vzdrževalna dela za računalniški program SAP in svetovalne storitve za informacijsko rešitev Symass, ki jo zavarovalnica uporablja za spremljavo zavarovalne tehnike. Na podlagi pozavarovalnih pogodb Merkur Versicherung A.G., Graz opravlja storitve pozavarovanja portfelja Merkur zavarovalnice d.d. Merkur zavarovalnica d.d.ponuja na trgu zavarovalne produkte iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Nekatere od teh produktov je razvila in operacionalizirala družba Merkur Versicherung AG najprej za svoje potrebe in nato še za potrebe Merkur zavarovalnice d.d. Z namenom optimizirati izvajanje investiranja zbranih sredstev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je bil z matično družbo podpisan Okvirni dogovor o storitvah koncerna v zvezi z vrednostnimi papirji vezanimi na indeks. Omenjeni dogovor je sklenjen za nedoločen čas in velja tudi v letu Med družbo Care d.o.o. in Merkur zavarovalnico d.d. je sklenjena Pogodba o sodelovanju na področju opravljanja drugih zavarovalnih poslov. Na podlagi te pogodbe Care d.o.o. opravlja storitve kontaktiranja z zavarovanci, svetovanja zavarovancem in storitve urgiranja plačil premije zavarovancev. Med Care d.o.o. in zavarovalnico je sklenjena tudi Pogodba o zastopanju, s katero se Care d.o.o. zavezuje, da bodo tretje osebe sklepale zavarovalne pogodbe z zavarovalnico. Zavarovalnica pa se zavezuje, da bo v primeru uspešnega zastopanja plačevala provizijo. 112 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

115 Med družbo Avalon Tim d.o.o. in Merkur zavarovalnico d.d. je sklenjena Pogodba o zastopanju, s katero se družba Avalon Tim d.o.o. zavezuje, da bodo tretje osebe sklepale zavarovalne pogodbe z zavarovalnico. Osebe povezane v upravljanju ali nadzoru Poleg navedenih družb, se glede na zakonska določila Merkur zavarovalnica d.d. šteje za povezano osebo z DDL Zavarovalno zastopanje Donna Diluigi Osterc s.p. zaradi povezanosti iste osebe oz. družinskih članov v upravljanju oz. nadzoru obeh navedenih oseb. Iz enakega razloga, se Merkur zavarovalnica d.d. šteje tudi za povezano osebo z družbo Moja naložba, pokojninska družba d.d.. Merkur zavarovalnica d.d. plačuje premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v pokojninski načrt. Merkur Versicherung AG, Graz je lastnik družbe Merkur osiguranje a.d.o. Beograd in družbe Merkur BIH Osiguranje d.d. Sarajevo in se štejeta za povezano osebo z Merkur zavarovalnico d.d. zaradi povezanosti v upravljanju oz. nadzoru. Tabela 20: Vrednost poslov s povezanimi osebami v letu 2009: Povezana oseba Vrsta posla Posli s povezanimi osebami Terjatve Obveznosti Merkur Versicherung A.G. Care d.o.o. svetovalne storitve pozavarovalne storitve zastopniške storitve,opravljanje drugih zavarovalnih poslov Avalon Tim d.o.o. drugo zastopniške storitve DDL zavarovalno zastopanje Donna Di Luigi Osterc s.p. zastopniške storitve Moja naložba,pokojninska družba d.d. vplačane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja Stanje odprtih terjatev in obveznosti na dan do povezanih družb se nanaša na postavke, ki skladno s pogoji zapadejo v letu Zavarovalnica ni imela in nima transakcij s povezanimi strankami, ki bi bile pomembne in ne bi bile opravljene pod tržnimi pogoji. Članom uprave Merkur zavarovalnice d.d. je bilo v letu 2009 izplačanih EUR prejemkov in sicer: EUR fiksnih prejemkov, EUR variabilnih prejemkov, EUR bonitet predvsem iz naslova uporabe službenega vozila za privatne namene, EUR za premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja ter EUR za povračila materilanih stroškov. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

116 Fiksni prejemki predsednika uprave so znašali EUR, variabilni prejemki pa EUR. Znesek njegovih bonitet znaša EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje EUR ter povračilo materialnih stroškov EUR. Fiksni prejemki člana uprave so znašali EUR, variabilni prejemki pa EUR. Znesek njegovih bonitet znaša EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje EUR ter povračilo materialnih stroškov EUR. Fiksni prejemki članice uprave so znašali EUR, variabilni prejemki pa EUR. Znesek njenih bonitet znaša EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje EUR ter povračilo materialnih stroškov EUR. Obveznost zavarovalnice do uprave iz naslova nadomestil je na bilančni datum znašala EUR (2008: EUR). Predstavniki lastnikov v nadzornem svetu v letu 2009 niso imeli prejemkov iz naslova sejnin. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu je v letu 2009 prejel sejnino v višini 759 EUR. Zavarovalnica v letu 2009 ni imela drugih obveznosti do članov uprave in nadzornega sveta. V zavarovalnici ni zaposlencev na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. 114 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

