Microsoft Word - Diploma končna 1.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA PORT SMER PORTNO TRENIRANJE PLAVANJE MODEL VADBE Z RAZLI NIMI STAROSTNIMI KATEGORIJAMI V PLAVANJU DIPLOMSKO D ELO MENTOR Doc. prof. dr. Boro trumbelj SOMENTOR Izr. prof. dr. Venceslav Peter Kapus RECENZENT Doc. dr. Jernej Kapus Avtorica dela HELENA MLAKAR Ljubljana, 2010

2 2

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentor ju doc. prof. dr. Boru trumblju in somentorju izr. prof. dr. Venceslavu Petr u Kapusu za vse nasvete, hitre odzive na moja vpr a anja in pomo pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre mojima star ema, ki sta mi omogo ila tudij ter sta ves as verjela vame. Hvala vama z a ljubezen, vsestransko podporo, pogovore, nasvete, dober vzgled in hvala za ivljenje. Hvala sestrama Nata i in Mateji ter bratoma Marku in An etu za spodbudo i n dru enje v asu pisanja diplomskega dela. Hvala prijateljici Ani za pomo pri lektoriranju. Hvala Bogu! 3

4 Klju ne besede: starostne skupine, sistemi dela, motivacija, razvojni model plavalca, speci alizacija MODEL VADBE Z RAZLI NIMI STAROSTNIMI KATEGORIJAMI V PLAVANJU Helena Mlakar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port, 2010 portno treniranje, plavanje tevilo strani: 100; tevilo preglednic: 24; tevilo slik: 10; tevilo virov: 32. 4

5 IZVLE EK V diplomskem delu smo posku ali najti optimalno pot razvoja plavalca od za etka ukvarjanja s plavanjem do zaklju ka njegove portne kariere. Preu ili in med seboj primerjali smo sisteme dela z mladimi plavalci po svetu. Pod drobnogled smo vzeli naslednje dr ave; Avstralijo, Zdru ene dr ave Amerike, Belgijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Slovenijo. Po pregledu literature o na rtovanju in oblikovanju vadbe plavanja otrok in mladostnikov smo ugotovili, da moramo veliko pozornost nameniti upo tevanju biolo kih razlik med spoloma, razlikovanju kronolo ke in biolo ke starosti, prezgodnji specializaciji otrok v plavanju in izpostavljanju otrok prevelikim tekmovalnim pritiskom v rani mladosti. Namen plavalne vadbe je vzljubiti plavanje in v polnosti razviti posameznikov plavalni potencial. To je mogo e le ob pametni izbiri vadbenih sredstev, metod, ciljev, primernega na rtovanja, realizacije, nadzora in ocene vadbe. Ob tem mora imeti portnik podporo trenerja in star ev, veliko motivacijskega zanosa in mo an karakter. Pot do vrhunske portne pripravljenosti je dolga in zahtevna. V procesu portne vadbe ne obstajajo bli njice in otrok ne smemo izpostavljati modelom vadbe starej ih plavalcev ali modelu ampionov, saj s tem ne bomo le izpostavili mladih teles krutim naporom, temve mlade tudi odvrnili od portnega udejstvovanja. V zaklju ku je predstavljen ve letni razvojni model plavalcev in plavalk, ki prikazuje postopno osvajanje in nadgrajevanje tehni nega in takti nega znanja, telesnih, psiholo kih ter drugih sposobnosti. Z diplomskim delom elimo zmanj ati nepravilnosti pri delu z mladimi in pomagati pri izbolj anju kakovosti plavalne vadbe na sl ovenskih tleh. 5

6 Keywords: age groups, system of wor k, motivation, swimmer development model, specialization THE MODEL OF TRAINING WITH DIFFERENT AGE CATEGORIES IN SWIMMING Helena Mlakar University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2010 Sport coaching, swimming Pages: 100; tables: 24; pictures:10; sources: 32. 6

7 ABSTRACT In the graduation thesis we tried to discover the optimal way of swimmer development from the beginning to the end of his career. We studied and compared the systems of work of young swimmers from all around the world. We thoroughly researched the situations in the next countries; Australia, the United States of America, Belgium, the Great Britain, Russia and Slovenia. After reviewing the literature about planning and forming swimtraining for children and adolescents, we found out that great attention should be given to the consideration of biological differences between the sexes, the distionction of chronological and biological age, the precocious specialization of children in swimming and the exposure of children to a huge competition pressure at a very early age. The purpose of swimtraining is to get fond of swimming and to fully develop the individual swimmer potential. This can happen with a smart choice of training instruments, methods, aims, proper planning, realization, control and the grade of training. Above all these the swimmer needs to have parents' and coach's support, a lot of motivational spirit and a strong character. The way which leads to peak performance is long and pretentious. In the training process no shortcuts exist and children shouldn't be exposed to training models of elder swimmers or champions. This will not only leed to exposure of young bodies to cruel exertions but also to averting children of sport activity. In the conclusion we represent the long term athlete development model in swimming, which shows progressive assimilation and growth of technical and tactical knowledge, physi cal, psychical and other abilities. With graduation thesi s we want to moder ate improprieties made when working with the youth, and help to improve the quality of Slovene swimtraining. 7

8 KAZALO 1. UVOD PREDMET IN PROBLEM CILJI METODE DELA POMEMBNE ZNA ILNOSTI PRI DELU Z MLAJ IMI STAROSTNIMI SKUPINAMI RAST IN RAZVOJ BIOLO KI RAZVOJ - TELESNI IN SPOLNI RAZVOJ PSIHOSOCIALNI RAZVOJ POJAV PREOBREMENJENOSTI IN PRETRENIRANOSTI PRI DELU Z MLAJ IMI STAROSTNIMI SKUPINAMI V PLAVANJU KAKO DELUJEJO STAROSTNE SKUPINE? POMEMBNOST MOTIVACIJE PRI DELU S STAROSTNIMI SKUPINAMI POMEMBNOST ODNOSOV MED TRENERJEM PORTNIKOM STAR I ODNOS PORTNIKA DO TEKMOVANJA PRAVILEN ODNOS DO TEKMOVANJA SELEKCIJA V SLOVENSKEM PROSTORU VI INSKA VADBA IN NJEN VPLIV NA PORTNIKA SISTEMI DELA S STAROSTNIMI SKUPINAMI V PLAVANJU PRI NAS IN PO SVETU AVSTRALSKI SISTEM DELA RAZVOJ SPRETNOSTI PSIHOLO KI RAZVOJ TELESNI RAZVOJ SISTEM DELA V ZDA PREDLOGI VADBE ZA RAZLI NE STAROSTNE SKUPINE POSLEDICE VADBE SISTEM DELA V BELGIJI SISTEM DELA V VELIKI BRITANIJI KAKO POGOSTO NAJ BI PLAVALEC TEKMOVAL? RAVR ANJE TEKMOVALCEV GLEDE NA TRENUTNO STAROST TEKMOVALNI PROGRAM LOKALNA PRVENSTVA REGIJSKA PRVENSTVA SISTEM DELA V RUSIJI USMERITEV V VADBI MLADIH PLAVALCEV IN PLAVALK DO 14. LETA STAROSTI GLEDE NA POSEBNOSTI RAZVOJA SPLO NI PODATKI O INTENZIVNOSTI VADBE PRI MLAJ IH STAROSTNIH KATEGORIJAH PLAVALCEV IN PLAVALK SISTEM DELA V SLOVENIJI PRIMERJAVA SISTEMOV DELA IN ANALIZA UGOTOVLJENIH RAZLIK PRIMERJAVA RAZVRSTITVE PLAVALCEV IN PLAVALK V STAROSTNE KATEGORIJE ZA ETKI SPECIALIZACIJE PRI PLAVALCIH PO DR AVAH PRIMERJAVA NEKATERIH VADBENIH PODATKOV PO DR AVAH VE LETNI RAZVOJNI MODEL ZA PLAVALCE IN PLAVALKE STAROSTNIH SKUPIN SKLEP LITERATURA IN VIRI

9 1. UVOD V asu tudija in pisanja diplomskega dela sem pou evala v plavalnem klubu Inles Ribnica. Ob delu z mladimi nadebudne i so se mi porajala raznorazna vpra anja kot so;»kak en je optimalen na in vadbe otrok?«,»kaj je za otroke najbolj koristno in pomembno?«,»kaj jih motivira in kako jih motivirati?«,»kako ohranjati pristen stik z otroci tekom njihovega udejstvovanja v plavanju?«,»kako izbolj ati svoje delo?«in podobno. Ve ini u iteljev ni vseeno, kaj bo svoje varovance nau ila, in tudi pri meni je tako. Zato sem se odlo ila, da se podrobneje poglobim v na in vadbe pri nas in po svetu ter iz predelanega gradiva izlu im najbolj optimalen razvojni model za plavalce in plavalke mlaj ih starostnih skupin. Vsak port, ki ga gojimo ima ve smotrov, ki pomaga loveku privzgojiti marsikatero dobro lastnost. Kot najpomembnej e bi izpostavili zdrav na in ivljenja, spro anje napetosti, dobro dru bo in neke vrste meditacijo. Redno obiskovanje in opravljanje vadbe nam pomaga pri oblikovanju samopodobe, pridobimo si vztrajnost, marljivost, delovne navade, prijatelje, borbenost, potrpe ljivost in tako naprej. Trener mora podajati svoje znanje postopno in razumno, biti mora human in spo tovati vsakega posameznega varovanca posebej. Komunikacija, dialog med trenerjem in portnikom, poslu anje drug drugega, upo tevanje mnenja portnika je potrebno, da portnik zaupa svojemu trenerju, se nanj lahko zanese in ostaja motiviran za vadbo. Slika 1: Plavanje celostno razvija loveka (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). Plavanje je gibalna dejavnost, ki celovito, harmoni no oblikuje rast in razvoj telesa. Ugodno vpliva na miselne sposobnosti in osebnostne lastnosti. S sociolo kega vidika predstavlja u enje plavanja v skupini mo nost trajnej ega navezovanja stikov v smislu dru enja, prijateljstva ali tovari tva (klapa) (Kapus idr., 2002). 9

10 Glavni cilj plavanja kot tekmovalnega porta je dose i visok tekmovalni rezultat ne glede na raven tekmovanja oziroma tekmovalnega sistema. Sekundar ni cilji pa so : - omogo iti vsem nadarjenim u encem vklju evanje v tekmovalno plavanje in jim zagotoviti osnovne razmere ter mo nosti za optimalni razvoj sposobnosti, ki omogo ajo uspeh v tekmoval nem plavanju. - omogo iti vrhunskim plavalcem optimalne razmere za razvoj njihove vrhunske portne ustvarjalnosti, primerljive in konkuren ne na najvi ji tekmovalni ravni oziroma v tekmovalnem sistemu. - organizirati in izvajati doma a in mednarodna tekmovanja v Sloveniji (Kapus idr., 2002). Pri na rtovanju in izvajanju vadbe otrok in mladostnikov je potrebno upo tevati nekatere biolo ke zakonitosti odra anja. To ni pomembno le za doseganje im optimalnej ega napredka vade ega, temve tudi za prepre evanje kvarnih u inkov, ki bi jih z neustreznim izborom vadbenih vsebin in koli in lahko povzro ili. Pogosta napaka je prena anje modelov vadbe odraslih na ni je starostne skupine. Tovrstno prehitevanje lahko povzro i nastanek po kodb, ima dolgoro no kvaren u inek na razvoj gibalnega aparata, hkrati pa ne daje elenih rezultatov. Zato se mora izbor vsebin portne vadbe otrok in mladine ravnati po njihovi biolo ki uri. Za u inkovit razvoj posamezne gibalne sposobnosti morajo biti zagotovljeni ustrezni biolo ki pogoji ( kof in Kalan, 2007). Pri delu z mladimi ni prehitevanja in bli njic. Da delo z mladimi zahteva specifi en pristop, je opozoril mislec Jean-Jacques Rousseau e v 18. stoletju, ko je v vzgoji otrok zapisal: «Otrok ni odrasel lovek v miniaturi. Otroci gledajo, mislijo in utijo na svoj na in. Narava ho e, da so otroci prej preden postanejo odrasli. Otrok se upira, e ne upo tevamo njegovih naravnih lastnosti in ker mu jemljemo veselje do otro tva.«povedano druga e vsaka oblika porta mladih tudi selekcijski port mladih je in mora biti human. Izpolnjevati mora vse zahteve humanosti. Delo z mladimi (ne glede na to, ali so za port talentirani ali ne) mora biti pedago ko in vsebinsko strokovno na najvi ji mo ni ravni. Pot do vrhunskega portnega rezultata je dolga in zahtevna. Odprta je tistim posameznikom, ki imajo za dolo en port izredne dispozicije, primerne in ustaljene 10

11 osebnostne zna ilnosti ter druge psihi ne sposobnosti. Za etek in pomemben del te poti predstavlja portna vadba otrok in mladine. Ta segment porta je bolj kot stopnica na poti do portne popolnosti pomemben kot ogromen vzgojni potencial, ki lahko vsem mladim (ne glede na talent in mo nosti) zagotovi harmoni en psihofizi ni razvoj in jih na najbolj i na in pripravi za ivljenje. Ali bo port mladih izkoristil ogromen vzgojni potencial ali postal izvor negativnih izku enj, stresa in pritiska, je v prvi vrsti odvisno od ljudi, ki vodijo in izvajajo programe (u iteljev, trenerjev, star ev), pa tudi od portne doktrine v klubih, zvezah in cel otni dru bi. Le human pristop, ki temelji na prepri anju, da je port zaradi otrok, in ne otroci zaradi porta, lahko zagotovi optimalni osebni in socialni razvoj vsakega otroka. V ta namen pa je mladim treba zagotoviti dovolj ustreznih programov (tudi tistih manj zahtevnih igrivih) ( kof in Ba anac, 2007). 1.1 PREDMET IN PROBLEM Z u enjem plavanja danes za nemo zelo zgodaj. Nekateri se spoznavajo z osnovami udarca prsno e kot dojen ki, osnove plavanja osvajajo mal ki v vrtcu, olarji v oli v naravi ali v kak nem drugem plavalnem te aju, plavanje je tako reko obveza star ev do svojega otroka, je investicija v prihodnost. Ko se otroci nau ijo plavati se mnogi odlo ijo, da bodo nadaljevali svojo portno pot v tekmoval nem plavanju. Delo u iteljev in trenerjev plavanja je s tega vidika pomembna in odgovorna naloga, njihov sistem dela pa se odra a na otrokovem znanju in napredku v plavanju. V svetu obstajajo razli ni sistemi (pristopi) dela z razli nimi starostnimi kategorijami plavalcev in plavalk. Vsi imajo za cilj doseganje optimalnega rezultata posameznega plavalca glede na njegov individualni potencial. Zanima nas, kako poteka delo z razli nimi starostnimi kategorijami v plavanju - pri nas in po svetu. Katere metode vadbe uporabljamo mi, katere drugi u itelji in 11

12 trenerji izven Slovenije, katere vadbene naloge postavljamo v dolo enem obdobju razvoja otrok na prvo mesto in zakaj, kak na je kategorizacija deklic in de kov glede na starost, kako skrbimo za motivacijo plavalcev, kdaj plavalci za nejo tekmovati na dr avni ravni in katere plavalne cilje elimo v dolo eni dobi dose i. 1.2 CILJI S primerjavo sistemov dela v plavanju z mlaj imi starostnimi kategorijami po svetu bomo poskusili najti bistvene razlike med primerjanimi sistemi dela z na im sistemom. Na cilj je torej narediti pregled razvrstitve plavalcev in plavalk v starostne kategorije, uporabljenih metod in sredstev vadbe, postavljanja ciljev vadbe in kdaj za eti s specializacijo plavalcev. Na podlagi primerjave razli nih modelov vadbe bomo poskusili oblikovati smiseln model vadbe v klubu, ki bo plavalcem in plavalkam omogo al razvoj rezultatov skozi celotno plavalno kariero in doseganje individualnega potenciala. 1.3 METODE DELA V prvem delu bomo predstavili pregled razpolo ljive literature in raziskav s podro ja vadbe in sistema razvr anja razli nih starostnih kategori j plavalcev. V drugem delu bomo na podlagi pregledane literature posku ali ustvariti smiseln model vadbe v kl ubu, ki bi upo teval razvojne zna ilnosti in sposobnosti plavalcev in plavalk v razli nih starostnih obdobjih. 12

13 2. POMEMBNE ZNA ILNOSTI PRI DELU Z MLAJ IMI STAROSTNIMI SKUPINAMI Pri delu z otroki in mladimi se moramo opirati na spoznanja, ki so jih pred nami dognali pedagogi, u itelji, vzgojitelji, trenerji, zdravniki, psihologi in vsi, ki so se v ivljenju (vsakodnevno) sre evali z otroki, jih pou evali, vzgajali in se zavzemali za njihov zdrav in do ivetij poln na in ivljenja. Ker se spoznanja razlikujejo, se zgodi, da v asih poizkusi neko metodo, ki pa v praksi ne prinese elenega rezultata. Tako se dogaja tudi pri vadbi, kjer trenerji posku ajo z vna anjem sprememb izpopolniti svoje delo in v asih se neka metoda obnese, drugi spet ne. S kopi enjem dognanj in znanj se tekom let neuspe ne metode odstranjuje, ohranja pa se tiste, ki so doprinesle k uspehu, napredku in nato se spet za ne iskanje novih poti. Raziskovanje se tako nadaljuje in lovek v svojem bistvu te i k popolnosti. Ta popolnost se zdi nedosegljiva in dale in vsakdo od nje odstopa, toda ravno pri portnikih mogo e najbolje vidimo, kako»iz majhnega raste veliko». portnik svoj talent s svojo delavnostjo in zavzetostjo razvija dokler mu to dopu a as in raznorazne okoli ine, vendar si eli»biti popoln«. Pri portnikovem razvoju je potrebno - od za etka portne poti - upo tevati otrokove potrebe, za etno znanje, biolo ki razvoj itd. ter postopoma, potrpe ljivo, z veliko mero dobrosr nosti in razumevanja voditi mladega loveka po poti, po kateri bi vsak rad hodil. Potomci od svojih star ev podedujejo nekatere sposobnosti in lastnosti. Ta dedni prepis se za ne ob spo etju. Mere, do katere se bo prepis kasneje tudi kazal v posebnostih (zna ilnostih) otrokovega obna anja, njegovih nagnjenj, videza, sposobnosti itd., ni mogo e dovolj natan no in zanesljivo predvideti. Okolje, vzgoja in izobra evanje dodatno vplivajo in delno tudi spreminjajo posameznikove sposobnosti in lastnosti. Zato predstavljajo genotip tiste lastnosti, ki so v zelo veliki meri podedovane. Celoto vseh lastnosti in sposobnosti pa imenujemo fenotip. Tudi lovekove sposobnosti in lastnosti, povezane s portno zmogljivostjo, deloma pripisujemo genotipu. Pri tem pa vemo, da je vrhunski dose ek mogo samo pri ugodni kombinaciji primernega genotipa, primerne vadbe v dolgem asovnem obdobju ter odsotnost po kodb in huj ih bolezni v tem asu. V portu se nenehno sre ujemo s pojavom, ko posamezniki pove ujejo svojo tekmovalno zmogljivost z 13

14 razli no hitrostjo, kljub enaki, v asih pa tudi manj naporni vadbi. Predvsem genotipu pripisujemo lovekovo bolj ali manj izra eno prilagodljivost na portno vadbo. Pri tem verjetno genotip dolo a najvi jo stopnjo in hitrost prilagodljivosti love kega organizma na napor. Zato tudi govorimo o talentih, to je tistih portnikih, ki zelo hitro pove ujejo svojo tekmovalno zmogljivost. Torej je vrhunski dose ek prete no rezerviran za tiste, katerih genotip je najbolj primeren za dolo eno vrsto napora v portu. Toda, genotip je le zasnova, ki jo je treba z vadbo primerno razviti. Tu pa igra odlo ilno vlogo fenotip. Samo primerna vadba ob pravem asu in okolju bo lahko razvila fenotip do kar najvi je stopnje, ki jo omejuje genotip. Zato v veliki meri velja pregovor, da se portnik najprej rodi, nato pa z naporno vadbo razvije. Tako tudi v primeru, e bi poznali lovekov genotip, ne bi mogli opraviti» portne selekcije«e pri otrocih, saj ne moremo predvideti njihovega razvoja in tudi ne njihovih elja po portnem udejstvovanju. Zato ostaja doseganje vrhunskih portnih dose kov tudi vnaprej neznanka, kar daje portu ar nepredvidljivosti (U aj, 1996). Poglejmo si nekatere zna ilnosti in posebnosti otrok in mladostnikov, ki jih e zdale ne smemo spregledati in bi jih moral upo tevati vsak, ki posredno preko u enja oziroma vodenja vpliva na otrokov razvoj, njegovo po utje, zdravstveno stanje in e kaj. 2.1 RAST IN RAZVOJ BIOLO KI RAZVOJ - TELESNI IN SPOLNI RAZVOJ Obdobje poznega ot ro tva traja od otrokovega 6. do za etka pubertete, to je pribli no 11. leta, temu pa sledi obdobje mladostni tva, ki se kon a med 22. in 24. letom. Razvojno obdobje mladostni tva (oziroma adolescence) je obdobje med pribli no in letom starosti. Zaradi velikega starostnega razpona mladostni tvo delimo na tri podobdobja: zgodnje mladostni tvo (do pribli no 14. leta starosti), srednje mladostni tvo (do pribli no 17. ali 18. leta ) in pozno mladostni tvo (do pribli no 22. ali 24. leta) (Ceci Erpi, 2007). 14

15 V predpubertetni dobi otroci rastejo hitro, v obdobju pubertete pa se rast e vidno pospe i. Deklice obi ajno dose ejo puberteto med 11. in 13. letom, de ki pa nekoliko pozneje med 13. in 15. letom (Maglischo, 1993). Puberteta nastopa prej pri dekletih kot pri fantih spri o dejstva, da se le-te hitreje razvijajo. Seveda pa velja slej ko prej tudi za adolescenco, da navedeni kronolo ki mejniki ne morejo biti natan no dolo eni, ker so velike individualne razlike tako med deklicami kot med de ki. Smiselno lahko zatrdimo le, da povpre no dose ejo dekleta spolno zrelost kako leto, leto in pol pred fanti ( lebnik, 1969). Procesi odra anja potekajo pri razli nih osebah z razli nim tempom in razli nimi»prioritetami«. Rast in razvoj sta dedno zasnovana. Toda tevilni vplivi okolja - prehranjevanje, bolezenska stanja in po kodbe, stres in telesna dejavnost lahko na te procese delujejo vzpodbujajo e ali zaviralno. Ti dejavniki skupaj z genetskim potencialom za rast in zorenje povzro ijo velike medsebojne biolo ke razlike, ki se lahko v obdobju pubertete e pove ajo. e zlasti portni u itelji in trenerji se vsakodnevno sre ujejo s»posledicami«velikih biolo kih razlik. Celo med selekcionirano mladino v portnih klubih so razlike v stopnji odraslosti pri isti kronolo ki starosti lahko zelo velike. Razlike so najbolj opazne v zunanjih telesnih merah, vendar pa razlike v u inkovitosti funkcionalnih sistemov (v sr no- ilnem sistemu, iv no-mi i nem, hormonskem, kostnem in tako dalje) in s tem v gibalni izraznosti niso ni manj e. V obdobju pubertete lahko te predstavljajo tri, tiri in ve letne razvojne razlike. Razumevanje biolo ke variabilnosti, zlasti v letih odra anja, je za portnega pedagoga pomembno podro je, ki lahko odlo a o uspe nosti oziroma neuspe nosti njegovih postopkov. Nepoznavanje in neupo tevanje razlik v biolo kem razvoju pri mladostnikih je v portni pedago ki praksi lahko razlog nehumanih in skrajno nestrokovnih postopkov, ki povzro ijo najmanj odpor mladih do portne dejavnosti, v asih pa vodijo celo v po kodbe in bolezenska stanja. Metode ocenjevanja telesnega in spolnega razvoja biolo ke starosti temeljijo na podatkih dolgoletnih spremljanj in merjenj razli nih organskih sistemov (skeletni sistem, hormonski sistem, zobje) ali na rezultatih spremljanja in opazovanja 15

16 sprememb, ki se dogajajo med odra anjem (sekundarni spolni znaki, morfolo ke dimenzije) ( kof, 2007). A. OKOSTJE Kosti rastejo na splo no hitro in se ne spreminjajo le po velikosti, temve tudi po obliki in sorazmerjih. Posebne va nosti je, da se pri dekletih tja proti sedemnajstim letom, pri fantih pa proti devetnajstim kon na proces zakostenitve (osifikacije) in hrustan no tkivo preide dokon no v kostno tkivo. S tem je razvoj okostja - skeletni razvoj - kon an. Na razvoj okostja vplivajo dednost, spol in prehrana. Pri prehrani je posebno pomembno u ivanje beljakovin, kalcija in vitamina D. Prav od tega je v najve ji meri odvisno, ali bo posameznik dosegel vi ek razvoja skladno s svojimi geneti nimi mo nostmi ( lebnik, 1969). Razlika med spoloma v okostju v najbolj zunanjem pogledu je e v tem, da je okostje pri fantih navadno nekoliko ve je kot pri dekletih in da so kosti pri prvih debelej e in mo nej e kot pri drugih. ensko okostje pa je bolj gibljivo v sklepih, prav tako so bolj gibljiva rebra in hrbtenica, zaradi esar je ensko telo gib nej e ( lebnik, 1969). Rast kosti se pri fantih nadaljuje do 20. leta, v asih tudi dlje, pri dekletih pa se rast kosti zaklju i v poznih najstni kih letih. Rast kosti se pri enja na koncih kosti na hrustan nih epifizah in rastnih povr inah. To so podro ja nedokon anih koncev kosti, kjer se lahko zbira dodatna matrica in s tem pove a dol ino kosti (Maglischo, 1993). Rast dolgih kosti uravnava hrustan na razvojna plo a (sekundarni osifikacijski center), ki se nahaja med diafizo in epifizo dolge kosti. Kratke kosti z enojnim centrom rasti se oblikujejo prej kot dolge kosti z ve sekundarni mi osifikacijskimi jedri in navadno zaklju ijo svoj razvoj v sredini drugega desetletja ivljenja. Razvoj dolgih kosti poteka dlje. Zlasti osifikacija epifiz nekaterih dolgih kosti se zaklju i ele v zgodnji odraslosti (po 20. letu). Povpre na osifikacija v sekundarnih osifikacijskih centrih v ve ini dolgih kosti se prej za ne in prej kon a pri dekletih kot pri fantih. Po asen in dolgotrajen razvoj dolgih kosti (zlasti sklepnih povr in) zahteva pazljivost pri obremenjevanju in s tem pazljivost v izbiri vadbenih sredstev ( kof in Kalan, 2007). 16

17 Vadba nima vpliva na maksimalno dol ino, ki jo bo kost dosegla ob koncu rasti. Zagotovo pa vpliva na irino in gostoto kosti ter tako kost oskrbi z ve jo odpornostjo na stres in zmanj a mo nost za zlom. Do pove anja irine in gostote pri de predvsem zaradi smeri potega mi ice, ki se kr i in je pritrjena na kost, na ta na in se kost specifi no prilagodi aktivnostim, ki jih izvajajo otroci. Ta informacija ima dva globlja pomena za vadbo otrok: (i) Otroci naj bi se spoznali s im bolj raznolikimi aktivnostmi, tako bi postale njihove kosti bolj odporne na str es v vseh smereh gibanja. (ii) Zgodnja vadba starostnih skupin (plavalcev) naj bi pripravila portnike, da bodo sposobni vzdr ati ve ja bremena na vadbah, ko bodo prestopili v skupino lanov (Maglischo, 1993). B. MI I JE Podobno kot z rastjo kosti se dogaja pri rasti mi ic. Skozi otro tvo in adolescenco se pove uje velikost mi i nih vlaken, ne pa njihovo tevilo. Fantje izkusijo pospe eno pove anje v mi i ni hipertrofiji v puberteti, kar je najverjetneje pri akovano glede na desetkratno pove anje proizvodnje testosterona. Mi ice se tudi pri dekletih pove ujejo do odraslosti, ampak ne pride do nagle rasti mi ic v puberteti tako kot pri fantih. Pri dekletih velikost mi ic dose e vrhunec med 16. in 18. letom ter pri fantih med 18. in 22. letom. Po tem obdobju koli ina mi i nih vlaken ostane relativno stabilna do 30. oziroma 40. leta, razen e jih ne preoblikujemo z vadbo ali dieto. Pove anje velikosti mi ic povzro i letni napredek v mo i in odpornosti tako pri mo kih kot pri enskah, z vrhuncem dose enim pri enskah okrog 16. leta in pri mo kih med 20. in 30. letom (Beunen in Malina, 1988, v Maglischo, 1993). Razmerje pove anja mo i in odpornosti se pospe i v puberteti pri fantih, vendar ne pri puncah. Absolutna mo deklet je pribli no polovica tiste, ki jo dose ejo fantje v obdobju med otro tvom in odraslostjo. Vzorec pove anja v mo i je v obdobju pubertete razli en za fante in dekleta. Fantje lahko v obdobju od leta pove ajo mi i no mo rok in ramen za ve kot 17

18 200% in nadalje od 30. leta dalje za 125%, e nadaljujejo z redno vadbo (Maglischo, 1993). C. SPOLNO ZORENJE Prvi znanilci spolne zrelosti pri dekletih so: zna ilna raz iritev medenice, ki omogo i s prav tako zna ilnim razvojem podko ne ma obe ve jo polnost vsega spodnjega telesnega dela, zlasti zaoblitev bokov in trebuha ter stegen; razvoj dojk, ki popolnoma dozore po nastopu menstruacije ( e spolne leze v redu delujejo), vzrast osramne in podpazdu ne dlakavosti. Osrednji sekundarni spolni znak pa je seveda menstruacija. Dekle spolno dozori pri nas povpre no med dvanajstim in tirinajstim letom. Prva menstruacija je znana pod imenom menarha ( lebnik, 1969). Prvi znaki pubertete pri de kih so pove anje testisov, pove anje spolnega uda in rast sramnih dlak. Leto ali dve pozneje se za ne tudi rast dlak pod pazduho, pojavljati pa se za no tudi akne. V tem asu ( as najhitrej e rasti peak height velocity) se zaradi anatomskih sprememb pri rasti glasilk in mi ic grla spremeni glas, ki dose e zna ilnosti odraslosti po 15. letu. Ko a postane bolj groba in mastna in za ne se pojavljati pora enost obraza najprej nad zgornjo ustnico, ob zaklju ku 5. pubertetnega stadija pa e po bradi. eprav prihaja do prvih jutranjih ejakulacij sperme obi ajno e med 13. in 14. letom, fant postane spolno zrel ele pri kostni starosti 17 let. Zaradi hormonskega delovanja v obdobju pubertete, ki je pri dekletih zelo druga no kot pri fantih, se dinamika portne u inkovitosti deklet (zlasti v portnih dejavnostih»energijskega«zna aja, kot so tek na dalj e razdalje, atletika, plavanje) v obdobju pospe enega biolo kega razvoja upo asni. FSH (folikle stimulirajo i hormoni) in LH (lutenizirajo i hormon) pri dekletih spro ita spro anje estrogena (do desetkratno pove anje glede na koncentracijo v predpubertetnem obdobju) in progesterona, medtem ko je porast izlo anja testosterona pri dekletih v tem obdobju skoraj nespremenjen. Mo no pove anje 18

19 estrogena tako povzro i pove ano sintezo ma obnega tkiva. Zlasti pri dekletih z zgodnjim odra anjem (endomorfni in mezomorfni konstitucijski tip) je ta porast zelo izrazit. Dele ma obe v telesu se pove a na 25 do 30% in ve. Zato se gibalna u inkovitost (v vzdr ljivosti, relativni mo i) deklet v tem obdobju objektivno zni a. Dekleta v tem obdobju potrebujejo predvsem jasno razlago tega naravnega pojava, razumevanje in vzpodbudna r avnanja portnega pedagoga ( kof in Kalan, 2007) PSIHOSOCI ALNI RAZVOJ V posameznikovem razvoju obdobji poznega otro tva in mladostni tva zaznamujejo tevilne in pomembne spremembe. Poznavanje razvojno-psiholo kih sprememb, do katerih prihaja v teh obdobjih in zna ilnosti posameznih obdobij je za u itelje portne vzgoje in trenerje koristno in hkrati nujno, saj lahko tako prilagodijo svoja pedago ka ravnanja trenutnim sposobnostim in razvojnim zna ilnostim mladih portnikov (Ceci Erpi, 2007). A. USTVENI RAZVOJ TER RAZVOJ SAMOPODOBE IN SAMOSPO TOVANJA Za ustveni razvoj v obdobju poznega otro tva je zna ilno, da skupaj z razvojem socialnih in spoznavnih sposobnosti omogo a otrokovo vse bolj e zavedanje, razumevanje in razlaganje lastnih ustev in ustev drugih ljudi (Smrtnik Virtuli, 2003). V poznem otro tvu prevladujejo realisti ni strahovi (na primer strah pred po kodbami, strah pred telesno nevarnostjo), po sedmem letu pa se zaradi razvoja zavedanja nepovratnosti smrti pojavi tudi strah pred smrtjo (Fekonja in Kav i, 2004). Obdobje olanja je povezano tudi s pojavom strahov v zvezi s olo (na primer strah pred neuspehom, strah pred u itelji), vse ve pa je tudi socialnih strahov (na primer strah pred zafrkavanjem, zavra anjem s strani vrstnikov, socialno neprimernim vedenjem, pred tem, da bi bili druga ni od vrstnikov in podobno). 19

20 Zaradi razvoja kognitivnih sposobnosti otr oci v tej starosti e lo ujejo med telesnimi in psihi nimi zna ilnostmi ter med subjektivnim do ivljanjem sebe in zunanjim videzom ter reakcijami. V tem obdobju se radi primerjajo z drugimi, zlasti v svojih ve inah in sposobnostih (na primer sebe opisujejo kot bolj ega portnika od nekoga drugega). Za obdobje poznega otro tva je zna ilno, da je otrokovo samospo tovanje razli no glede na podro ja kompetentnosti : kognitivno, socialno ali telesno. tevilni avtorji poudarjajo, da je za u inkovito in prilagojeno delo na razli nih podro jih (na primer ola, port) pomembna pozitivna samopodoba. Otrok z visokim spo tovanjem bo znal bolj realisti no oceniti svoje dose ke, pripravljen bo vztrajati tudi pri zahtevnej ih nalogah, neuspeh pa ga ne bo takoj potrl. Visoko samospo tovanje vpliva tudi na prepoznavanja in hvaljenja dose kov drugih, sprejemanje prispevkov drugih in sodelovanja v skupini. Tak en otrok bo zaradi tega bolj priljubljen med vrstniki, hkrati pa se bo znal v konfliktnih okoli inah postaviti zase. Razvoj in oblikovanje identitete sodi med najpomembnej e razvojne naloge v obdobju adolescence. Mladostnik skozi proces oblikovanja identitete razvije psihosocialno mo zvestobe, nanj pa pri celotnem razvojnem procesu pomembno vplivajo vrstniki (Ceci Erpi, 2007). B. SOCIALNI RAZVOJ V razvojnem obdobju poznega otro tva postajajo vrstniki vse bolj pomemben dejavnik v otrokovem socialnem ivljenju. Z vstopom v olo se otrokovo socialno okolje raz iri, s tem pa vse ve ljudi dobiva edalje ve ji vpliv na oblikovanje otrokove osebnosti in njegovega socialnega vedenja. olski otrok se zahtevam star ev in drugih odraslih ne podreja ve popolnoma, ampak se njihovim eljam ukloni, kadar jih spozna za pravi ne ali bolj izku ene in jim zato pripisuje zmo nost bolj ih odlo itev (Puklek in Gril, 1999). 20

21 Slika 2: Vrstniki postajajo pomemben del vsakdana otrok in mladostnikov (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). Ena od pomembnej ih in opaznej ih razvojnih sprememb v obdobju mladostni tva je sprememba posameznikovih odnosov z vrstniki, sorojenci, star i in drugimi odraslimi. V mladostni tvu se ti odnosi spremenijo kakovostno in koli insko. Poleg tega mladostnik za ne bolj dejavno komunicirati tudi s ir im socialnim okoljem. Glede na to da je ena od razvojnih nalog mladostni tva osamosvajanje od star ev, se v skladu s tem spremenijo tudi dru inske interakcije. Sodobne tudije ka ejo, da mladostniki ne zavra ajo svojih star ev, ampak od njih elijo nasvete, za ito in pomo. Mladostniki imajo ve inoma podobna stali a, vrednote in moralna na ela kot njihovi star i. Ob koncu tega razvojnega obdobja so mladostniki sposobni direktnega in neposrednega navezovanja stikov z nasprotnim spolom, za tak no navezovanje stikov pa ne potrebujemo ve skupine, ki bi jim to olaj ala. Zaradi tega klike, kjer se zdru ujejo mladostniki obeh spolov, niso ve potrebne in po asi razpadejo. Poznavanje psihosocialnega razvoja je pomembno in nujno potrebno za uspe no vzgojno-izobra evalno delo z otroki in mladostniki (Ceci Erpi, 2007). 2.2 POJAV PREOBREMENJENOSTI IN PRETRENIRANOSTI PRI DELU Z MLAJ IMI STAROSTNIMI SKUPINAMI V PLAVANJU Zadnjih nekaj desetletij smo pri a dramati nemu porastu tevila otrok in mladih vklju enih v organizirane portne dejavnosti, kot tudi pove anju tevila dose enih vrhunskih rezultatov v dobi od 8. do 16. leta starosti. eprav se omenjeno nana a na 21

22 gimnastiko in plavanje, je tudi pri ostalih portih opa en trend pomikanja starostne meje portnikov. Poleg vse bolj zgodnjega vstopa v tekmovalni port, so spremembe tudi v dru benih okoli inah ukvarjanja s portom. Dana nji vrhunski portniki so globalne ikone, katerih slava prodre do najbolj oddaljenih koti kov sveta. Ravno zaradi tega se e zelo zgodaj pri mladih portnikih pojavljajo zelo visoka pri akovanja in se zahteva nujnost doseganj a dobrih rezultatov. Tak en sistem vrednosti zahteva visoko intenzivnost vadbe, ki ga zelo pogosto diktirajo trenerji in sami star i. Isto asno se pogosto pozablja, da ni govora o majhnih odraslih osebah, ampak o otrocih, katerih mi i no-kostni sistem se pomika skozi kompleksno obdobje rasti in razvoja in je s tem podvr en najrazli nej im po kodbam. eprav akutne po kodbe kot so zlom, izpah, poka (po ena kost) v tej starostni skupini niso redke, visoka intenzivnost vadbe ob nezrelem mi i no-kostnem sistemu privede do pove anja pojava posebne skupine sindroma, ki ga imenujemo sindrom prenaprezanja. Po definiciji sindrom prenaprezanja nastane kot posledica kopi enja ponavljajo e se mikrotravme, ki prese e obnavljajo e sposobnosti tkiva. Povedano druga e je za razliko od akutne po kodbe, kjer v del ku sekunde zelo visoka mehani na energija privede do uni enja tkiva, v primeru prenaprezanja veliko ponavljajo ih se mikrotravm, ki same po sebi niso dovolj, da izzovejo po kodbo, vendar v nekem dolo enem asovnem obdobju privedejo do po kodbe ali do razvoja sindroma prenaprezanja. Ocenjuje se, da je 50% de kov in 25% deklic v dobi od 8. do 16. leta vklju enih v organizirane portne aktivnosti. Po dobljenih podatkih se odstotek pojavljanja vseh portnih po kodb v tej starostni skupini giblje od 36-50%, ni pa podatkov ali so akutne po kodbe pogostej e med ukvarjanjem s portom ali med igrami v prostem asu. Kakorkoli e nedavni podatki govorijo, da je dele sindroma prenaprezanja pri vseh portnih po kodbah med 30 in 50%, vendar pa do zdaj e ni zabele en primer pojava sindroma prenaprezanja v asu prosto asne igre. Relativna pogostost sindroma prenaprezanja se razlikuje glede na tip porta ali portne aktivnosti. 22

23 Zelo velika je verjetnost, da bodo mladi portniki, ki sodelujejo v kontaktnih portih kot je nogomet, rokomet ali rokoborba, utrpeli eno ali ve manj ih akutnih travm. Medtem pa bo pri ukvarjanju s porti kot so plavanje ali tek, mo nost po kodbe zelo majhna, vendar pa ve ina po kodb, do katerih pride, nastane ravno zaradi sindroma prenaprezanja, as porabljen na vadbah in tekmovanjih pa je po obsegu celo za 54% vi ji kot pri prvo omenjeni skupini (Ivkovi in Pe ina, 2009). Vsaka vadba zahteva po itek, ki telesu omogo a, da si spo ije in obnovi energijske zaloge, ki jih bo potreboval pri naslednji vadbi. Vadba in po itek morata biti tako uravnote ena, da se pred novo vadbo porazgubijo vse posledice prej nje vadbe, oziroma, da novo vadbo za nemo imbolj spo iti, ter nadaljujemo z u inkovito vadbo. Neustrezen odmor bo namre utrujenost e pove al, prav tako se bo pove ala mo nost po kodb. Dol ina odmora med posameznimi dnevi vadbe je pogojena s hitrostjo vadbe, z energijskimi zalogami v telesu, s stresom, z okoljem, s trajanjem obremenitve, z mo jo in tipom vadbe, ter s starostjo in pripravljenostjo portnika. Za etniki potrebujejo ve odmora kot trenirani portniki, dnevu zelo intenzivne vadbe sledijo dnevi lahkotnej e vadbe, oziroma po itka. Pretreniranost se ka e kot dolgotrajna utrujenost in lahko traja nekaj dni ali pa ve mesecev. Pri kratkotrajni pretreniranosti utrujenost ne izgine ez no. Enake obremenitve nam pomenijo veliko ve ji napor, veliko manj a je tudi trenutna telesna sposobnost. Ker se pretreniranost ne pojavi nenadoma, se ob prvi vadbi, ki bo imela tak ne zna ilnosti, ne smemo ustra iti, ampak vzemimo to kot opozorilo, da potrebuje portnik prihodnji malo dalj i odmor. Lahko je to tudi posledica napornega delovnega dne, neustreznega prehranjevanja ali nezadostnega spanca. e je tako, vadbo prilagodimo svojemu stanju in jo v skrajnem primeru skraj amo ali pa zmanj amo intenzivnost oziroma vadbo prestavimo na naslednji dan. Trmasto vztrajanje pri za rtani vadbi bo prej kodovalo, kot koristilo. Predvsem ne pozabimo, 23

24 da vadba ne pomeni vsakodnevnega testiranja na ih meja, ampak mora biti tudi zabavna in prijetna. Dolgotrajna pretreniranost se ka e kot poru eno delovanje lez z notranjim izlo anjem in vegetativnega sistema in lahko traja tudi ve mesecev. Znaki pretreniranosti so: nena rtovana izguba telesne te e, zmanj an tek, pove ana razdra ljivost, te ave z motivacijo, pove ano znojenje, pogosti glavoboli, slab spanec, dvig sr nega utripa v mirovanju (zjutraj), dalj i reakcijski as, dvig telesne temperature, slab a gibljivost ali koordinacija. Ka e se tudi kot pove ana utrujenost po vadbi ali med njo in dalj a obnova kot ponavadi. Pretreniranost je te ko dolo iti, saj se po naporni vadbi ve krat pojavijo zgoraj opisani simptomi, zato se nikar ne prestra ite. Kako nadzorujemo pojav pretreniranosti? Najbolj natan en pokazatelj je sr ni utrip v mirovanju. Merimo ga zjutraj ko vstanemo, v sede em polo aju, tako da s prsti otipamo vratno arterijo in utrip merimo eno minuto. Pove anje sr nega utripa za 5 do 10 udarcev na minuto - ve od povpre ja - nas mora opozoriti na to, da smo malo bolj utrujeni. e pa se vrednost sr nega utripa po nekaj dneh ne bo zni ala, pa je to e znamenje pretreniranosti, kar pomeni da moramo zmanj ati intenzivnost in si vzeti ve asa za po itek (Pretreniranost, 2005). 2.3 KAKO DELUJEJO STAROSTNE SKUPINE? Starostne skupine so skupine ljudi, ki jih glede na njihovo starost, razvoj tudi predhodno znanj e (v na em primeru predhodno znanj e plavanja) razporedimo, v njim primerno skupino. Starostne skupine imajo vnaprej dolo eno (pribli no) vsebino in koli ino vadbe, kar se je izoblikovalo tekom let v raznih klubih. Vsakoletno se skoraj povsod vna ajo rahle spremembe v poteku vadbe. Te so posledica novih plavalnih pripomo kov na trgu, novih spoznanj v plavalnem svetu, novih pomo nikov, vaditeljev, u iteljev in 24

25 trenerjev plavanja na bazenu - vsak vadbi doda svojo noto, svoj na in, pristop do dela. Danes informacije kro ijo zelo hitro, v vadbo posku amo vnesti tiste, za katere smo prepri ani, da bodo pripomogle k napredku in veselju otrok. Seveda se vsaka novost ne obnese in smo lahko kdaj razo arani nad neuspehom, vendar je vse to del u enja in napredka. Kot smo e velikokrat sli ali se na napakah u imo in e ne bi vna ali sprememb (in se ne bi motili), tudi napredovali ne bi. Sledila bi lahko le stagnacija in nazadovanje. Da otrok postane in ostane motiviran za vadbo, ga mora nekaj pritegniti. Trener skrbi za im bolj pestro vadbo. V vadbo mora vna ati primerno koli ino vaj in iger, s katerimi poskrbi za raznolikost vadbe, hkrati pa mora dolo ena vaja/igra potekati toliko asa, da otroci oziroma mladostniki dojamejo namen posamezne vaje. V vodi se e posebej hitro lahko zgodi, da otroka pri ne zebsti in e bo vadba nezani miva in monotona, bo otroku interes za vadbo padel in bo zaradi tega lahko tudi prenehal z vadbo. Vsakoletna vadba postaja bolj resna in naporna. Koli ina igre se postopno zmanj uje, pove uje pa se obseg namenskih vaj, s katerimi elimo dose i zastavljene cilje. Slika 3: Zadovoljen izraz na obrazu otroka po vadbi (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). V vadbi naj bi otrok oziroma mladostnik u ival in jo z veseljem obiskoval. Le tako bo elel ostati in napredovati v tem portu. e pa bo z vadbo prekinil, naj mu le-ta ostane v lepem spominu, da bo v ivljenju rad plaval ter se s to aktivnostjo ukvarjal tudi v starosti. 25

26 2.4 POMEMBNOST MOTIVACIJE PRI DELU S STAROSTNIMI SKUPINAMI A. Motive delimo na: motive s pozitivno valenco, ki ustvarja potrebo, da se pribli amo cilju in, motive z negativno valenco, ki ustvarja potrebo, da se cilju oddaljimo; da naloge ne izvr imo. B. Lahko jih razdelimo tudi na: 1. Primarne ali biolo ke motive, ki so odvisni od stanja na ega organizma: organske potrebe (hrana), libidonozne potrebe (vzdr evanje vrste), situacijski motivi (bes, borba) in nespecifi ne organske potrebe (po gibanju, igri, lepoti, sme nem). 2. Sekundarni ali socialni motivi, ki so se razvili pod vplivom dru benega okol ja: ivljenje v skupini, uveljavljanje, dominacija, identifikacija s skupino in pridobivanje gmotnih dobrin. 3. Motive lahko delimo tudi na zunanje in notranje: Zunanji (ekstrinzi ni) so elja po denarju, slavi. Notranji (intrinzi ni) po ljubezni do porta, u itku. Obe vrsti se lahko prepletata ali pa izhajata druga iz druge. Lahko je najprej prisotna zunanja motivacija. Ko zmagovalec dobi nagrado, vzljubi plavanje in ga nadaljuje zaradi notranje motivacije ( ajber, Kapus in Tancig, 1990). U itelj/trener mora znati vsebini dati pravo»te o«in razviti pripadnost vade ih do nje. Pedago ka ravnanja in organizacija portne vadbe dobrega u itelja so naravnani na razvoj motivacijskih vzvodov, ki temeljijo predvsem na notranji motivaciji 26

27 posameznika. Notranja motivacija izvira iz dejavnikov, kot so interes in radovednost. Je naravna te nja iskanja in osvajanja izzivov, ko sledimo osebnim interesom in urimo sposobnosti. Kadar smo notranje motivirani, ne potrebujemo zunanjih spodbud, ker je dejavnost e sama po sebi nagrada. Pri posamezniku z notranjo motivacijo prevladuje dobro psihi no po utje, izkazovanje interesa za posamezne dogodke in dejavnosti, veselje in u ivanje, pripravljenost za vlaganje napora in vztrajnost ( kof in Ba anac, 2007). ajber, Kapus in Tancig so v anketni raziskavi 11- in 12-letnih plavalcev in plavalk ugotovili, da so motivi» elim biti telesno sposoben in zdrav«,»rad tekmujem«,» elim izpopolniti svoje spretnosti«,» elim ostati v dobri formi«in» elim biti s svojimi prijatelji«naj tevil neje zastopani. Slika 4: Eden najmo nej ih motivov udejstvovanja v portu je dru enje s prijatelji (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). Iz tega sklepajo, da je za mlade plavalce zelo pomembno: - zdravstveno stanje, - tekmovanje, - elja po izpopolnjevanju spretnosti in - prijateljstvo (socialni motiv). Danes imajo otroci e tevilne informacije o pomenu zdravja, o emer so pou eni v oli, od star ev in tako dalje. Mo no pa je tudi, da se vklju ujejo v plavanje zaradi izbolj anja zdravstvenega stanja (astma, nepravilno ukrivljena hrbtenica in tako dalje). Motiv po izpopolnjevanju spretnosti in tekmovanju je razumljiv za otroke v dobi odra anja, kajti v tem obdobju so polni energije. L. lebnik v svoji knjigi»psihologija otroka in mladostnika«opisuje:»predadolescenti so nenasitni v do ivljanju gibanja: neprestano bi se premikali, hodili, tekali, divjali, igrali nogomet in podobno. Naravnost u ivajo v gibanju, dokler niso ez in ez utrujeni in razgreti in ne zaspe kot ubiti. V tej silni te nji po gibanju je tudi eden izmed izvorov njihove ljubezni do porta, kar je v teh letih vseskozi normalno in znak 27

28 zdravja.«otroci si elijo izpopolniti svoje spretnosti, kar je na tretjem mestu po rangu. Visoko na rangu je tudi socialni motiv prijateljstvo, ki predadolescentu pomeni vi ek zdru evanja v dru ine. Taka skupina je takoreko predadolescentni kov ivljenjski prostor. V dru ini predadolescent intenzivno socialno deluje, v njej dobiva tevilne delovne pobude. Posebno pomembno je, da predadolescent v dru ini zadovoljuje potrebo po osebni gotovosti in varnosti. V takih skupinah se zelo okrepijo notranji stiki, skupinska zavest se naravnost razplamti. Potreba po prijateljstvu in dru ini je za predadolescenta e toliko bolj potrebna, ker so se za ele rahljati vezi s star i in dru ino. Najmanj so zastopani motivi: -» elim sprostiti napetost«, -»rad grem iz hi e«, -»rad uporabljam opremo in pripomo ke«, -» elim si pridobiti dru beni polo aj oziroma priznanje«, -»rad se po utim pomembnega«, -»rad imam akcije«, -»moji star i ali bli nji prijatelji elijo, da nastopam«, -»rad imam razburljive dogodke«. Med temi motivi je nekaj afirmativnih, statusnih motivov, kar pomeni, da za 11- in 12- letne plavalce nima nobenega pomena motiv» elim si pridobiti dru beni polo aj oziroma priznanje«ali»rad se po utim pomembnega«. Nekateri imajo skrite elje po afirmaciji, vendar je javno ne izrazijo. V nasprotju z motivom prijateljstva, ki je bil mo no zastopan in skriva v sebi postopno rahljanje vezi s star i, je motiv»moji star i ali bli nji prijatelji elijo, da nastopam«, slabo zastopan. To bi lahko razlo ili s postopno osamosvojitvijo otrok tega obdobja. Na koncu lestvice motivov po pomembnosti je motiv» elim sprostiti napetost«. Ti otroci e nimajo sposobnosti introspekcije, ne zavedajo se tega»spr ostiti energijo«. Motiv»rad grem iz hi e«in»rad uporabljam opremo in pripomo ke«za te plavalce nista pomembna, kajti imajo e diferencirane motive. Njihov cilj je usmerjen k plavanju ne glede na pripomo ke. Iz hi e gredo zaradi plavanja ne pa brez cilja. 28

29 »Rad imam akcije«in»rad imam razburljive dogodke«niso zadosti natan no definirani: otroci jih verjetno niso dobro razumeli in se zanje niso opredelili. Motive lahko analiziramo po razli ni klasifikaciji anketiranega vzorca: po uspe nosti plavalcev, spolu, pripadnosti klubu, plavalnemu sta u in tako dalje. Zaradi specifi nosti vzorca se rezultati teh analiz med seboj nekoliko razlikujejo. Med motivi v glavnem ni ve jih odstopanj predvsem zato, ker je imel vzorec anketirancev majhen starostni razpon (torej dokaj homogen vzorec) ( ajber, Kapus in T ancig, 1990). 2.5 POMEMBNOST ODNOSOV MED TRENERJEM PORTNIKOM STAR I»Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na zgledih, je slaba v zgoja«. (Jan Komensky) Ne glede na to, ali je vloga star ev v portu pozitivna ali negativna, so star i zelo pomemben element tako imenovanega» portnega trikotnika«( portnik trener star i). V zadnjem asu se vse ve pi e o tem, kako ima lahko prekomerno vklju evanje star ev v ivljenje portnikov kodljive posledice. Tako na svoje otroke pogosto pritiskajo, naj se ukvarjajo z dolo enim portom in zmagujejo, se preve identificirajo z njimi, se ne portno in nasilno vedejo na tekmovanjih, imajo nerealna pri akovanja in ambicije ter ho ejo imeti popoln nadzor nad ivljenjem svojih otrok. Popolnoma normalno je, da so star i zainteresirani za napredovanje svojih otrok, da jih podpirajo in da upajo, da bodo nekega dne postali vrhunski portniki. Problem nastane, ko se star i preve vklju ujejo in gredo prek meje med umirjeno pozitivno vklju itvijo in pretirano zavzetostjo, ki gre tako dale, da za no svoje ivljenje iveti prek porta svojih otrok. Tak ni fanati ni star i se do te mere istovetijo s svojimi otroki, da skozi njih zadovoljujejo lastni ego. Mladi portniki, ki imajo take star e, pogosto do ivljajo velik stres, manj u ivajo v portu in pogosto pregorijo v primerjavi s tistimi, ki imajo pozitivno dru insko okolje, 29

30 katerih star i jih spodbujajo in ki dajo zabavi in pozitivni portni izku nji prednost pred zmago. So razo arani in z ob utkom manjvrednosti in nespo tovanja samega sebe zapustijo port, brez elje, da bi se k portu ponovno vrnili. Dol nost trenerjev, ki delajo z mladimi portniki, je, da vsakodnevno delajo tudi na vzgoji star ev svojih portnikov, da jih na pravilen na in vklju ijo v port in da jim pomagajo, da pravilno razumejo svojo vlogo in postanejo»pozitiven igralec«v ekipi»trener otrok star i«. Biti dober star ni lahko, a ni nemogo e. Da bi star em razlo ili njihovo vlogo dol nosti in odgovornosti, da bi postavili dobro komunikacijo in razumevanje, morajo trenerji pred za etkom vadbe organizirati sestanek s star i. V tak sestanek je treba vlo iti veliko truda in priprav, vendar se izpla a, ker z njim trener zmanj a ali popolnoma odstrani potencialne nesporazume s problemati nimi star i, pozitivno usmerja njihovo energijo, dose e bolj e razumevanje otro kega in mladinskega porta, pripomore k uspe nej i realizaciji trenerskega portnega programa in usklajevanju stali trenerja in star ev o tem, da so otroci v portu primarni, zmaga pa sekundarna, ter star e usmerja, da lahko svojim otrokom nudijo nesebi no ljubezen, ustveno in finan no podporo na najbolj i mo en na in ( kof in Ba anac, 2007). Pogosta napaka pri mladih trenerjih je predvidevanje, da je verbalna komunikacija ne samo najbolj a oblika komunikacije temve tudi edina oblika komunikacije. Naslednji problem je tudi, da nekateri trenerji preve govorijo. Verbalna komunikacija je nujno potrebna, vendar lahko izgubi del svoje u inkovitosti, e se uporablja po nepotrebnem e posebej med vadbo. Neverbalna komunikacija kot je govorica obraza in kretnje pri trenerju, ki prikazuje jezo, sprejemanje, empatijo, neodobravanje ali zadovoljstvo lahko vpliva na plavalce med vadbo in na tekmovanjih. Nedavne raziskave ka ejo, da mladi plavalci smatrajo, da neverbalni znaki bolje prika ejo trenerjeve resni ne ob utke in misli, kakor besede. Vpliv trenerja je jasen njegova dejanja so veliko bolj pomembna, kakor pa njegove besede. 30

31 Slika 5: Sposobnost prisluhniti portniku je ena izmed vrlin dobrega trenerja (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). Trener mora biti dober poslu alec, to pomeni, da je pozoren na besede, ki jih izre ejo njegovi varovanci. Individualnim potrebam portnikov moramo nakloniti pozornost. Tu pride v ospredje element spo tovanja, saj bodo trenerjeve reakcije vplivale na to ali se bo portnik v prihodnosti pribli al trenerju. Vsak plavalec mora prejeti povratno informacijo glede tehnike in pripravljenosti, ki jo prika e na vsaki vadbi. Dobri trenerji razvijejo svoje lastne standarde in filozofijo v izbranem portu. Imajo mo no razvite komunikacijske sposobnosti, so po teni in dostopni portnikom, njihovim star em in drugim trenerjem. Znanje in trenerske izku nje so na splo no v veliko pomo. Dober trener je zelo samodiscipliniran in bo disciplino prenesel tudi na lane skupine. Pomembno je, da trener na samem spregovori s plavalcem, ki bo kaznovan zaradi neodgovornega vedenja, pohvalo pa trener vedno izre e pred celotno skupino. Trener se mora prepri ati, da ne bo s svojimi besedami ali dejanji ranil dostojanstva posamezni ka (Barclay, 2007). 2.6 ODNOS PORTNIKA DO TEKMOVANJA Preden se otroci vklju ijo v tekmovalni proces, morajo portni psihologi, trenerji, star i in portnikovi zdravniki prou iti tri psiholo ke vidike, pomembne za tak no odlo itev: 1. motivacijsko in emocionalno pripravljenost otrok za tekmovanje, 2. njihovo kognitivno pripravljenost za razumevanje tekmovalnega procesa in 3. mo ne kodljive posledice zgodnjega vklju evanja v port ( kof in Ba anac, 2007). 31

32 Prehitro vklju evanje otrok v tekmovalni proces, za katerega niso dovolj motivacijsko niti kognitivno pripravljeni, e je ob tem e nestrokovno voden, lahko vodi do tega, da so otroci pod velikim stresom zaradi pritiskov in nerealnih pri akovanj trenerja in star ev. Obstaja velika nevarnost, da bodo njihove portne izku nje negativne, motivi, zaradi katerih so pri li v port, neizpolnjeni, ob utek samospo tovanja in kompetentnosti pa mo no zamajana. Tekmovalne izku nje so pomemben del otrokovega razvoja. e je tekmovanje vodeno pravilno, se bodo otroci nau ili poraze sprejeti dostojanstveno, zmage pa brez pretiranega triumfiranja. S portom se bodo nau ili uspe nega tekmovanja tudi na mnogih drugih podro jih v ivljenju. Da bi trener spodbudil pozitivne in zreduciral negativne posledice portnega tekmovanja za zdravje in dobrobit mladih oseb, mora imeti v mislih predvsem slede e: Sama narava portnega tekmovanja je taka, da ustvarja ve pora encev kot pa zmagovalcev. Neizbe en izhod tekmovanja je zmaga ali poraz. Samo nekaj oseb in ekip do ivi uspeh (zmago), medtem ko je za ve ino drugih glavna izku nja neuspeha ( poraz). e trener poraz ena i z neuspehom, se izku nje neuspeha ponavljajo, mlad portnik pa za ne dvomiti v svojo osebno in portno kompetentnost. Neizbe en izhod je razo aranje in zapustitev porta. portno tekmovanje lahko postane vzrok za stres in nezadovoljstvo ter otroku vzame pogum. Razo arani otroci zapustijo port takrat, ko je vrednost zmage preve poudarjena, ko je pritisk, da se dose e zmaga, prevelik. V takih okoli inah se uni uje njihova spontanost, zadovoljstvo, kreativnost, du i se njihova naravna potr eba po igri in zabavi (Ba anac in kof, 2007) PRAVILEN ODNOS DO TEKMOVANJA Pravilen odnos do tekmovanja otrok v portu pomeni: Da tekmovanja ne smejo biti organizirana po modelu in standardih tekmovanja za odrasle. Po na elu:»zmaga ni vse je edino, kar velja.«osnovno na elo mora biti:» portniki so primarni, zmaga je sekundar na!«32

33 Zmaga in rezultat ne smeta biti osnovna cilja tekmovanja. Veliko pomembnej e je u enje in izku nje: u enje o sebi, o drugih, u enje, kako prepoznati v portu u itek in zadovoljstvo. Pomembno je dru enje, zabava in izpopolnjevanje portnega znanja. Mladim portnikom je treba zagotoviti pozitivne izku nje v tekmovanju, to pa je mogo e le: e je tekmovanje usklajeno z ravnjo njihovega znanja in sposobnostmi ter primerno njihovi starosti, e se rezultati tekmovanja vrednotijo na osnovi osebnega napredovanja (lastni, avtonomni standardi uspe nosti), e so portniki usmerjeni v tekmovanje s samim seboj, v boj za najbolj i osebni rezultat, v premagovanje prej njih ravni dose enih rezultatov, e dodelimo nagrade za udele bo in prizadevanje in ne samo za zmage in rezultate. Nagrajevanje, pri katerem se ne upo teva kakovost otrokovega nastopa, temve zgolj rezultati, imajo majhno ali nikakr no motivacijsko vrednost, e se okrog tekmovanja oblikuje ozra je zabave in prijateljstva (Ba anac in kof, 2007). V procesu portne vadbe je rezultat vselej odvisen od u en evega in u iteljevega prizadevanja ter njunega medseboj nega sodelovanj a. Vodenje s prisilo v dana njem asu ne prina a uspehov. U itelj/trener nima neposrednih vzvodov mo i ali vpliva, da prisili u ence k poslu nosti, motiviranemu sodelovanju in u enju ter brezpogojnemu uklanjanju njegovim na elom. Le od njegovih znanj in izku enj, njegovih ob utkov intuicije, energije erosa, osebnostnih lastnosti in tako dalje je odvisno, kak no mo vodenja si bo izboril pri svojih u encih. V nasprotnem ga u enci ne bodo niti poslu ali niti mu sledili. Za spodbujanje otrok k sodelovanju, k pripravljenosti vlaganja napora, za oblikovanje notranjih vzvodov motiviranja in tudi samostojen spopad z novo neznano problematiko je predvsem potrebna mo na ustvena vez med u encem in u iteljem, s katerim se u enec identificira in posnema njegov ivljenjski zgled. Na mo nem ustvenem stiku temeljita 33

34 tudi pristna pedago ka avtoriteta in posledi no u inkovito vodenje. Uspe en u itelj vodja s pristno avtoriteto je lahko le lovek z zna ajem (Ba anac in kof, 2007). 2.7 SELEKCIJA V SLOVENSKEM PROSTORU Za vrhunski portni rezultat sta v osnovi potrebna talent in trdo delo. Malo je ljudi, ki so sposobni dolgotrajnega vzdr evanja motivacije ter prena anja psihofizi nih naporov zahtevnih vadbenih programov. e veliko manj je tistih, pri katerih tak na vadba izzove primerne u inke in spremembe, ki so potrebne za vrhunski dose ek. Zato je s strokovnega, ekonomskega in drugih vidikov (tudi z vidika humanosti porta) smiselno in koristno, da take ljudi odkrijemo dovolj zgodaj v njihovem razvoju in jim omogo imo okoli ine, v katerih se bodo lahko razvijali. Talent pomeni posebno veliko prirojeno sposobnost (dar) za dolo eno dejavnost. Ob tem pa tevilni avtorji opozarjajo, da se talent ka e na razli ne na ine. Talentirani otroci navadno niso sposobni samo na dolo enem podro ju, pa pa svojo nadpovpre nost izkazujejo na tevilnih podro jih. Identifikacija talentov v portu pomeni proces prepoznavanja posameznikov s»potencialom«, ki jim omogo a razvoj visoke portne ustvarjalnosti ( kof in Ba anac, 2007). Latinski selectio (izbor, izlo anje, odbir, usmerjanje in tako dalje) lahko razumemo kot naravni pojav ali pa kot tehnolo ki proces. Vrhunski portni dose ki so zatorej pod vplivom naravnih in tehnolo kih zakonitosti selekcije. Potemtakem je eden klju nih problemov treniranja mladih, ki so zmo ni vrhunskih portnih dose kov, prav selekcija. Antropolo ki oziroma pedago ki, sociolo ki, ekonomski, filozofski, eti ni, tehnolo ki in drugi dejavniki se zgostijo ob vpra anju: s pomo jo katerih pokazateljev je potrebno opraviti izbor, da bo postopek kar najbolj u inkovit? Problem selekcije obi ajno delimo na ve stopenj, odvisno od ciljev, ki jih elimo dose i ob nujnem upo tevanju naravnih zakonitosti. Potemtakem sistem selekcije delimo na tri podsisteme, ki so razli ni, vendar med seboj povezani. 34

35 A.) Podsistem usmerjanja s ciljem, da izberemo iz velikega tevila posameznike, ki imajo predispozicije za portno plavanje. V podsistem usmerjanja obi ajno uvr amo olo plavanja in standardno portno pripravo mlaj ih pionirjev (op. danes mlaj ih de kov/deklic). B.) Podsistem izbora s ciljem, da izlo imo s pomo jo modelnih antropolo kih karakteristik (morfolo ke, gibalne, kognitivne, konativne in funkcionalne) posameznike, ki so sposobni, da se vklju ijo v kon ni proces za doseganje vrhunskih portnih rezultatov. V podsistem izbora obi ajno uvr amo standardno portno pripravo pionirjev (op. danes de ki/deklice). C.) Podsistem spremljanja s ciljem, da omogo imo z modeliranjem procesa treniranja posameznikom dose i vrhunske rezultate. V podsistem spremljanja obi ajno uvr amo specializirano (kadeti in mladinci), specialno ( lani) in individualno (absolutno) portno pripravo (Kapus in Bednarik, 1989). Sestavni del postopkov selekcioniranja je gotovo tudi naravno osipanje. V portnem razvoju in rasti organizma prihaja nujno do spremembe interesov in motivov, kar povzro i zapu anje dotedanje ( portne) aktivnosti. Poleg tega prihaja v plavanju do osipa e obi ajno zaradi dveh sklopov razlogov: Organizacijsko pedago ki (pomanjkanje ustreznih rezultatov, neusklajenosti olskih obveznosti z zahtevami vadbe, poru eno zdravje, monotonost vadbe, prehod k drugemu trenerju, neprilagojenost na portni re im in tako dalje. Socialno-psiholo ki (interes za drugo aktivnost, poru en odnos do trenerja, izostanek od kak nega tekmovanja, izbiranje ivljenjskega poklica, ki je v nasprotju s portom, izguba motivacije za vadbo, izguba ciljev, neoptimalen vpliv star ev ali prijateljev In tako dalje) (Kapus in Bednarik,1989). 35

36 2.8 VI INSKA VADBA IN NJEN VPLIV NA PORTNIKA Pojem vi inska vadba upor abljamo navadno v povezavi z vzdr ljivostnimi portnimi panogami. Intenzivno se je pri ela uporabljati po olimpijskih igrah 1968 v Mehiki in postala kot vadba, ali zgolj samo po itek na visoki nadmorski vi ini, sestavni del vadbe vrhunskih portnikov. Z nara anjem nadmorske vi ine se ni a zra ni tlak in s tem tudi delni tlak kisika. Telo se spremenjenim pogojem prilagaja s fiziolo kimi in biokemi nimi mehanizmi: pove a se ventilacija in aktivnost srca, koncentracija hemoglobina v krvi, encimska u inkovitost, u inkovitost kapilarne mre e, pove ajo se tudi energijske zaloge. Spremembe hormonskega stanja so naslednj e; pove ano spro anje kateholaminov (kortizol, glukagon) in rastnega hor mona, pove anje koncentracije adrenalina in glukagona ter padec inzulina. Opazno se izbolj ajo aerobna presnova - dvig aerobnega praga ter anaerobne zmogljivosti. Izbolj ane aerobne sposobnosti, ki so posledica bivanja na vi ini se zaznajo e ve tednov ali celo mesecev. Seveda j e za doseganje maksimalne u inkovitosti vi inskih priprav potrebno upo tevati fiziolo ke procese v telesu. Tako prepre imo praznjenje glikogenskih zalog, dehidracijo in pretreniranost. Pojavijo se lahko tudi vi inska bolezen, ki jo spremlja glavobol, vrtoglavica in utrujenost. Dolgotrajne vi inske priprave, ki trajajo ve mesecev, lahko privedejo do izgube mi i nega tkiva ter izgube mo i in hitrosti (Klasi na vi inska vadba, 2010). 36

37 3. SISTEMI DELA S STAROSTNIMI SKUPINAMI V PLAVANJU PRI NAS IN PO SVETU Sistem dela se razlikuje od dr ave do dr ave in tudi od kluba do kluba. eprav so za posamezne dr ave dolo ene smernice, bi se te ko zgodilo, da bi bil sistem dela po klubih povsem enak. Poiskali smo informacije o sistemu dela za naslednje dr ave: Avstralija, ZDA, Belgija, Velika Britanija in te podatke bom primerjala s podatki o sistemu dela, ki sem jih na la za Slovenijo. 3.1 AVSTRALSKI SISTEM DELA Dr. Ralph Richards (1996), nekdanji koordinator dr avnega treniranja in razvoja zdru enega avstralskega plavanja, pravi, da je del avstralske kulturne dedi ine, da so otroci podvr eni raznovrstnim vodnim izku njam e v ranem otro tvu. Formalni proces u enja plavanja nudi osnove za do ivljenjske spretnosti in samozavest za gibanje v vodi in okoli nje. Preden za nemo s kakr nokoli vadbo, bi se morali otroci nekaj let u iti in utrjevati osnovne gibalne spretnosti v vodi. Vadba v splo nem obsega slede e pripravljalne cilje: Slika 6: Tehni ni pripomo ki pomagajo pr i izbolj avi plaval evih tehni nih zmogljivosti (lastni vir, ate ke Toplice, julij 2009). Pridobivanje kompleksnih spretnosti (kot je salto obrat in tekmovalni start), ki so specifi ne za tekmovanja, niso pa zahtevane iz varnostnega vidika in za rekreativno udejstvovanje. 1. Izbolj anje telesnih zmo nosti, ki omogo ajo nepretrgano plavanje 2. Izbolj anje tehni nih sposobnosti, ki omogo ajo bolj u inkovit prehod skozi vodo. 37

38 Seveda uresni itev teh ciljev pomeni, da je plavalec sposoben pl avati dlje asa, hitreje in bolj spretno. Vsi modeli za portni razvoj naj bi upo tevali na ela otro kega razvoja in rasti. Pomembno je, da mladi pridobijo spretnosti in telesne zmogljivosti preden bodo pre li na kasnej o stopnjo razvoja RAZVOJ SPRETNOSTI Dobra tehnika pomeni visoko u inkovitost. Pomembno je razlikovati med tehni ko in stilom. Zapletene spretnost i so pogosto raz lenjene v preproste tehnike. Spretnosti se razvijejo med u enjem za nastop preko tekmovalne hitrosti. V nadaljevanju opisane stopnje telesne priprave vplivajo na pridobivanje spretnosti. Gibalni razvoj in zapletenost spretnost i bodo vplivali na u enje PSIHOLO KI RAZVOJ Ohranjanje motivacije zahteva razvoj psiholo kih spretnosti plavalca. Plavalci mlaj ih starostnih skupin niso pomanj ana skupina lanov in lani niso pove ani plavalci mlaj ih starostnih skupin. Uspeh visoko pove a mnenje o samemu sebi. Pozitivna okrepitev vlije ob utek za uspeh. Prehod iz mlaj e starostne skupine v skupino starej ih plavalcev je tako psiholo ka kot fiziolo ka sprememba. Psiholo ke ve ine, naj bi se izbolj ale tekom prakse in vadbe. ustveno stanje otrok je nepredvidljivo in se hitro lahko spremeni. 38

39 3.1.3 TELESNI RAZVOJ Uspeh pred 16. letom je v tesni povezavi z biolo kim razvojem, uspeh kasneje, v lanski eliti pa je rezultat ve faktorjev hkrati. Za plavalce, ki pozneje oziroma pri povpre nih letih dose ejo zrelost, velja, da v portu ostanejo dlje asa. portne priprave, ki sovpadajo z razvojnimi stopnjami bodo vplivale na bolj e dolgoro ne napredke. Pred 12. letom je energetski sistem, ki se zelo hitro razvija, predvsem aerobni. Na vzdr ljivosti osnovana vadba bi lahko bila najbolj pomembna komponenta uspeha skozi kariero portnika. Sposobnosti, potrebne za uspeh (mi ljeni so energijski sistemi) in telesni ter psiholo ki po itek morajo biti usklajeni, e ho emo biti uspe ni na dolgi rok. Telesna priprava je prvi pogoj za razvoj spretnosti. Slika 7: Trener se mora zavedati biolo kih razlik med plavalci iste starosti ter to upo tevati pri na rtovanju vadbe (Leonard, 1995). 39