Prenos znanja kot dilema znanjskih delavcev in u~e~e se organizacije
|
|
- Jerica Ilić
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Prenos znanja kot dilema znanjskih delavcev in u~e~e se Rant Znanjski delavci, ki v organizaciji ali v podjetju delujejo produktivno, so lahko velika konkuren~na prednost. Znanjski delavci se v marsi~em razlikujejo od klasi~nih. V ~lanku je prikazanih nekaj razlik. Pri vklju~evanju znanjskih delavcev v organizacijo je potrebno upoštevati zna~ilnosti znanjskih delavcev. U~e~a se organizacija je primerno okolje za delovanje znanjskih delavcev. Prav tako pa u~e~a se organizacija za svoje delovanje potrebuje znanjske delavce. Pri delovanju u~e~e se organizacije lahko zaznamo dve dimenziji: u~enje ljudi v organizaciji in u~enje organizacije same. U~e~a se organizacija te`i k drugi dimenziji, k u~enju organizacije same. Pri tem se sre~uje z nekaterimi dilemami, ki so podrobneje podane v prispevku. Organizacija `eli vsrkati ve~ino znanja, ki ga imajo posamezniki v njej. Kako lahko to stori? Prav tako so pojasnjene dileme, s katerimi se pri vklju~evanju v organizacijo ukvarja tudi znanjski delavec: ali sploh, komu in v kolikšni meri naj posreduje svoje znanje. Klju~ne besede: znanjski delavci, u~e~a se organizacija, procesna organizacija, prenos znanja 1 Uvod V sodobnem svetu nenehnih sprememb in neusmiljene konkurence se da z novimi pogledi, organizacijo in prilagajanji dose~i konkuren~no prednost, ki omogo~a ne samo napredovanje, temve~ tudi obstoj podjetij in drugih organizacij. Zelo pomemben je procesni pristop pri organiziranju organizacije. Pomembno je tudi najti in uporabiti znanjske delavce. Znanjskim delavcem je potrebno omogo~iti, da delujejo produktivno. Vse to je mo`no storiti v u~e~i se organizaciji. Namen prispevka je podati nove ugotovitve v povezavi med znanjskim delavcem in u~e~o se organizacijo. Ugotovitve so rezultat študija literature in izkušenj avtorice v praksi. Prispevek je razdeljen na osem delov. Najprej so razlo`eni uporabljeni pojmi. Kratko so povzete nekateri avtori~ini izsledki preteklega dela na tem podro~ju. Prikazana je primerjalna analiza med klasi~nimi in znanjskimi delavci. Podana je mo`nost povezovanja znanjskih delavcev z u~e~o se organizacijo, to je mo`nost uspešnega delovanja znanjskih delavcev v u~e~i se organizaciji. Poglavitna novost prispevka so prikazane dileme pri delovanju znanjskega delavca v organizaciji, tako na strani organizacije, kot tudi na strani znanjskega delavca. 2 Razlaga pojmov, uporabljenih v ~lanku: Za boljše razumevanje podajamo nekaj razlag pojmov, ki so uporabljeni v ~lanku: Znanjski delavci 1 Znanjski delavci so tisti delavci, ki na osnovi baze znanja in izkušenj ustvarijo nove postopke, po katerih potem tudi delujejo (ve~ o tem glej Rant, 2002a). Znanje Znanje je intelektualen produkt, ustvarjen z zdru`evanjem povezav med podatkovnimi in informacijskimi zapisi (Omnibus Lexicon, 2001). Znanje in izkušnja sta nekaj osebnega, zasebnega in privatnega, tako da ju ~lovek ne more prenesti na drugega ~loveka ter da si mora zatorej vsak ~lovek znanje in izkušnjo zase ustvariti pravzaprav sam; za to, slednje, pa je potreben pogoj, da ~lovek to (tudi) ho~e in `eli. (Maturana, 1980) U~enje Pridobivanje znanja imenujemo u~enje. 1 V angleš~ini se uporablja izraz»knowledge worker«. A 126
2 U~enje sestavljata usposabljanje in izobra`evanje. Z usposabljanjem si pridobimo veš~ine, z izobra`evanjem pa znanje (Rant, 2001). Proces Organizacijski proces (Rant, 2001) je organizacija vlo`kov - kot na primer ljudi, opreme, energije, postopkov, materiala, informacij - zaporedja dejavnosti dela, koordinacije akcij med ljudmi (in v~asih stroji), vklju- ~enimi v te dejavnosti, potrebne za izdelavo dolo~enega kon~nega rezultata ali izlo`ka, ki ima vrednost za stranko in investitorje. Procesi so posebnost organizacije, so njihova posebna lastnost. Procesi organizacijo naredijo druga~no od drugih. Procesna organizacija Sprememba na~ina dela, ve~ja konkuren~nost med podjetji in pove~anje vrednosti kupca sta zahtevali tudi spremembo organizacije. Stara funkcijska organizacija v ve~ini primerov ni ve~ ustrezna, nadomeš~a jo procesna organizacija, ki v izhodiš~e postavlja (organizacijski) proces. Ta omogo~a ve~ji pretok idej, krajše ~ase opravljanja aktivnosti in hitrejše prilagajanje na zunanje spremembe, ki so postale stalnica. 3 Znanjski delavci Kot smo `e podali v prejšnjem poglavju, so znanjski delavci tisti delavci, ki na osnovi baze znanja in izkušenj ustvarijo nove postopke, po katerih tudi delujejo (ve~ o tem glej Rant, 2002a). Bistvo je, da postopke svojega delovanja poskušajo tudi spreminjati, nenehno izboljševati. Klasi~ni delavci delujejo na osnovi baze znanja in veš~in po vnaprej dolo~eni proceduri, formalizaciji. V svojem bistvu, še bolj pa v svojem delovanju, se znanjski delavci razlikujejo od klasi~nih delavcev 2 (Rant, 2001). Bistvena zna~ilnost znanjskih delavcev je, da si `elijo in morajo pridobivati nove informacije, nova znanja in izkušnje. Informacije, znanje in izkušnje, ki jih znanjski delavci pridobijo, `elijo uporabiti v procesu dela in opravljanju nalog, ki so jim dodeljene. Pri tem se zavedajo, da morajo nekatere informacije posredovati svojim sodelavcem in jim tudi pomagati pri pridobivanju novih znanj. Le tako lahko opravljajo delo na na~in, kot so si ga aktivno sodelovati pri oblikovanju procesov, v katerih delujejo in podjetje lahko veliko pridobi, ko upošteva njihove ideje pri prenovi poslovnih procesov. Zelo pomembna zna~ilnost znanjskih delavcev je, da so lastniki svojih delovnih sredstev. Njihovo delovno sredstvo je njihovo znanje, ki ga ves ~as nosijo s seboj. To jim omogo~a mobilnost in veliko neodvisnost od organizacije, za katero delujejo. Zaradi zna~ilnosti znanjskih delavcev in njihovega dela znanjski delavci potrebujejo druga~no vodenje kot klasi~ni delavci. Dodeliti jim je potrebno nalogo in upoštevati, da praviloma na podro~ju svojega dela vedo ve~ kot njihovi nadrejeni in jim ti tako dela ne morejo odrejati, lahko jih le usmerjajo. Zaupati jim je potrebno, da vodijo sami sebe.tudi produktivnost dela znanjskih delavcev moramo gledati z drugimi kriteriji. Bistvena ni koli~ina rezultatov, temve~ njihova kakovost. Z vidika organizacije je pri znanjskih delavcih zelo pomembno naslednje: znanjske delavce ~e naj v organizaciji delujejo produktivno - moramo obravnavati kot kapital in ne kot strošek. Stroški se morajo zmanjševati, kapital pa mora rasti. Potrebno jih je pridobiti, motivirati, da so pripravljeni delati v organizaciji in tudi za to, da svoje delo opravljajo produktivno. Omogo~iti jim je potrebno, da lahko ves ~as skrbijo za svoj osebni razvoj in pridobivajo nova znanja. 3.1 Primerjalna analiza: klasi~ni delavci znanjski delavci Za boljše razumevanje v tabeli 1 podajamo nekaj razlik med klasi~nimi in znanjskimi delavci (tabela 1). 4 U~e~a se sam Senge (2001), za~etnik in avtor teorije o u~e~i se organizacije, pravi, da enoli~ne definicije u~e~e se organizacije ni mo`no postaviti; tako, kot ni mogo~e natan~no definirati, kaj pomeni izraz dober ~lovek. V tej razpravi bomo u~e~o se organizacijo razumeli takole: U~e~a se organizacija je okolje, ki spodbuja in vklju- ~uje znanje in u~enje z namenom, izkoristiti ju za dosego poslovnih ciljev. Senge (1990) trdi, da je konkuren~na prednost podjetij njihova sposobnost za u~enje in njihovo vztrajanje na poti u~enja. Z njim se strinjata tudi Brown in Duguid (Micklethwait in Wooldridge, 2000). Pomembno pri razumevanju u~e~e se organizacije je, da u~e~a se organizacija ni kon~na stvar, ni cilj, temve~ usmeritev, na~in delovanja. Bistven je preskok v razmišljanju organizacije, torej v razmišljanju mened`erjev in ~lanov, zaposlenih. Skoraj utopi~no je razmišljanje, da naj bi v u~e~i se organizaciji u~enje in pridobivanje znanja postalo potreba in samoizpolnjevanje vseh ~lanov organizacije, saj moramo upoštevati, da obstajajo v njej ljudje, ki se iz kakršnegakoli razloga niso sposobni ali niso pripravljeni u~iti (Keen, 1996). V u~e~i se organizaciji pa je potrebno te`iti k temu, da u~enje in znanje kot svojo potrebo razume ~im ve~ji dele` zaposlenih in tovrstni zaposleni so vsekakor tudi znanjski delavci. 2 Ve~ o tem glej: (2002b) ali (2002a) A 127
3 Tabela 1: Primerjalna analiza: klasi~ni delavci znanjski delavci Pri prou~evanju u~e~e se organizacije ugotovimo, da pri njej lo~imo dve dimenziji: 1. u~enje ljudi v organizaciji in 2. u~enje organizacije same. Pri u~enju ljudi v organizaciji gre za dvigovanje nivoja znanja posameznikov in skupin v organizaciji. Ljudje, ki delujejo v organizaciji, pridobivajo nova znanja. Pridobivajo jih lahko skozi delo `e, ~e delujejo skupaj z nekom, ki se izobra`uje. Lahko pa se izobra`ujejo na~rtno. Taka izobra`evanja so lahko predlagana s strani organizacije; za znanjske delavce pa so pomembna taka izobra`evanja, ki si jih izberejo sami, saj le oni vedo za vrzeli v svojem znanju, ki jih je za uspešno delo potrebno zapolniti. U~enje organizacije pa pomeni, da se znanje, ki so ga posamezniki v organizaciji osvojili, prenaša na njihove sodelavce in se uporabi v posodobljenih procesih dela. Tako znanje, ki so ga osvojili posamezniki, v organizaciji tudi ostane. A 128
4 U~e~a se organizacija te`i k drugi dimenziji, k u~enju organizacije same. 5 Znanjski delavci in u~e~a se organizacija Znanje in znanjski delavci so gonilo uspešnosti organizacije v dandanašnjem svetu nenehnih sprememb. Znanjski delavci za svoje uspešno delo potrebujejo procesno organizacijo. Vendar sama prisotnost znanjskih delavcev ni dovolj. ^e jim v organizaciji ne omogo~imo, da delujejo na znanjski na~in, potem se lahko zgodi, da bodo delovali kot klasi~ni delavci. S tem bo izgubljala tako organizacija, ki ne bo mogla izkoristiti prednosti, ki se ji ponujajo, kot tudi znanjski delavci, ki se ne bo mogli razviti v dovolj veliki meri. Kajti pomembno ni to, kaj znajo, temve~ sposobnost njihovo znanje uporabiti pri reševanju problemov tako, da jih uspešno razrešijo. Znanjskim delavcem pa u~enje in tudi pou~evanje pomeni nujnost za to, da bi lahko delo opravljali na njim lasten na~in. V tem smislu ni dovolj, da je v organizaciji organizirano obiskovanje raznih te~ajev in izobra`evanj, ki jih vnaprej definirajo vodje in strokovne slu`be organizacije. Le-te morajo razumeti tudi potrebe po izobra`evanju znanjskih delavcev, ki izvirajo iz njih samih, kajti nih~e drug ne ve bolje, kaj potrebujejo, ~eprav so zahteve v~asih za druge nerazumne. Pri svojem delu znanjski delavci potrebujejo informacije in vedno nova znanja. Zato je u~e~a se organizacija primerno okolje za delovanje znanjskih delavcev. Prav tako pa so znanjski delavci potrebni u~e~i se organizaciji. 6 Dilema organizacije Organizacija te`i k temu, da bi ~im ve~ znanja, ki ga ima posameznik, vsrkala vase in tako ohranila in lahko uporabila tudi, ~e posameznik se tem znanjem iz organizacije odide. (Seveda mora te`iti k temu in zanjo je tudi bolj donosno, da tak posameznik v tej organizaciji ostane). Cilj u~e~e se organizacije je predvsem, da se dviguje nivo znanja na ravni organizacije. Posameznike je potrebno prepri~ati, da svoje znanje zapišejo in prenesejo na druge. Posameznik znanjski delavec ima svoje znanje v svoji glavi in k temu tudi te`i. Nima nobenega posebnega interesa, da bi svoje znanje prenašal na druge v ve~ji meri, kot se njemu zdi potrebno za opravljanje svojega dela. To je še posebej pomembno, ko znanjski delavec aktivno sodeluje pri organizaciji in spreminjanju procesa, v katerem deluje. ^e znanjski delavec ne ~uti dovolj motivacije, da bi svoje cilje še naprej uresni~eval v organizaciji ali pa se njegove vrednote ne ujemajo ve~ dovolj z njenimi si bo poiskal drugo organizacijo, v kateri se bo lahko tudi sam bolje razvijal. V tem trenutku je te`ko pri~akovati, da bo pripravljen svoje znanje posredovati drugim in tudi to, da bomo te, druge v organizaciji našli. 6.1 Ali sploh vemo, kakšno znanje v organizaciji obstaja? Pri svojem poklicnem delu na razli~nih gospodarskih in negospodarskih podro~jih se venomer sre~ujemo z naslednjim stanjem: organizacijam je neznano, da obstaja znanje pri posameznikih in organizacije ne vedo, kakšno je to znanje. Tako se dogaja celo to, da za znanja, ki v organizaciji obstajajo med zaposlenimi in so vodstvu nevidna, najema drage zunanje strokovnjake. Ne samo, da stroškovno to ni optimalno, zunanji strokovnjaki poleg potrebnega strokovnega znanja ne posedujejo tudi specifi~nega znanja in poznavanja organizacije, v kateri problem rešujejo. To je v~asih prednost, saj niso obremenjeni s kulturo in zgodovino, pogosteje pa zavirajo razvoj in znanje. Nekaj rešitev, ki so uporabne in pomagajo pri reševanju te dileme najdemo tudi v literaturi. Nekatere so podane v nadaljevanju. 6.2 Ideje in eksperimentiranje V u~e~i se organizaciji je potrebno zagotoviti (Micklethwait, 2000; Robinss, 1997): 1. vsrkavanje in kro`enje idej, 2. prenos znanja med ~lani organizacije, 3. navdušenje za eksperimentiranje in 4. pripravljenost na neuspeh. Prepoznavni znak u~e~e se organizacije je, da nikoli ne neha bogatiti zaklada svojega znanja. Veliko dragocenega komercialnega znanja je javno dostopno. Tako sposobnost vsrkavanja znanja iz okolja postaja pomemben del konkuren~ne prednosti. Znanje v organizaciji mora kro`iti in se prenašati med ~lani organizacije. U~enje od drugega je tipi~na karakteristika u~e~e se organizacije (Ferjan, 1999). Potrebno je omogo~iti neomejeno neformalno komuniciranje: vsak lahko komunicira s komerkoli. Potrebno pa je vzpostaviti tudi formalno mre`o širjenja znanja. Potrebno pa je tudi ohranjati navdušenje za eksperimentiranje. U~enje z delom je naju~inkovitejša oblika pridobivanja znanja. Znanjski delavci morajo preskušati svoje nore ideje, kajti samo te lahko prinesejo skokovit napredek in s tem nekaj ~asa trajajo~o konkuren~no prednost. Da pa znanjski delavci eksperimentirajo in udejanjajo izredne ideje, jim je potrebno dopustiti, da delajo napake. 6.3 Spirala znanja Eden izmed na~inov ohranjanja znanja v organizaciji je tudi uporaba spirale znanja. Teorijo sta predstavila Nonaka in Takeuchi (1995; ve~ glej Rant, 2003). Primerjala sta na~in delovanja Japoncev z delovanjem v Zahodnem svetu. Najprej naj podamo razliko med tacitnim in eksplicitnim znanjem. A 129
5 1. Tacitno znanje (Polanyi, 1966) Je zelo osebno in se ga te`ko izrazi, te`ko se o njem razpravlja in ga deli z drugimi. V to kategoriji umeš- ~amo subjektivno razumevanje, intuicijo, slutnje. Globoko je zakoreninjeno v delovanju posameznika in njegovih izkušnjah, prav tako pa tudi v vzorih, vrednotah in ~ustvih. Japonci vidijo znanje primarno kot tacitno, nekaj, kar je te`ko vidno in se te`ko izrazi. Tacitno znanje vsebuje dve dimenziji: Tehni~na dimenzija obsega vrsto neformalnih veš- ~in in spretnosti posameznika, know how. Kongnitivna dimenzija obsega prepri~anja, vzore, vrednote, sheme, mentalne modele, stališ~a, ki so globoko zakoreninjeni v nas. ^eprav se te`ko izrazijo, ka`ejo na to, kako sprejemamo svet. 2. Eksplicitno znanje se lahko zapiše in prenaša v formalnem, sistemati~nem jeziku. Zbira se v zgodovinskih zapisih, kot so knji`nice, arhivi, podatkovne baze, pri katerih je mo`no dolo~iti zaporedje. Lahko se izrazi z besedami in številkami in deli z drugimi v obliki podatkov, znanstvenih formulacij, specifikacij, priro~nikov in podobno. Ta vrsta znanja se brez te`av prenaša med posamezniki formalno in sistemati~no. V zahodnem svetu je na splošno ta vrsta znanja posebej poudarjena. Za Nonako in Takeuchija (Nonaka, 1995, str. 59) je tacitno znanje osebno, specifi~no v kontekstu in ga je zato izraziti in o njem razpravljati. Obstajata dve dimenziji tacitnega znanja (NUS, 2002): tehni~na dimenzija know how in kongnitivna dimenzija prepri~anja, vzore, vrednote, sheme in mentalni modeli. Eksplicitno ali kodirano znanje (Nonaka, 1995, str. 59) pa se nanaša na znanje, ki je prenosljivo v formalnem, sistemati~nem jeziku. S tem znanjem pa se vrnimo k spirali znanja. 1. O znanju je potrebno komunicirati. Ideje morajo kro- `iti, mnenja se morajo izmenjevati in kresati. Tako tacitno znanje enega tvori tacitno znanje drugega posameznika. To stopnjo imenujeta socializacija. Lahko poteka besedno ali pa brez besed. 2. Znanje, ugotovitve in rezultate je potrebno zapisati. Tako se raz~isti mnenje posameznika, ki ugotovitve zapisuje. Tacitno znanje postane eksplicitno. Znanje ostane dostopno nam, sodelavcem in zanamcem. Stopnja se imenuje eksternalizacija. 3. Znanje je potrebno predstaviti v novih oblikah. Podatke pretvorimo npr. v sliko, graf, zemljevid. Tu gre za kombinacijo. Z njo pridobimo nove vidike, nove dimenzije in nove povezave. Eksplicitno znanje tvori novo eksplicitno znanje. 4. Tako lahko privede do novega implicitnega znanja. Strokovno znanje posameznika se pove~a. Proces Nonaka in Takeuchi stopnjo imenujeta internalizacija. Eksplicitno znanje se s študijem in prakso pretvori v novo implicitno znanje. Vse te stopnje morajo potekati na ve~ nivojih, v prvi vrsti med posamezniki. Nadaljevati se morajo med skupinami in timi in se nadgraditi na ravni organizacije. V ves ta proces je nujno potrebno vklju~iti tudi novince v organizaciji. Za osebni razvoj znanjskega delavca kot posameznika (in posredno tudi okolja, v katerem deluje), je zelo pomembno delovanje na medorganizacijskem nivoju v krogu podobno misle~ih strokovnjakov. Strokovnjaki pravijo (Omnibus Lexicon, 2001), da je pri zahodnih kulturah (preve~) poudarjena kombinacija (ve~ glej Rant, 2003), lahko celo tako, da ostale tri izklju- ~uje. To potrjujejo tudi prakti~ne izkušnje avtorice v slovenskih organizacijah. Podatki se pogosto prikazujejo z grafi, procesi z modeli, strukture z diagrami... Kombinacija je zelo poudarjena, celo preve~ na škodo ostalih treh stopenj. Internalizacija je pogosto rezultat radovednosti posameznika ali formalnega usposabljanja. Socializacija je redka. Pogosto naletimo na skrivanje idej, kar onemogo~a razvoj tako avtorja kot drugih potencialnih sodelavcev. Veliko pa izgubi tudi organizacija, saj se ideje te`e in po~asneje razvijajo. O~itno gre za pomanjkanje motivacije za širjenje in razkrivanje idej. Res pa je, da je avtorstvo slabo zaš~iteno in pogosti so primeri, da nekdo drug unov~i tujo idejo. Socializacija zunaj organizacije je pogosto celo neza`elena zaradi zagotavljanja konkuren~ne prednosti. Eksternalizacija pa je premalo udejanjena. Naša dru`ba je usmerjena rezultatsko in tako pogosto ni ~asa za dokumentiranje naloge; takoj po koncu se udele`enci `e usmerijo v novo nalogo. Tako dokumentacija sploh ne nastaja ali pa je zelo slaba. Znanje postane drugim pogosto nedostopno, s ~asom ga precej pozabijo celo avtorji in sodelujo~i. 7 Dileme znanjskega delavca Znanjski delavec se v organizaciji znajde v naslednji dilemi: ali sploh, v kolikšni meri in komu posredovati svoje znanje. 7.1 Ali sploh posredovati svoje so pogosto ljudje, ki posebno znanje posedujejo, v organizaciji razumljeni kot ~udaki. Sodelavci se jih pogosto bojijo. Znanjski delavec ve, da bi z uporabo svojega znanja ob podpori ostalih ~lanov organizacije lahko mo~no pomagal svoji organizaciji pri njenem razvoju, pri razvoju njenih izdelkov in procesov in s tem tudi pri njeni konkuren~ni prednosti. S tem pa bi spodbudil spremembe, do katerih smo ljudje v osnovi negativno naravnani. S takšnim svojim dejanjem bi znanjski delavec izgubil razumevanje svoje delovne sredine. Ta pa je pogosto potrebna za dobro po~utje in produktivnost znanjskega delavca v organizaciji. 7.2 Komu posredovati svoje znanje? Zavedati se moramo, da v organizaciji obstajajo ljudje, ki so za u~enje nesprejemljivi, in ljudje, ki se nau~ijo le, ~e jih A 130
6 u~ijo drugi (ve~ glej Keen, 1996, str. 142). Taki za tovrstni prenos znanja niso primerni. Znanjski delavec mora najprej poiskati sodelavca, ki se je sposoben sam u~iti in delovati tako - kot znanjski delavec. Poleg tega je potrebno, da u~enca zanima podro~je, pa tudi to, da se ujemata tudi osebno po ~loveški plati. Nenazadnje pa je za to pogosto potrebno tudi soglasje nadrejenih. 7.3 V kolikšni meri posredovati svoje znanje? Pogosto znanjski delavec posedujejo ideje, ki so nekaj posebnega in jih njegova okolica pogosto ne razume. ^e se odlo~i, da bo posredoval svoje znanje, mora najti osebo, ki ga lahko razume. Prenašanje svojega znanja mora prilagoditi sprejemljivosti tistih, na katere bo znanje prenašal. Prenese lahko samo takšno koli~ino znanja, ki jo u~enec lahko sprejme. Po drugi strani pa se znanjski delavec (predvsem v podjetjih) pogosto boji za svoje delo in ne `eli prenesti svojega znanja v taki meri, da bi ga u~enec lahko nadomestil in bi tako lahko postal za svoje podjetje nepotreben. 8 Zaklju~ek Znanjski delavci so lahko velika konkuren~na prednost v današnjem poslovnem svetu. Za to pa, da znanjski delavci postanejo konkuren~na prednost, jim je potrebno omogo~iti, da delujejo produktivno. Pri tem jim mora biti omogo~eno pridobivanje znanja. Imeti morajo mo`nost To znanje tudi uporabljati pri svojem delu. Pri tem potrebujejo ne samo razumevanje v okolju. Potrebujejo tudi podporo okolja, sodelavcev in nadrejenih. Za produktivno in uspešno delo je potrebno tudi, da imajo mo`nost vplivati na okolje tako, da jim le-to sledi. U~e~a se organizacija, ~e v praksi dejansko deluje na ta na~in, je primerno okolje za znanjske delavce. Prav tako pa u~e~a se organizacija za svoje delovanje znanjske delavce potrebuje. Upoštevanje zna~ilnosti znanjskih delavcev in u~e~e se organizacije ter njuno uspešno povezovanje je zagotovo eden od izzivov v prihodnosti. Pri povezovanju znanjskih delavcev in u~e~e se organizacije se pojavljajo dileme in nasprotujo~i si interesi pri prenosu znanja. Pri tem je potrebno dose~i kompromis. Pri uspešnem kompromisu pridobita obe strani tako organizacija, kot tudi znanjski delavec. Ravnovesje med interesi obeh strani je za uspešno, konkuren~no delovanje organizacije velikega pomena in je prav tako izziv v prihodnosti. 9 Literatura: Ferjan, M. (1999). U~e~a se organizacija, Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju, Zalo`ba Moderna organizacija, FOV, Kranj, pp Interview with Peter Senge, dosegljivo na /Archives/InterviewPSenge.html ( ). Keen, P.G.W. & Knapp E.M. (1996). Every Manager s Guide to Business Processes, Harvard Business School Press. Maturana, H., Varela, F., (1980). Autopoiesis and cognition : the realization of the living, Dordrecht, Boston. Micklethwait, J. & Wooldridge, A. (2000). Guruji managementa; modreci ali šarlatani?, Didakta, Radovljica. Nonaka I. & Takeuchi H. (1995). The Knowledge - Creating Company: How Japanese Companies Create the Dinamics of Innovation, Oxford University Press, New York. NUS (2002). Hypertext versus Knowledge management, Tacit versus Explicit Knowledge, National University of Singapore, dosegljivo na thonglipfei/tacit_explicit.html ( ). Omnibus Lexicon Definition, Knowledge, dosegljivo na ( ). Omnibus Lexicon Definition, The Knowledge Spiral, ( ). Polanyi, M. (1966). The Tacit Dimension, Routledge & Kegan Paul, London. (2001). Kontinuirano u~enje kot stalnica v procesni organizaciji, Kontinuirano u~enje kot stalnica v procesni organizaciji, Magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. (2002a). Znanjski delavci, Zbornik Management in Evropska unija / 21. znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved. Uredil Vukovi~, G., Portoro`, marec Kranj : Moderna organizacija, str (2002b). Ljudje v procesni organizaciji, Organizacija 35: (2003). Spirala znanja, 1. Zbornik referatov 22. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved, zgoš~enka. Uredil: Florjan~i~, J., Portoro`, Kranj: Moderna organizacija, Robbins, H., Finley, M. (1997). Why teams don t work, What went wrong and how to make it right, Orion Business Books. Senge, P.M. (1990). The Fifth Discipline: The Art and Practice of the Learning Organisation, Random House, Rant je diplomirala in magistrirala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Pri svojem strokovnem delu se ukvarja s poslovnimi procesi, prenovo poslovnih procesov - predvsem s ~loveškim faktorjem, procesno organizacijo, znanjskimi delavci, u~e~o se organizacijo in odnosi med njimi. Bila je vodja projekta izgradnje informacijskega sistema v ve~ slovenskih podjetjih. Dela kot sistemska analiti~arka na Inštitutu za varovanje zdravja RS in kot sistemska analiti~arka v evropskem projektu Maintenance, Development and Promotion of the ISS Hospital Survey in the current and enlarged EU. Kot gostujo~i predavatelj o znanjskih delavcih in u~e~i se organizaciji predava na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Davenport, T. H. (2005). Thinking for a Living, Harvard Business School Press, Boston, Massachusetts. Drucker, Peter F. (1999). Management Challenges for the 21st Century, HarperBusiness. A 131
Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb
Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,
Prikaži večOrganizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul
Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje
Prikaži večOrganizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis
U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis ^aleta Generalštab Slovenske vojske, Vojkova 55, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija; denis.caleta@mors.si Nove asimetri~ne
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večMicrosoft Word - lipnik16.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži večPARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0
PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]
Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven
Prikaži večAleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z
Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večSEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ORGANIZIRANJE IN ODLOČANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABNOST MODELA UČEČE SE ORGANIZACIJE ZA PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O. Ljubljana, junij 2010 SIMONA KOPRIVNIKAR IZJAVA Študentka Simona
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večKnjiga 1 crna.qxd
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večMicrosoft Word - prispevek za DSI.doc
PROTOTIPNA REŠITEV UPRAVLJANJA ALARNEGA ITEA NA DALJAVO Eva Doganoc, Benjamin Lesjak, Igor Trontel Univerza v ariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj eva.doganoc@mobitel.si, benjamin.lesjak@uni-mb.si,
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večMicrosoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc
Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - Zaloznik2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večOrganizacija, letnik 38 Razprava {tevilka 10, december 2005 Virtualnost v praksi spletno igralništvo Massimo Manzin Casino Portoro` d.d., Obala 75/a,
Virtualnost v praksi spletno igralništvo Massimo Manzin Casino Portoro` d.d., Obala 75/a, 6320 Portoro`, Slovenija, e-pošta: massimo.manzin@casino.si Z razvojem novih tehnologij, predvsem osebnih ra~unalnikov
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži več(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večOtroci v mestu.brosura
OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:
Prikaži večInformacijska družba IS 2007 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 10th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževan
Informacijska družba IS 2007 / Information Society IS 2007 10. mednarodna multi-konferenca / 10th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži več(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.