117 21 Aktuarsko mnenje 21.1 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za dolgoročna zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. Aktuarsko sem preveril stanje zavarovalno tehničnih rezervacij Merkur zavarovalnice, d.d., na dan Aktuarsko preverjanje sem opravil v skladu z določili Sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij (Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08) in Sklepa o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, 3/05 in 115/07). Za stanje zavarovalno tehničnih rezervacij je odgovorna uprava Merkur zavarovalnice, d.d. Moja naloga je bila: preveriti, ali zavarovalnica vodi primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz dolgoročnih zavarovanj, izraziti mnenje o zadostnosti teh rezervacij glede na dolgoročne obveznosti zavarovalnice, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb ali v povezavi z njimi, vključno z vsemi povečanji zaradi razporeditve dobička v času trajanja zavarovalnih pogodb na podlagi pregleda finančnega stanja dolgoročnih zavarovanj, na dan vrednotenja, za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med letom, potrditi, ali premije in prihodki iz teh pogodb zadoščajo glede na razumna aktuarska pričakovanja, ob upoštevanju drugih finančnih virov zavarovalnice, ki so na voljo v ta namen, da bo družba lahko izpolnila obveznosti iz teh pogodb, zlasti, da bo lahko oblikovala zadostne matematične rezervacije, ugotoviti višino minimalnega kapitala zavarovalnice za potrebe dolgoročnih zavarovanj in vpliv predlagane delitve dobička na višino minimalnega kapitala, kakor tudi izpolnjevanje kapitalske ustreznosti zavarovalnice. Prepričan sem, da je moje aktuarsko preverjanje primerna podlaga za izdajo mnenja pooblaščenega aktuarja. V Merkur zavarovalnici, d.d., vodijo primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz dolgoročnih zavarovanj. Po mojem mnenju sta višina premij, ki jih je Merkur zavarovalnica, d.d., obračunala v obračunskem letu 2009, in višina oblikovanih zavarovalno tehničnih rezervacij za dolgoročne obveznosti zavarovalnice na dan primerni, da zagotavljata trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz dolgoročnih zavarovanj. Merkur zavarovalnica, d.d., ustreza tudi vsem zakonskim zahtevam po minimalnem kapitalu za potrebe dolgoročnih zavarovanj. Ljubljana, mag. Aleš Tomažin Pooblaščeni aktuar LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo

118 21.2 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za premoženjska zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. Aktuarsko sem preveril stanje zavarovalno tehničnih rezervacij Merkur zavarovalnice, d.d., na dan Aktuarsko preverjanje sem opravil v skladu z določili Sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij (Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08) in Sklepa o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, 3/05 in 115/07). Za stanje zavarovalno tehničnih rezervacij je odgovorna uprava Merkur zavarovalnice, d.d. Moja naloga je bila: preveriti, ali zavarovalnica vodi primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz premoženjskih zavarovanj, izraziti mnenje o zadostnosti zavarovalno tehničnih rezervacij glede na obveznosti zavarovalnice, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb ali v povezavi z njimi in preveriti ali so bile rezervacije ocenjene v skladu z zakonskimi zahtevami, za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med letom, potrditi, ali premije in prihodki iz teh pogodb zadoščajo glede na razumna aktuarska pričakovanja, ob upoštevanju drugih finančnih virov zavarovalnice, ki so na voljo v ta namen, da bo družba lahko izpolnila obveznosti iz teh pogodb, ugotoviti višino minimalnega kapitala zavarovalnice za potrebe premoženjskih zavarovanj ter preveriti vpliv poslovne politike na višino minimalnega kapitala, izpolnjevanje kapitalske ustreznosti zavarovalnice ter solventnost zavarovalnice. Prepričan sem, da je moje aktuarsko preverjanje primerna podlaga za izdajo mnenja pooblaščenega aktuarja. V Merkur zavarovalnici, d.d., vodijo primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz premoženjskih zavarovanj. Po mojem mnenju sta višina premij, ki jih je Merkur zavarovalnica, d.d., obračunala v obračunskem letu 2009, in višina oblikovanih zavarovalno tehničnih rezervacij za premoženjska zavarovanja na dan primerni, da zagotavljata trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz premoženjskih zavarovanj. Merkur zavarovalnica, d.d., ustreza tudi vsem zakonskim zahtevam po minimalnem kapitalu za potrebe premoženjskih zavarovanj. Ljubljana, mag. Aleš Tomažin Pooblaščeni aktuar 116 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo