splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 15% točk,

Transkripcija

1 UNIVERZITETNI PROGRAM PETJE Splošni podatki o programu Med študijem se študenti seznanijo s pevskimi področji, osvojijo raznoliko vokalno literaturo ter druga glasbena znanja, ki jih usposabljajo za različne pevske poklice. Poudarjena je reproduktivna dejavnost z opernimi in koncertnimi programi. Po diplomi se pevci lahko zaposlijo kot solisti ali zborovski pevci v opernih gledališčih ali profesionalnih zborih, delujejo pa lahko tudi kot samostojni kulturni delavci. Na pedagoški smeri je poseben poudarek namenjen instruktivni pevski literaturi. Po diplomi pedagoške smeri se pevci lahko zaposlijo predvsem kot pevski pedagogi v glasbenem šolstvu, ob primernih umetniških dispozicijah pa tudi kot pevci v opernih gledališčih in poklicnih zborih.. Šifra Naslov programa Vrst a Strokovni naslov 5800 PETJE UNI umetniška smer akademski glasbenik, akademska glasbenica pedagoška smer profesor glasbe, profesorica glasbe Trajanje študija 4 leta (120 tednov) + 1 leto absolventskega staža Pogoji za vpis v začetni letnik V študijski program se lahko vpiše: Okrajšava akad. glas. prof. glas. kdor je opravil maturo, kdor je pred končal katerikoli štiriletni srednješolski program. kdor je do l.2001 končal srednjo glasbeno in baletno šolo z zaključnim izpitom. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti. Če je kandidat na preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti ocenjen negativno, preizkusa v istem razpisnem obdobju ne more ponovno opravljati. Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa (če bo poleg opravljene mature ali zaključnega izpita preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest), so kandidati izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti 80% točk, splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 15% točk,

2 splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5% točk. V izjemnih primerih se v zgoraj navedene študijske programe lahko vpiše tudi kandidat, ki ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a) ali b) ali c), izkazuje pa izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost. SEZNAM PREDAVANJ Umetniška smer Predavatelj Predmet I. KT II. KT III. Glavni predmet Novšak-Houška; Dernač- Bunta; Baar; Petje Produktivni sklop Bavdek Harmonija Misson Kontrapunkt Reproduktivni sklop Mejač Gibno-stilni elementi Nosilci gl. predmetov Ansambelsko petje M. Šurbek Dirigiranje Cetin Dikcija Hauptman, Vombergar Korepeticije Vesel, Krţič, Gorišek, Klavir Pompe, Bavdek Solfeggio z diktatom Izvajalska praksa Muzikološki predmeti Koter, Pettan Zgodovina glasbe Florjanc, Robinson Glasbena literatura Pettan Etnomuzikologija Mihelčič, Golob Analiza glasbenih oblik Splošni predmeti --- Nemški jezik Vetrih Italijanski jezik Ţalec Estetika Kovačev Sociologija kulture Skupno število tedenskih ur in kreditnih točk (2610 ur) Skok Športna vzgoja Pedagoški sklop za študente, ki vpisujejo tudi pedagoško smer študija

3 Oblak Obča glasbena didaktika Vidmar Pedagogika Peklaj Psihologija Specialna didaktika Pedagoška praksa Obvezni predmet za operno smer: Jan Operna igra Izbirni predmeti: Golob Filmska glasba Golob Jazz Pedagoška smer Predavatelj Predmet I. KT II. KT III. Glavni predmet Novšak-Houška; Dernač- Bunta; Baar; Petje Produktivni sklop Bavdek Harmonija Misson Kontrapunkt Reproduktivni sklop Mejač Gibno-stilni elementi Nosilci gl. predmetov Ansambelsko petje M. Šurbek Dirigiranje Cetin Dikcija Hauptman Korepeticije Veasel, Krţič, Gorišek Klavir Pompe, Bavdek Solfeggio z diktatom Izvajalska praksa Muzikološki sklop Koter, Pettan, Kuret Zgodovina glasbe Florjanc, Robinson Glasbena literatura Pettan Etnomuzikologija Mihelčič, Golob Analiza glasbenih oblik Pedagoški sklop Oblak Obča glasbena didaktika Vidmar Pedagogika Peklaj Psihologija Specialna didaktika

4 Splošni predmeti Pedagoška praksa Nemški jezik Vetrih Italijanski jezik Skupno št. tedenskih ur in kreditnih točk (2760 ur) Skok Športna vzgoja Obvezni predmet za operno smer Jan Operna igra Izbirni predmeti Golob Filmska glasba Golob Jazz Pogoji za napredovanje po programu: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Študent se lahko vpiše v višji letnik tudi, če mu manjkata dve študijski obveznosti, ki se ne nadaljujeta v naslednjem letniku. Za vpis v naslednji letnik mu lahko manjkata največ dve študijski obveznosti iz preteklih letnikov. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil polovico predpisanih izpitnih obveznosti. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. Ti razlogi se smiselno uporabljajo tudi za ponavljanje letnika, če študent za ponavljanje ni izpolnil polovice predpisanih izpitnih obveznosti. vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve. Študentom programov, kjer obstajata po 2. letniku umetniška in pedagoška smer študija, izpitna komisija glavnega po koncu 2. letnika z izpitno oceno določi, ali študent lahko nadaljuje študij na umetniški smeri. Za nadaljevanje študija na umetniški smeri mora študent na izpitu glavnega

5 v 2. letniku dobiti najmanj prav dobro oceno (8). Študent, ki izpolnjuje pogoje za vpis na umetniško smer, lahko vpiše tudi pedagoško smer študija ali na svojo željo samo pedagoško smer študija. Študent, ki na izpitu 2. letnika glavnega dobi oceno dobro (7) ali zadostno (6), lahko študij nadaljuje samo na pedagoški smeri. Smeri študija na programih, kjer obstajata dve smeri študija, se ob vpisu v 3. letnik vpišejo v študentovo kartoteko. Študentu, ki je vpisal obe smeri študija, so pogoj za napredovanje v višji letnik vsi opravljeni izpiti ene smeri študija, v višji letnik pa napreduje tudi, če mu manjkata največ dva izpita te smeri, ki se v naslednjem letniku ne nadaljujeta. Opravljeni izpiti druge smeri za napredovanje niso pogoj. Študent ima po zaključku zadnjega semestra dodiplomskega študija pravico do dvanajst mesecev absolventskega staža. Za vpis absolventskega staža je pogoj overjen indeks 4. letnika. Absolventski staž se iz opravičenih razlogov lahko podaljša za največ eno leto, zlasti če študent med študijem ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika. Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se lahko omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče.sklep o tem sprejme dekan na podlagi prošnje kandidata. Prošnji mora biti priloženo mnenje profesorja glavnega in predstojnika matičnega oddelka.način hitrejšega napredovanja se določi s sklepom. Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu. Prekinitev študija se računa od dne, ko je študent izgubil status študenta. Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od izgube statusa študenta nista minili več kot dve leti. Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve. Na vseh programih, razen na programu glasbena pedagogika, mora opravljati glasbenoumetniški preizkus v obsegu izpitne snovi zadnjega končanega letnika pri glavnem predmetu, kjer mora dokazati, da je sposoben nadaljevati študij,. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi študijska komisija študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija. Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko komisija za študijske zadeve poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.

6