Prikaži večMicrosoft Word - lovsin286
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ZAUPNIŠKE TEORIJE UPRAVLJANJA Ljubljana, junij 2002 JANA LOVŠIN IZJAVA Študentka Jana Lovšin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - Prve 4 strani[1].doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH V SLOVENIJI Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži več(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )
KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA
Prikaži večpersic113
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO POMEN ORGANIZACIJSKEGA UČENJA V SODOBNEM POSLOVNEM OKOLJU: SPREMINJANJE ORGANIZACIJE PIVOVARNE LAŠKO Ljubljana, junij 2005 MARKO PERŠIČ IZJAVA
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večIZZA katalog 2015
www.izza.si znanje za prakso + Timsko delo Motivacija Inspiracija Vodenje Vizija Inovacija USPEH KATALOG znanj, seminarjev in svetovanj Z vami ze od leta 1997 Odjemalci so sredi{~e na{ega poslovanja -
Prikaži večVodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposoblj
Vodja delovne skupine v proizvodnji usposabljanje BREZPLAČNO za starejše od 45 LET z največ SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO. Menimo, da je dobro usposobljen vodja proizvodnje ključnega pomena za vsako proizvodnjo,
Prikaži večMicrosoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc
VARNOST PROIZVODOV V EVROPI Prironik za korektivne ukrepe, vkljuno z umikom v pomo podjetjem pri zašiti potrošnikov pred nevarnimi proizvodi Podprto s subvencijo Evropske Komisije Generalni direktorat
Prikaži večMicrosoft Word - Podreka_Ramon_
RAMON PODREKA MAGISTRSKA NALOGA 2009 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER MAGISTRSKA NALOGA SNOVANJE MODELA KOMPETENC V ORGANIZACIJI RAMON PODREKA KOPER, 2009 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA
Prikaži večInovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
Vloga energetskega upravljanja za doseganje prihrankov po energetski prenovi Ekonomske fakultete v Ljubljani 19. Dnevi energetikov, Portorož, 11.4.2017 Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večMicrosoft Word - petrovic270
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ PODJETNIŠTVA V SRBIJI: PROBLEMI IN MOŽNOSTI Ljubljana, junij 2002 SANDRA PETROVI I Z J A V A Študent/ka Sandra Petrovi izjavljam, da sem avtor/ica
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večTabela_javni sektor
VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih
Prikaži večOrganizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 6, junij 2006 Uporaba instrumentov internega komuniciranja ter cilji internega komuniciranja v velikih in ma
Uporaba instrumentov internega komuniciranja ter cilji internega komuniciranja v velikih in malih podjetjih v Sloveniji Damijan Mumel 1, Andreja Buneto 2, Tina Virt 3 1 Razlagova 14, 2000 Maribor, damijan.mumel@uni-mb.si
Prikaži večNa podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom
Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega
Prikaži več(Microsoft Word - Diploma-kon\350na vezava _lektorirana_ v-1.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov PLANIRANJE IN RAZVOJ SCHENGENSKEGA KADRA NA POLICIJSKI POSTAJI Mentor: dr. Jože
Prikaži večPOKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA
ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PSIU (Usposabljanje timov za kakovost izvajalcev PSIU) Gradivo je nastalo v okviru projekta Finančna podpora nacionalnim referenčnim točkam EQAVET 2017 (Project
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])
Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži večPowerPoint Presentation
Upravljanje tveganj nabave VSEBINA predavanj Opredelitev TVEGANJ, njihovih OBLIK in VZROKOV Upravljanje tveganja PRISTOPI in STRATEGIJE upravljanja tveganj METODE ublažitve tveganj Primer analize tveganja.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večPovzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,
Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večPRILOGA III FINANČNA in POGODBENA PRAVILA I. PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PRORAČUNSKE KATEGORIJE NA PODLAGI PRISPEVKOV NA ENOTO I.1 Pogoji za upravič
PRILOGA III FINANČNA in POGODBENA PRAVILA I. PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PRORAČUNSKE KATEGORIJE NA PODLAGI PRISPEVKOV NA ENOTO I.1 Pogoji za upravičenost prispevkov na enoto Kadar so nepovratna sredstva
Prikaži večMicrosoft Word - bohinc
UČINKOVITOST POVEZANOSTI NABAVNE IN LOGISTIČNE FUNKCIJE V TRGOVSKEM PODJETJU Boštjan Bohinc bostjan.bohinc1@gmail.com Povzetek V prispevku želimo analizirati učinkovitost povezanosti nabavne in logistične
Prikaži večMicrosoft Word - Varnostna navodila - ucilo2.doc
www.ps-log.si PS, d.o.o., Logatec Kalce 38b 1370 Logatec Asinhronski motor s frekvennim regulatorjem SKLOP: Elektromotorni pogoni, regulatorji, merilniki Navodila za varno delo Logatec, november 2007 KAZALO
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večMicrosoft Word - UNI_Prestor_Mojca_1982.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija dela POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI Mentor: izredni prof. dr.marko Ferjan Kandidatka: Mojca Prestor Kranj, januar 2007 »Skoraj
Prikaži večAKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n
AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega
Prikaži večMicrosoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc
Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci
Prikaži večDEDOVANJE BARVNE SLEPOTE
DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Mocnik.pptx
MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večStanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 CorpoHub, vse pravice pridržane 2018
Stanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 Stran 2 Kazalo 1. O raziskavi 3 2. Povzetek ugotovitev 4 3. Kaj so agilne metode? 5 4. Rezultati 6
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večMicrosoft Word - vidmar264
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O PREGLED PRAVNIH PODLAG IN STANJA NA PODROJU CESTNINJENJA V EU TER ANALIZA CESTNINJENJA NA PRIMERU SLOVENIJE Ljubljana, junij 2002 MIHAELA
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži več