Microsoft Word - Klun44

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZBRANI DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA TUJIH TURISTOV PO SLOVENIJI Ljubljana, oktober 2001 NEVENKA KLUN

2 KAZALO 1. UVOD TURISTI NO POVPRAŠEVANJE Dejavniki turisti nega povpraševanja Denarna sredstva ELASTI NOST POVPRAŠEVANJA Elasti nost turisti nega povpraševanja KLASIFIKACIJA DOBRIN RAZVOJNE FAZE TURIZMA RAZISKAVE V PRETEKLOSTI ANALIZA ODVISNOSTI Regresijska analiza ANALIZA ODVISNOSTI POVPRAŠEVANJA TUJIH TURISTOV PO SLOVENIJI Oblikovanje modela Vplivvojneleta1991naturisti no povpraševanje po Sloveniji Zbiranje in priprava podatkov Turisti na potrošnja Dohodek Neprava spremenljivka (dummy) Problemi s podatki Izbira funkcije Linearna funkcija Poten na funkcija Analiza in interpretacija rezultatov Razvite države Manj razvite države Testiranje osnovnih predpostavk regresijske analize ANALIZA ODVISNOSTI Z VKLJU ITVIJO NOVE NEODVISNE SPREMENLJIVKE Rezultati za razvite države Rezultati za manj razvite države Testiranje predpostavk regresijske analize ANALIZA ODVISNOSTI ZA VSE RAZVITE DRŽAVE SKUPAJ IN VSE MANJ RAZVITE DRŽAVE SKUPAJ SKLEP LITERATURA VIRI

3 1. UVOD Turizem je skupen pojem za odnose in pojave, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, v kolikor to bivanje ne povzro i stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo (Hunziker, Krapf, 1942, str. 21). To definicijo štejemo za prvo znanstveno opredelitev turizma, ki se je kot sodobni pojav za el že konec 18. stoletja. Kasneje so nastale še mnoge druge definicije turizma razli nih avtorjev, danes splošno znana in sprejeta pa je tako imenovana St. Gallenska definicija, ki pravi, da je turizem celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališ e niti kraj zaposlitve (Mihali, 1998, str. 14). Z razvojem turizma pa se niso spreminjale samo njegove definicije, temve tudi splošne zna ilnosti. V za etnem obdobju se je turizem omejeval le na najbogatejše družbene sloje z dovolj prostega asa. Za turisti no povpraševanje je bila takrat zna ilna visoka dohodkovna elasti nost, ki jo je ugotovil že nemški statistik Engel ter jo konec 19. stoletja podal v svojih zakonih (Planina, 1997, str. 125). Trditev o visoki elasti nosti je kasneje ponavljala še vrsta avtorjev, a že leta 1963 je Krapf podal daljnovidno misel, ki pravi, da bolj ko bo turizem postajal življenjska potreba prebivalstva, bolj bo povpraševanje težilo k neelasti nosti. Kasnejši as je to potrdil. Realni dohodek in prosti as, ki sta potrebna za turizem, se ve ata. Zaradi življenja v mestih, onesnaženem okolju, ropotu, dimu in prahu ter dela v pisarnah, kjer je lovek v neprestani tekmi s asom, pa raste tudi potreba po turisti ni rekreaciji. Le-ta postaja vse bolj nujna, ni ve lahko odložljiva v asu in je ni možno vselej nadomeš ati. Vsetovplivanaelasti nost turisti nega povpraševanja, ki se zato v svetu dolgoro no manjša, ostajajo pa razlike v elasti nosti povpraševanja turistov iz razli nih držav. Padanje elasti nosti potrjujejo tudi posami ne empiri ne analize tujskega turizma iz glavnih evropskih držav. V teh analizah so številni avtorji potrdili tezo, da je dohodek glavni dejavnik, ki vpliva na oblikovanje povpraševanja v mednarodnem turizmu ter ugotovili, da je potreba po turisti ni rekreaciji danes v prehodnem obdobju, ko iz komfortne dobrine prehaja k dobrinam široke potrošnje z ve jo stopnjo nujnosti, vendar pa ta prehod ni pri vseh državah enak. Države z visoko stopnjo gospodarske razvitosti 1

4 ve inoma že vstopajo v to prehodno obdobje, medtem ko bodo morale države z nižjo stopnjo gospodarskega razvoja na ta prehod še nekaj asa po akati. Teanalizesove inoma narejene za povpraševanje turistov iz posameznih držav po vseh tujih državah, kjer le-ti letujejo, namen mojega diplomskega dela pa je preveriti, ali podobne ugotovitve veljajo tudi v primeru povpraševanja po Sloveniji. Zanimalo me je, ali je tudi to povpraševanje odvisno od dohodka. Ali bo ve anje dohodka v neki državi povzro ilo tudi pove ano povpraševanje njenih turistov po Sloveniji ter kolikšno bo to pove anje; ve je od pove anja dohodka, enako, manjše, ali pa bo višji dohodek v neki državi povzro il celo zmanjšanje povpraševanja njenih turistov po Sloveniji? Zanimala me je torej dohodkovna elasti nost turisti nega povpraševanja po naši državi, kako se le-ta spreminja v asu ter kakšen vpliv ima nanjo gospodarski razvoj. Predpostavljala sem, da bo tudi na primeru Slovenije turisti no povpraševanje iz razvitih držav imelo nižje koeficiente dohodkovne elasti nosti kot povpraševanje iz manj razvitih držav ter da se bodo koeficienti v asu zmanjševali. Vza etnih poglavjih sem opisala nekaj pojmov, ki sem jih uporabljala kasneje. Najprej sem opredelila pojem turisti nega povpraševanja in njegove zna ilnosti. Nato sem navedla nekaj dejavnikov turisti nega povpraševanja, podrobneje pa sem opisala le dohodek, katerega vpliv sem kasneje prou evala. V nadaljevanju sem pojasnila pojem elasti nosti povpraševanja in turisti nega povpraševanja, podala klasifikacijo dobrin ter razvojne faze turizma. Na kratko sem preletela nekatere dosedanje raziskave s podro ja dohodkovne elasti nosti turisti nega povpraševanja v svetu in pri nas. Opredelila sem analizo odvisnosti ter v njenem okviru še regresijsko analizo. Z njeno pomo jo sem nato analizirala odvisnost turisti nega povpraševanja od dohodka ter tako dobila tudi koeficiente dohodkovne elasti nosti. Ker sem analize delala za obdobje od leta 1970 do 1998, ki obsega tudi leto 1991, v katerem je bilo zaradi vojne za neodvisnost Slovenije turisti no povpraševanje po naši državi ob utno manjše, sem v analize vklju ila še nepravo spremenljivko. 2

5 2. TURISTI NO POVPRAŠEVANJE Ekonomisti turisti no povpraševanje razli no opredeljujejo. Hunziker in Krapf pravita, da je turisti no povpraševanje tista koli ina dobrin, ki jih je turist pripravljen uporabiti pri dani ravni cen in danem stanju deviznih te ajev (Hunziker, Krapf, 1942, str. 248). Po tej definiciji obsega turisti no povpraševanje vse dobrine, ki jih je turist pripravljen uporabiti ali potrošiti in ne le tistih, ki jih dejansko troši, oziroma jih je že potrošil. Gre torej za potencialno povpraševanje, ki se pojavi na trgu in po katerem se ravnajo tudi turisti na ponudba, njena koli ina, kakovost in cena (Planina, 1997, str. 88). Glavni zna ilnosti turisti nega povpraševanja sta spremenljivost in heterogenost. Spremenljivost povpraševanja je posledica velike elasti nosti le-tega glede na ceno in dohodek. Ker je stopnja nujnosti turisti nih potreb relativno nizka, je turisti no povpraševanje lahko nadomestljivo, hkrati pa obstaja tudi možnost asovnega odloga turisti ne potrošnje. Turisti no povpraševanje lahko nadomestimo bodisi z bolj nujnimi dobrinami, z drugimi vrstami rekreacije, ali pa s trajnimi dobrinami, ki imajo isto stopnjo nujnosti. Na spremenljivost turisti nega povpraševanja ima pomemben vpliv tudi obseg prostega asa potrošnika ter subjektivni ali iracionalni dejavniki, kot so moda, tradicija, težnja za posnemanjem ali razlikovanjem in podobno. Do heterogenosti povpraševanja pa pride zato, ker se ljudje kot njegovi nosilci med seboj razlikujejo, pripadajo razli nim nacionalnim, socialnim in kulturnim skupinam, zaradi teh razlik pa se tudi kot turisti razli no obnašajo DEJAVNIKI TURISTI NEGA POVPRAŠEVANJA Na obnašanje turista in na njegovo povpraševanje vplivajo številni dejavniki, ki se med seboj mo no razlikujejo. Nekateri med njimi imajo objektivni zna aj in lahko njihov vpliv kvantitativno izrazimo, drugi so subjektivne narave, zato jih kljub njihovemu velikemu vplivunemoremokoli insko opredeliti. Tudi smer in cilj delovanja posameznih faktorjev 3

6 sta razli na. Nekateri omogo ajo, da sploh pride do turisti nega povpraševanja, drugi vplivajo na usmerjanje turisti nih tokov, tretji prispevajo k formiranju novih oblik in vrst turisti nega prometa (Mazi, 1972, str. 51). Mnogokrat pa dejavniki delujejo v medsebojni odvisnosti in so drug z drugim tesno povezani, zaradi esar je merjenje vpliva posameznega faktorja na turisti no povpraševanje precej težavno. V ekonomski literaturi zato ni enotnega mnenja o dejavnikih turizma. Obstaja ve modelov turisti nega povpraševanja, vendar so zelo podobni. Janez Planina na primer predpostavlja naslednje dejavnike turisti nega povpraševanja (Planina, 1997, str. 82): - potreba po potovanju in turisti ni rekreaciji; - denarna sredstva, ki so na voljo za turisti no potrošnjo; - prosti as, razpoložljiv za turisti no rekreacijo; - iracionalni ali subjektivni dejavniki; - koli ina in kakovost turisti ne ponudbe. Glavni dejavnik, ki vpliva na oblikovanje turisti nega povpraševanja, so razpoložljiva finan na sredstva in ker so le-ta kot pojasnjevalna spremenljivka vklju ena tudi v mojih analizah, jih bom na kratko predstavila DENARNA SREDSTVA Teza, da dohodek dolo a koli ino turisti nega povpraševanja, je v literaturi že dokazana. V številnih raziskavah so razli ni avtorji ugotovili, da je dohodek odlo ilni dejavnik povpraševanja v mednarodnem turizmu. Za oblikovanje turisti nega povpraševanja so pomembna predvsem tista finan na sredstva, ki ostanejo na voljo po zadovoljitvi nujnejših potreb. Ta sredstva izvirajo iz dohodka, bodisi da gre za narodni dohodek, bruto doma i proizvod oziroma osebne prejemke ali za sredstva skupne porabe (Planina, 1997, str. 110). Vira sredstev za turisti no potrošnjo sta v glavnem dva. To sta sklad za osebno potrošnjo in sklad za skupno potrošnjo (Planina, 1997, str. 111). Skladi splošne in 4

7 skupne potrošnje so pomenili v asu, ko je bilo potrebno razvoj turizma še pospeševati, pomemben vir financiranja turisti ne potrošnje. Z ekonomskim razvojem pa se pomen teh skladov manjša. Razvite države so danes že dosegle tako visoko stopnjo razvoja, da so osebni dohodki dovolj visoki, da pomenijo glavni in ponekod celo edini vir financiranja turisti ne potrošnje. Toda izbira dobrin ni povsem prosta. Iz osebnega dohodka moramo najprej zadovoljiti življenjsko nujne potrebe, šele po njihovi zadovoljitvi nam ostanejo na razpolago sredstva za potrošnjo dobrin, ki izboljšajo življenjski standard nad eksisten ni minimum. Prav ta del osebnega dohodka pa je pomemben denarni vir zadovoljevanja turisti nih potreb. Turisti na potrošnja se iz tega dela dohodka financira na tri na ine (Planina, 1997, str. 112): - del osebnega dohodka, ki ostane na razpolago po zadovoljitvi nujnih potreb, se porabi sproti. To so sredstva za teko o ali prosto potrošnjo, iz katerih se obi ajno financirajo kratkotrajne oblike turizma (izletni turizem ali turizem ob koncu tedna); - del osebnega dohodka se prihrani. Prihranek je danes glavni vir financiranja turisti ne potrošnje, posebno kadar gre za daljšo odsotnost iz stalnega bivališ a, dolga potovanja ali druge vrste bivanja; - deloma se turisti na potrošnja financira tudi iz sredstev, ki so namenjena nujni potrošnji. Teko a nujna potrošnja v kraju stalnega bivališ a senamre zmanjša in delno premesti v kraj turisti nega bivanja. 3. ELASTI NOST POVPRAŠEVANJA V ekonomiji je elasti nost opredeljena kot lastnost neke ekonomske kategorije, da bolj ali manj reagira na spremembe druge ekonomske kategorije, s katero je v korelacijskem odnosu (Mihali, 1998, str. 68). Elasti nost povpraševanja pa definiramo kot relativno spremembo povpraševanja nasproti relativni spremembi neodvisne spremenljivke. Odvisna je od bioloških, socialnih, ekonomskih, psiholoških in drugih vplivov (Pjani, 1979, str. 150). 5

8 Glede na intenzivnost reakcije povpraševanja lo imo (Mihali, 1998, str. 68): - popolnoma elasti no povpraševanje: že ob najmanjši spremembi dolo ene kategorije pride do prenehanja povpraševanja. Koeficient elasti nosti je neskon no velik; - elasti no povpraševanje: sprememba povpraševanja je ve ja od spremembe obravnavane kategorije. Koeficient elasti nosti je ve ji od ena; - proporcionalno elasti no povpraševanje: sprememba povpraševanja povzro i proporcionalno spremembo obravnavane kategorije. Koeficient elasti nosti je enak ena; - nizko elasti no povpraševanje: sprememba povpraševanja je manjša od spremembe obravnavane kategorije. Koeficient elasti nosti je manjši od ena; - popolnoma neelasti no povpraševanje: povpraševanje na spremembo obravnavane kategorije sploh ne reagira. Koeficient elasti nosti je enak ni ELASTI NOST TURISTI NEGA POVPRAŠEVANJA Elasti nost turisti nega povpraševanja je opredeljena kot lastnost povpraševanja, da bolj ali manj reagira na spremembe v posameznih dejavnikih turisti nega povpraševanja (Mihali, 1998, str. 70). Navadno lo imo cenovno elasti nost, dohodkovno elasti nost in elasti nost turisti nega povpraševanja glede na prosti as. V analizah se bom omejila le na dohodkovno elasti nost turisti nega povpraševanja, ki nam pove, za koliko odstotkov se spremeni turisti no povpraševanje, e se dohodek spremeni za 1 odstotek. Lahko jo zapišemo tudi s formulo: DOH E d = TD * = b * TD DOH TD. Pri tem je TD = f(x) = a + b * DOH. Poseben primer pa dobimo, e je funkcijo turisti nega povpraševanja možno izraziti v poten ni obliki TD = DOH b. V tem primeru 6

9 je izra unana vrednost parametra b enaka vrednosti funkcijskega koeficienta elasti nosti (E d =b), saj velja (Mihali, 1998, str. 70): DOH b 1 DOH E = TD * = b * DOH * = d b TD DOH b. Pri tem je: E d koeficient dohodkovne elasti nosti; TD...obstoje e turisti no povpraševanje; DOH...obstoje i dohodek; TD'...odvodfunkcijeturisti nega povpraševanja. 4. KLASIFIKACIJA DOBRIN S pomo jo elasti nosti turisti nega povpraševanja glede na ceno in glede na dohodek lahko razvrstimo dobrine po stopnji nujnosti potreb, ki jih le-te zadovoljujejo, v ve skupin. Allen in Bowley tako lo ita dve vrsti dobrin. Prve so nujne dobrine, za katere velja, da se pri pove anju skupnega dohodka delež dohodka, porabljenega za nakup teh dobrin, zmanjšuje. Nujne dobrine morajo biti obenem tudi predmet povpraševanja ve ine potrošnikov. Druga skupina dobrin so luksuzne dobrine, pri katerih potrošnja za njihov nakup, ob pove anju dohodka, zavzema vedno ve ji delež v skupni potrošnji posameznika (Planina, 1997, str. 129). Ta dvodelna klasifikacija dobrin je za prikaz razvojnih sprememb na podro ju turizma nezadostna. Bolj primerna je podrobnejša razporeditev dobrin Roberta Badouina, katero bom uporabljala tudi kasneje pri analizah. Badouin je, glede na stopnjo cenovne in dohodkovne elasti nosti, razvrstil dobrine v štiri skupine. Vsaka skupina ima dolo ene lastnosti (Planina, 1997, str. 129): - luksuzne dobrine: koeficient dohodkovne elasti nosti je visoko nad ena, koeficient cenovne elasti nosti pa je nizek, manjši od ena (E d > 1, E p < 1). To 7

10 pomeni, da je sprememba povpraševanja mnogo ve ja od spremembe dohodka, medtem ko se ob spremembi cen povpraševanje le malo spremeni; - komfortne dobrine: koeficienta dohodkovne in cenovne elasti nosti sta visoka, višja od ena (E d > 1,E p > 1). V primeru pove anja dohodka ali znižanja cen se potrošnja teh dobrin pove a mo neje, kot so se znižale cene, oziroma se je povišal dohodek; - dobrine široke potrošnje: oba koeficienta elasti nosti sta pozitivna in zelo nizka (med 0,2 in 0,5). Ob pove anju dohodka ali zmanjšanju cen se potrošnja teh dobrin razmeroma malo pove a. Obi ajno so to življenjsko nujne dobrine, ki jih trošijo vsi socialni razredi; - manjvredne dobrine: koeficient dohodkovne elasti nosti je manjši od ni (E d < 0), cenovna elasti nost pa je v asih celo pozitivna, vendar nizka. Ob pove anju dohodka se potrošnja teh dobrin zmanjša, saj višji dohodek dovoljuje nakup bolj kakovostnih dobrin. O luksuznem turizmu torej lahko govorimo le tedaj, ko je vse odvisno od višine dohodka, cena pa za povpraševanje ni pomembna. Takih vrst turizma je pri nas malo in so pretežno omejene na tuje turiste. Badouin pa postavlja še dodatni kriterij, ki pravi, da je luksuz aristokratski in je omejen le na izbran krog potrošnikov, obenem pa se luksuz z ekonomskim razvojem demokratizira, ker ga nadomeš ajo komfortne dobrine. Turizem kot dobrina široke potrošnje se pojavlja v glavnem le v visoko razvitih deželah in pri ljudeh z visokimi dohodki, ki le malo reagirajo na spremembo cene ter so že dolgo navajeni hoditi na po itnice in potovanja. Pove anje dohodka jim zato le malo spremeni dotedanje navade. Takih primerov je med ljudmi z visoko kupno mo jo že veliko (Planina, 1997, str. 130). Manjvrednih dobrin je v turizmu relativno veliko. Pojavijo se takrat, ko zaradi pove anja dohodka v dolo eni državi, regiji ali kraju turisti no povpraševanje nazaduje. Turisti se zaradi ve je kupne mo i namre raje usmerijo v take regije ali obrate, ki jim nudijo boljšo kvaliteto storitev, pa eprav za višjo ceno (Planina, 1997, str. 131). 8

11 5. RAZVOJNE FAZE TURIZMA Obstajajo torej razlike v elasti nosti povpraševanja turistov iz razli nih držav, v stopnji elasti nosti glede na vir financiranja turisti ne potrošnje in glede na razli ne vrste turizma. Poleg tega stopnja elasti nosti ni stalna, ampak se spreminja v asu, odvisno od družbenoekonomskega razvoja, nujnosti potreb in višine dohodka. To pomeni, da se turizmu oziroma rekreaciji zunaj stalnega bivališ a polagoma vendar zanesljivo spreminjajo nekatere doslej bistvene zna ilnosti (Planina, 1997, str. 126). Te spremembe na podro ju turizma lahko prikažemo kot razvojne faze turizma. Turizem se je kot sodobni pojav za el že konec 18. stoletja. V tem asu sta bila narodni in osebni dohodek na prebivalca nizka, med posamezniki pa so bile velike razlike. Kot turisti so se takrat pojavljali le maloštevilni premožni izbranci, ki so imeli tudi dovolj prostega asa. To obdobje zato imenujemo obdobje aristokratskega turizma ali obdobje posameznikov, turizem pa opredelimo kot luksuzno dobrino z visoko dohodkovno in nizko cenovno elasti nostjo povpraševanja. S asoma je turizem postal dostopen tudi za širše množice ljudi. Uveden je bil prosti as za vse zaposlene. Dohodek na prebivalca je narasel ter tako že lahko pokril vse življenjsko nujne potrebe. Na turisti nem trgu se zato pojavi veliko novih povpraševalcev. Ker pa je tisti del dohodka, ki ostane na razpolago po zadovoljitvi nujnih potreb, še vedno majhen, je turisti no povpraševanje visoko elasti no glede na ceno in glede na dohodek. Turizem tako v tem asu dobi zna ilnosti komfortne dobrine. To je obdobje množi nega turizma in je danes zna ilnozave ino držav. Razvoj turizma se nadaljuje še v tretjo razvojno stopnjo, ko turizem postane družbena potreba in povsem izgubi zna aj luksuza ter dobiva zna ilnosti dobrin široke potrošnje. Za to obdobje je zna ilen visok narodni dohodek na prebivalca, ki mo no presega sredstva, potrebna za obstoj. Po turisti nih dobrinah povprašuje velika ve ina prebivalstva in z gospodarskim razvojem elasti nost glede na dohodek in ceno stalno nazaduje. To stopnjo razvoja imenujemo faza visoko razvitega turizma ali turizma prihodnosti in je zaenkrat prisotna samo v nekaterih najvišje razvitih državah (Planina, 1997, str. 131). 9

12 6. RAZISKAVE V PRETEKLOSTI Mednarodni turizem je kot hitro rasto i sektor mednarodne menjave pomemben dejavnik na mednarodni kot tudi na narodnogospodarski ravni. Pomembnost turizma tako še pove uje potrebe po spoznavanju in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na mednarodne turisti ne tokove. Do sedaj je bilo v svetu narejenih že veliko raziskav, v katerih so prou evali dohodkovno elasti nost turisti nega povpraševanja v mednarodnem turizmu. Prvi je uvedel ekonometri ne metode na podro je turizma Menges. Predstavil je funkcijo turisti ne potrošnje za Nem ijo in Švico. Za razli na obdobja znotraj let je ugotovil visoko stopnjo elasti nosti turisti nega povpraševanja glede na dohodek (Planina, 1997, str. 125). Trditev o visoki elasti nosti je ponovil Krapf in kasneje še vrsta avtorjev, vendar ve ina brez empiri nih analiz, ki bi z rezultati potrdile teoreti na spoznanja. Leta 1992 sta Crouch in Shaw objavila seznam 64 raziskav na tem podro ju od leta naprej (Mihali, 1996, str. 232). Raziskave so pokazale, da so bili koeficienti dohodkovne elasti nosti povpraševanja v za etku 60. let visoki, kasneje pa je prišlo do njihovega postopnega in kontinuiranega zmanjševanja (Gradišek, 1996, str. 9). Tendenco padanja koeficientov dohodkovne elasti nosti povpraševanja za nekatere najpomembnejše emitivne evropske države in ZDA v obdobju je ugotovil tudi Cicvari (Cicvari, 1990, str. 216). Ve raziskav o dejavnikih povpraševanja v mednarodnem turizmu pa sta naredila Witt in Martin. V raziskavi, ki je bila objavljena leta 1985, sta oblikovala ekonometri ni model, s pomo jo katerega sta pojasnila povpraševanje Angležev in Nemcev po po itnicah v tujini. V analizo sta vklju ila ve neodvisnih spremenljivk. Ugotovila sta, da so bili koeficienti dohodkovne elasti nosti povpraševanja Angležev v petih primerih manjši od ena. To pomeni, da postajajo potrebe Angležev po po itnicah v tujini vedno nujnejše. Druga e pa so bili koeficienti med 1 in 3. Ugotovila sta tudi, da enkratni dogodki pomembno vplivajo na zmanjšanje 10

13 števila no itev Angležev v posameznih državah ter da so navade zelo pomemben dejavnik povpraševanja teh turistov. Vsi ti avtorji so ugotovili mo no odvisnost turisti ne potrošnje od dohodka. Potrdili pa so tudi dejstvo, da se koeficienti dohodkovne elasti nosti, ki so bili v za etnih obdobjih visoki, z gospodarskim razvojem znižujejo. Nekaj analiz o vplivu dejavnikov na turisti no povpraševanje je bilo narejenih tudi v Sloveniji. Dohodkovno elasti nost doma ih turistov pri nas je podrobneje analiziral Planina leta Na osnovi rezultatov je ugotovil, da elasti nost nazaduje, kar pomeni, da postaja potreba po potovanju vse bolj nujna (Planina, 1997, str. 115). Mihali in Planina pa sta naredila analizo glavnih dejavnikov turisti nega povpraševanja nemških turistov po Sloveniji za obdobje Ugotovila sta, da je bil dohodek osnovni dejavnik povpraševanja teh turistov po tujini, vendar pa tega nista mogla trditi za njihovo povpraševanje po Sloveniji. Povezava med višino dohodka v ZR Nem iji in številom no itev nemških turistov v Sloveniji je zelo šibka (R 2 = 0,03), tako da skoraj ni mogo e trditi, da med njima obstaja odvisnost. Kolikor pa je ta odvisnost med spremenljivkama prisotna, je nasprotnosmerna (Mihali, Planina, 1985, str. 53). Elasti nost turisti nega povpraševanja glede na dohodek v razli nih državah in v Sloveniji je bila obravnavana tudi v nekaterih diplomskih delih študentov ekonomske fakultete. Tudi oni so ugotovili, da je dohodek pomemben dejavnik povpraševanja v mednarodnem turizmu. Za Slovenijo je bilo narejenih bolj malo analiz. V eni od njih je Barbara Bizjak ugotovila, da je koeficient dohodkovne elasti nosti povpraševanja nemških turistov po Sloveniji za obdobje manjši od ena, kar pomeni da po itnice v Sloveniji za Nemce v tem obdobju že dobivajo zna aj dobrine široke potrošnje (Bizjak, 1985, str. 49). Gomboc-Jerman Tatjana pa je za obdobje za štiri izbrane države ugotovila negativne koeficiente dohodkovne elasti nosti turisti nega povpraševanja po Sloveniji. Toda na podlagi statisti nih izra unov ni mogla sprejeti trditve, da sploh obstaja odvisnost med višino narodnega dohodka teh držav in številom no itev njihovih turistov v Sloveniji. Za Nem ijo in Nizozemsko pa je ugotovila nizko elasti nost povpraševanja po naši državi (Gomboc-Jerman, 1993, str. 27). 11

14 7. ANALIZA ODVISNOSTI V socialno ekonomskih raziskavah zelo pogosto prou ujemo odvisnost in medsebojno povezanost pojavov. Za odvisnost množi nih pojavov, ki jih prou uje statistika, je zna ilno, da ta odvisnost ni tako mo na in jasna, da bi jo izrazili kot funkcijsko odvisnost, ki jo poznamo v matematiki. Pojav, ki ga prou ujemo v odvisnosti od nekega pojava, je obi ajno odvisen še od kakih drugih dejavnikov, ki niso predmet naše analize. Med njimi so vedno tudi tako imenovani slu ajni vplivi. Takšno odvisnost imenujemo stohasti na odvisnost (Košmelj, 1982, str. 3). V okviru te odvisnosti lahko v nekaterih primerih iz vsebinske zveze med pojavoma ugotovimo, da lahko enega od prou evanih pojavov opredelimo kot odvisno, drugega pa kot neodvisno spremenljivko. Enega torej za posledico in drugega za vzrok. Analizo takšne odvisnosti imenujemo regresijska analiza (Košmelj, 1982, str. 3) REGRESIJSKA ANALIZA Regresijska analiza prou uje, kako se spreminja odvisna spremenljivka v odvisnosti od spreminjanja ene ali ve neodvisnih spremenljivk. Regresijska ena ba pa nam pokaže, kakšna bi bila odvisnost med pojavoma, ob predpostavki, da ne bi bilo vpliva drugih dejavnikov. Regresijsko ena bo ugotovimo tako, da izra unamo njene parametre. To lahko naredimo z metodo najmanjših kvadratov, katere bistvo je v tem, da ugotovimo takšne parametre ena be, ki minimizirajo vsoto kvadratov odklonov dejanskih vrednosti odvisne spremenljivke od ocenjenih (Košmelj, 1982, str. 3). Ko smo ocenili opredeljeni model, moramo presoditi in preveriti dobljene parametre. Preveritev rezultatov sestavlja ugotovitev, ali so ocene parametrov teoreti no sprejemljive in statisti no zadovoljive. Pri tem uporabimo razli na merila. To so ekonomska a priori sodila, ki so dolo ena na podlagi ekonomske teorije, standardna statisti na sodila, ki jih dolo a statisti na teorija, in ekonometri na sodila, katerih cilj je ugotoviti, ali je zadovoljeno predpostavkam, na katerih temelji uporabljena ekonometri na metoda (Pfajfar, 1998, str. 23). 12

15 Za preverjanje primernosti in zanesljivosti regresijskega modela ter koeficientov bom v diplomskem delu uporabila naslednje statisti ne mere in teste: - pravilni predznaki: uporabnost modela nam med drugim kažejo predznaki izra unanih regresijskih koeficientov. Predznaki naj bi bili skladni z ekonomsko teorijo. V mojih analizah to pomeni, da je parameter za bruto doma i proizvod pozitiven. e gre za inferiorno (manjvredno) dobrino, je lahko tudi negativen. Koeficient za nepravo spremenljivko, ki prikazuje psihološki vpliv vojne v Sloveniji na povpraševanje tujih turistov po naši državi, pa mora biti negativen. Zaradi vojne za neodvisnost je namre pri nas preno evalo manjše število tujih turistov, kot bi jih sicer; - determinacijski koeficient: izraža delež variance odvisne spremenljivke, ki je pojasnjena z vsemi neodvisnimi spremenljivkami, vklju enimi v regresijski model. Vrednost determinacijskega koeficienta leži med 0 in 1. Vrednost ni pomeni, da ni nikakršne odvisnosti med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. Vrednost ena pa kaže na to, da je odvisno spremenljivko možno v celoti pojasniti s pomo jo neodvisnih spremenljivk (Hrovatin, 1994, str. 60); - t-statistika: z njeno pomo jo ugotavljamo statisti no zna ilnost regresijskih koeficientov. Na osnovi ocene regresijskega koeficienta, ki smo ga dobili na podlagi enega samega vzorca, namre ne moremo zanesljivo sklepati, ali neodvisna spremenljivka res vpliva na odvisno. Ocena regresijskega koeficienta se razlikuje od vzorca do vzorca, zato moramo potrditi, da prava vrednost regresijskega koeficienta ni enaka ni (Hrovatin, 1994, str. 40). Pri tem si pomagamo s t-testom, tako da za vsak parameter v regresijski ena bi postavimo ni elno (H 0 : β=0) in alternativno domnevo (H 1 : β 0). e jest-testomizra unana vrednost ve ja od ustrezne kriti ne vrednosti, ki je navedena v razpredelnici, lahko zavrnemo ni elno domnevo in re emo, da je regresijski koeficient statisti no zna ilno razli en od ni pri dolo eni stopnji tveganja α. To pomeni, da obstaja povezava med neodvisno in odvisno spremenljivko; - F-statistika: s tem preizkusom ocenjujemo zanesljivost regresijskega modela kot celote. Preizkušamo namre ni elno domnevo, da so vsi regresijski koeficienti v modelu enaki ni. To naredimo s primerjavo ocene pojasnjene variance z oceno variancezaslu ajnostne vplive. e ni elna domneva drži, potem odvisnosti med 13

16 pojavi ni (Hrovatin, 1994, str. 65). e je izra unana vrednost F-statistike enaka ali ve ja od teoreti ne vrednosti, pa lahko z dolo eno stopnjo zna ilnosti α zavrnemo ni elno domnevo in sprejmemo sklep, da je vsaj eden od koeficientov v modelu razli en od ni (Rogelj, 1999, str. 116); - avtokorelacija: je problem, ki nastane zato, ker ni izpolnjena dolo ena predpostavka regresijske analize. O avtokorelaciji govorimo, ko prou ujemo odvisnost med leni iste asovne vrste. Prisotnost avtokorelacije pomeni, da leni v asovni vrsti med seboj niso neodvisni in da se pojav v asunespreminja naklju no (Košmelj, 1982, str. 111). Avtokorelacija torej krši predpostavko regresijske analize o neodvisnosti zaporednih vrednosti slu ajne spremenljivke. (Hrovatin, 1994, str. 68) Preverjanje predpostavke o avtokorelaciji slu ajnih odklonov je najbolj pogosto opravljeno z izra unom posebne statistike, ki je poznana kot Durbin-Watsonova d-statistika (Pfajfar, 1998, str.25). Njene vrednosti ležijo med 0 in 4, meje sprejetja domneve, da avtokorelacije ni, pa so razli ne. Stroga meja tako predpostavlja vrednost Durbin-Watsonovega testa med1,93in2,07.kertakomeriloobi ajno izpolni le malo modelov, je razširjena meja med 1,6 in 2,4. Nekateri avtorji analiz pa upoštevajo celo mejo med 1,5 in 2,5 (Witt, Witt, 1992, str. 32); - heteroskedasti nost: krši predpostavko regresijske analize, da je slu ajna spremenljivka neodvisna od katerekoli neodvisne spremenljivke. Zaradi heteroskedasti nosti so odkloni e i odvisni od neodvisne spremenljivke. To pomeni, da so pri majhnih vrednostih pojasnjevalne spremenljivke tudi odkloni majhni, pri ve jih vrednostih neodvisne spremenljivke pa so tudi odkloni veliki. S tem je kršena predpostavka regresijske analize, ki zahteva, da se odkloni enako porazdeljujejo okrog ocenjenih vrednosti ne glede na velikost neodvisne spremenljivke (Hrovatin, 1994, str. 70); - multikolinearnost: se v regresijskem modelu pojavi tedaj, ko sta dve ali ve pojasnjevalnih spremenljivk med seboj zelo odvisni. To povzro a problem, saj regresijska analiza ocenjuje vpliv posamezne neodvisne spremenljivke na odvisno, pri emer so vse ostale spremenljivke nespremenjene. e setorejdve neodvisni spremenljivki vedno proporcionalno spreminjata v isti smeri, ne moremo ugotoviti, kolikšen je vpliv posamezne pojasnjevalne spremenljivke na odvisno (Hrovatin, 1994, str. 66). 14

17 8. ANALIZA ODVISNOSTI POVPRAŠEVANJA TUJIH TURISTOV PO SLOVENIJI Da bi ugotovila, kakšna dobrina je turisti no povpraševanje po naši državi, sem analizirala odvisnost povpraševanja po Sloveniji iz izbranih držav od bruto doma ega proizvoda teh držav. Kot metodo prou evanja odvisnosti sem uporabila regresijsko analizo, pri tem pa sem si pomagala z ra unalniškim programom SPSS za Windows. Ker so v predhodnih raziskavah številni avtorji ugotovili, da dohodkovna elasti nost turisti nega povpraševanja z gospodarskim razvojem pada in da je zato v gospodarsko bolj razvitih državah nižja kot v slabše razvitih, sem želela preveriti, ali to velja tudi na primeru povpraševanja po Sloveniji. Za analizo sem zato izbrala pet razvitih zahodnoevropskih držav in pet manj razvitih držav. Države sem razdelila na razvite in manj razvite kar glede na višino bruto doma ega proizvoda na prebivalca leta Predpostavljala sem, da so države z bruto doma im proizvodom na prebivalca, višjim od ameriških dolarjev, razvite države, države z bruto doma im proizvodom na prebivalca, nižjim od te vrednosti, pa manj razvite države. Ko sem vse države, katerih turisti letujejo pri nas, razdelila v ti dve skupini, sem iz vsake od njiju izbrala pet držav, katerih delež števila no itev njihovih turistov v skupnem številu no itev vseh tujih turistov pri nas je bil najve ji. Tako sem med razvitimi državami za analizo izbrala Nem ijo, Italijo, Avstrijo, Nizozemsko in Veliko Britanijo, med manj razvitimi državami pa Hrvaško, Madžarsko, eškoslovaško, Poljsko in Romunijo (glej prilogo 1). Analizo sem naredila po nekaj zaporednih korakih, po katerih obi ajno delamo statisti ne analize (Hrovatin, 1994, str. 17): - oblikovanje modela na podlagi ekonomske teorije; - zbiranje podatkov in priprava podatkov za obdelavo; - izbira funkcije (krivulje), ki se najbolje prilagaja podatkom; - analiza in interpretacija rezultatov. 15

18 8.1. OBLIKOVANJE MODELA Analiza temelji na funkciji turisti ne potrošnje. Njena osnova so narodnogospodarske kategorije in prikazuje odnos med dohodkom kot virom sredstev za turisti no potrošnjo ter koli ino turisti ne potrošnje prebivalcev izbrane države (Planina, 1997, str. 117). Da bi bili rezultati statisti no zna ilni, sem morala v analizo zajeti dovolj dolgo asovno obdobje, zato sem se odlo ila za leta od 1970 do Ker pa to obdobje zajema tudi leto 1991, ki zaradi vojne za osamosvojitev Slovenije mo no izstopa z najnižjim številom no itev tujih turistov pri nas, sem kot dodatno spremenljivko vklju ila še nepravo spremenljivko. Le-ta prikazuje psihološki vpliv vojne v naši državi na povpraševanje tujih turistov po Sloveniji. Model, katerega sem kasneje analizirala ima tako naslednjo obliko: STN i =f(bdp i,d),kjerje: STN i...številono itev turistov iz izbrane države v Sloveniji v letu i; BDP i...brutodoma i proizvod izbrane države v letu i; D...nepravaspremenljivka(dummy),kiprikazujevplivvojneleta1991prinasna povpraševanje tujih turistov po Sloveniji VPLIV VOJNE LETA 1991 NA TURISTI NO POVPRAŠEVANJE PO SLOVENIJI Da je imela desetdnevna vojna za osamosvojitev Slovenije, ki se je za ela 27. junija 1991, res pomemben vpliv na turisti no povpraševanje po naši državi, lahko vidimo že iz grafikona (glej slika 1). Ta prikazuje skupno število no itev vseh tujih turistov v Sloveniji po letih znotraj obravnavanega obdobja , nato pa še lo eno no itve turistov iz republik nekdanje Jugoslavije ter no itve tujih turistov iz ostalih držav. Iz njega je lepo vidno negativno odstopanje podatka za leto 1991 tako za turiste iz Jugoslavije kot tudi za ostale tuje goste, saj smo zaradi vojne v naši državi to leto v turizmu zabeležili najslabše rezultate po letu

19 Slika 1: Vpliv vojne v naši državi leta 1991 na slovenski receptivni turizem 7000 Št.no itev(v1000) tuji gosti brez gostov iz Jugoslavije (v 1000) tuji gosti iz Jugoslavije (v 1000) skupaj vsi tuji gosti (v 1000) Leto Vir: Priloga 4. Kako velik vpliv na turisti no povpraševanje po Sloveniji je imela vojna, pa si lahko ponazorimo tudi z nekaj preprostimi izra uni. Leta 1990 je bilo v Sloveniji 2,54 milijonov gostov ter 7,95 milijonov njihovih no itev. V letu 1991 je število gostov v primerjavi s predhodnim letom upadlo za 44 odstotkov, preno itev pa je bilo manj za 39 odstotkov. Najve ji upad turistov (za 73%) in no itev(za74%)tegaletajebiliztujihdržav,brez nekdanjih jugoslovanskih republik. Le število doma ih gostov in njihovih no itev v Slovenijisejeleta1991pove alo glede na predhodno leto, pa še to le za 5,5 oziroma za 3,7 odstotkov. (glej prilogo 2 in 3) Iz tabele 1 je razvidno, da se je leta 1991 v Sloveniji ob utno zmanjšalo tudi število turistov iz držav, ki sem jih izbrala za statisti ne analize. Najve ji upad turistov je pri razvitih državah opazen na Nizozemskem, in sicer kar za 92 odstotkov, pri manj razvitih državah pa na Poljskem, za 60 odstotkov. Najmanjši upad je zaznati iz Hrvaške, kot naše sosednje države (za 22%). 17

20 Tabela 1: Vpliv vojne leta 1991 na število turistov iz obravnavanih držav v Sloveniji Leto Nem ija Italija Avstrija Nizoz. V.Britan. Hrvaška Madžar. eškoslo. Poljska Romunija I (90/91) -79,9-65,6-55,4-92,1-73,8-22,2-64,2-58, Vir: Statisti ni letopis Republike Slovenije Vsi ti rezultati kažejo na smiselnost oziroma že kar obveznost vklju itve neprave spremenljivke, ki prikazuje psihološki vpliv vojne na turisti no povpraševanje po Sloveniji, v moje analize ZBIRANJE IN PRIPRAVA PODATKOV Za analize sem tako potrebovala tri asovne vrste podatkov za vsako izbrano državo, in sicer podatke o turisti ni potrošnji turistov iz teh držav v Sloveniji (odvisna spremenljivka), podatke o dohodkih izbranih držav v prou evanem obdobju (prva neodvisna spremenljivka) ter podatke za nepravo spremenljivko, ki prikazuje psihološki vpliv vojne v Sloveniji na turisti no povpraševanje po naši državi (druga neodvisna spremenljivka) TURISTI NA POTROŠNJA Po definiciji Hunzikerja in Krapfa turisti no povpraševanje ozna uje tista koli ina dobrin, ki so jo turisti pripravljeni porabiti. To pomeni, da je osnovna tržna kategorija potencialno povpraševanje. Toda ker statistika zbira podatke le o dejanskem povpraševanju, ki je sicer ožje od potencialnega, bom v analizah uporabila podatke za to povpraševanje. Dejansko ali realizirano povpraševanje bi praviloma morali izmeriti s koli ino porabljenih dobrin, kar je mogo e numeri no in enotno izraziti le z deviznim prilivom od turizma. To vrednost sicer pogosto poskušajo oceniti, vendar so podatki težko dostopni 18

21 in jih je še težje spremljati, saj dejavnost turizma sega v vse faze gospodarstva in negospodarstva. To povzro a številne probleme in nepravilnosti pri zajemanju teh podatkov, zato je edina in tako tudi najboljša možnost za kvantifikacijo turisti nega povpraševanja koli ina turisti nega prometa. To je v mojem primeru število no itev tujih turistov iz posameznih držav v Sloveniji. Toda tudi ta indikator turisti ne potrošnje ima nekatere pomanjkljivosti (Planina, 1981, str. 61): - preno itve prikazujejo le razvoj stacionarnega turizma, ne pa tudi tistih oblik turizma, ki niso povezane s preno evanjem. Prav take vrste turizma pa se pri nas, zaradi rasto e motorizacije in daljšega prostega asa ob koncu tedna, razvijajo hitreje kot klasi ni po itniški turizem; - preno itve bi bile pravilni kazalec turisti ne potrošnje le v primeru, e bi ostala povpre na dnevna potrošnja nespremenjena. Vendar pa ta, eprav izražena v stalnih cenah, naraš a nekaj asa hitreje, nekaj asa pa po asneje kot število no itev. Kljub tem pomanjkljivostim je število no itev tujih turistov v Sloveniji še vedno najboljši indikator turisti nega prometa, zato sem v analizah uporabila te podatke. Našla sem jih v Statisti nem letopisu Republike Slovenije, kjer je objavljeno število no itev tujih turistov v Sloveniji po državni pripadnosti DOHODEK Koli ino dohodka lahko ozna ujejo vse vrste dohodka, iz katerih se financira turisti na potrošnja. To so: bruto doma i proizvod, narodni dohodek ali osebni prejemki (Planina, 1997, str. 124). V analizah sem za neodvisno spremenljivko izbrala bruto doma i proizvod posamezne izbrane države. Ker sem ga primerjala s turisti nim prometom, ki je fizi ni kazalec, sem ga morala prikazati v stalnih cenah, da bi tako izlo ila vpliv spreminjanja cen in ohranila realno vrednost dohodka. Uporabila sem podatke za bruto doma i proizvod v nacionalnih valutah, ki sem jih našla na internetu na strani Mednarodnega denarnega sklada. Te vrednosti sem nato 19

22 deflacionirala z deflatorji za posamezne države z osnovo leta Za razvite države sem pri tem uporabila BDP deflatorje, za vse manj razvite države pa, zaradi nedostopnosti teh podatkov, kar indekse cen življenjskih potrebš in (CPI). Njihove vrednosti so objavljene v publikaciji Mednarodnega denarnega sklada, International Financial Statistics Yearbook. Tako sem dobila vrednosti BDP v stalnih cenah z osnovo leta 1995, ki sem jih uporabila v analizi kot neodvisno spremenljivko NEPRAVA SPREMENLJIVKA (DUMMY) Neprave spremenljivke so spremenljivke, ki kažejo vpliv enkratnih dogodkov na obseg turisti nega povpraševanja. To so posebno oblikovane spremenljivke, ki zavzamejo vrednost 1, kadar pojav nastopi, sicer pa je njihova vrednost enaka 0 (Witt, Brooke, Buckley, 1992, str. 44). Pogosto se neprave spremenljivke uporabljajo v analizah za prikaz psihološkega vpliva naftnih šokov, jaz pa sem jo uporabila za prikaz vpliva vojne za osamosvojitev Slovenije na število no itev tujih turistov pri nas. Spremenljivka je tako imela leta 1991 vrednost 1, v ostalih letih pa vrednost ni. Pri teh spremenljivkah moramo biti posebno pozorni pri njihovi interpretaciji. Da bi dobili spremembo turisti nega povpraševanja zaradi vpliva vojne, moramo vrednost koeficienta, ki ga dobimo z regresijsko analizo, antilogaritmirati. e je na primer vrednost koeficienta k, potem to vrednost antilogaritmiramo (e k =d)in dobimo vrednost d, ki jo odštejemo od sto (100-d). Ta vrednost nam nato pove pove anje ali zmanjšanje turisti nega povpraševanja glede na prejšnjo raven (Witt, Witt, 1989, str. 482) PROBLEMI S PODATKI Pri zbiranju podatkov sem naletela na številne probleme, predvsem zaradi združitev oziroma razcepitev držav ter zaradi vklju itve manj razvitih držav v analizo. Njihove statisti ne službe namre v preteklosti niso spremljale in izra unavale ustreznih podatkov, zato v statisti nih publikacijah teh držav in mednarodnih organizacij le-ti niso 20

23 objavljeni. Problem kvantifikacije turisti ne potrošnje sem že omenila, ker pa je bilo problemov ve, jih bom opisala postopno: - bruto doma i proizvod: manj razvite države so v moji analizi ve inoma bivše socialisti ne vzhodnoevropske države, ki tega narodnogospodarskega agregata v preteklosti niso izra unavale. V statisti nih publikacijah zato ti podatki za daljše asovno obdobje niso objavljeni. Da bi dobila dovolj dolge asovne vrste podatkov za dohodke teh držav, ki bi bile primerljive tudi s podatki razvitih držav, sem uporabila izra une in ocene te kategorije, ki so jih naredili pri Mednarodnem denarnem skladu ter jih objavili na svoji strani na internetu; (URL: - deflator: za razvite države sem pri deflacioniranju podatkov uporabila BDP deflatorje. Problem se je zopet pojavil pri manj razvitih državah, ker teh podatkov zanje za celotno obravnavano obdobje ni bilo mogo e najti. Uporabiti sem tako morala neke druge deflatorje. Kot najboljša rešitev so se mi v tem primeru zdeli indeksi cen življenjskih potrebš in. Uporabila sem jih pri vseh manj razvitih državah. Ker pa so bili le-ti objavljeni z osnovami v razli nih letih, sem jih morala najprej prera unati na indekse z osnovo leta 1995; - Nem ija: s 3. oktobrom 1990 se je Nemška demokrati na republika (DDR) priklju ila Zvezni republiki Nem iji (ZRN). Vsi statisti ni podatki se zato od tega leta dalje nanašajo na Nem ijo kot celoto. Zaradi nedostopnosti drugih podatkov sem tudi v analizah uporabila podatke, ki se do leta 1991 nanašajo le na zahodno Nem ijo, od tega leta dalje pa na združeno Nem ijo kot celoto; - eškoslovaška: pri tej državi je bil problem ravno obraten kot pri Nem iji. Država se je namre leta 1993 razcepila na dve samostojni državi, eško in Slovaško. Zaradi primerljivosti podatkov s podatki iz prejšnjih let oziroma homogene asovne vrste sem tudi podatke po tem letu seštela. Tako sem eško in Slovaško še vedno obravnavala skupaj, kot eno samo državo, eškoslovaško. Pri tem sem deflatorje po letu 1993 dobila s tehtanim povpre jem glede na delež bruto doma ega proizvoda vsake države v skupnem bruto doma em proizvodu; - Hrvaška: za Hrvaško bruto doma i proizvod prav tako kot za ostale manj razvite države v statisti nih publikacijah ni dostopen. Tudi Mednarodni denarni sklad je te podatke objavil le za obdobje po letu Hrvaška namre prej kot 21

24 samostojna država še ni obstajala. V Statisti nem letopisu Hrvaške so ti podatki objavljeni od leta 1990 dalje, kar je prekratka asovna vrsta, da bi bilo analize smiselno delati. Posameznih analiz za to državo zato nisem naredila, sem jo pa vklju ila v skupno analizo manj razvitih držav, saj je med njimi, po deležu števila no itev v skupnem številu no itev vseh tujih turistov v Sloveniji, na prvem mestu IZBIRA FUNKCIJE Pri iskanju ustrezne funkcije gre za to, da za funkcijo, zapisano v splošni funkcijski obliki STN i =f(bdp i,d), ugotovimo konkretno funkcijsko obliko, oziroma ugotovimo, s katero ena bo bomo najbolje zapisali prilagajajo o se funkcijo (Hrovatin, 1994, str. 24). Ker funkcijo turisti ne potrošnje navadno izražamo v dveh razli nih oblikah, kot linearno in kot poten no funkcijo (Mihali, 1998, str. 78), sem pri iskanju ustrezne funkcijske oblike izbirala med njima LINEARNA FUNKCIJA Linearna funkcija je enostavna in lahko razumljiva. Njena osnovna ena ba se glasi y=a+bx, v mojem primeru pa: STN i =a+b 1 *BDP i +b 2 *D, pri emer je: STN i (y)...številono itev turistov iz posamezne države v Sloveniji (odvisna spremenljivka); BDP i (x 1 )...brutodoma i proizvod posamezne države (prva neodvisna spremenljivka); D(x 2 )...nepravaspremenljivka, ki kaže vpliv vojne v Sloveniji na turisti no povpraševanje po naši državi (druga neodvisna spremenljivka). Pri linearni funkciji nam parameter a oziroma regresijska konstanta pove, kolikšna je vrednost spremenljivke y, e so vse neodvisne spremenljivke enake ni. Pogosto nima ekonomske vsebine (Hrovatin, 1994, str. 35). Regresijski koeficienti (b 1,b 2, ) pa nam povedo, za koliko enot se v povpre ju spremeni vrednost odvisne spremenljivke, e se vrednost neodvisne spremenljivke spremeni za eno enoto (Hrovatin, 1994, str. 35). 22

25 POTEN NA FUNKCIJA Poten na funkcija je navadno statisti no bolj zna ilna kot linearna in je zelo uporabna, ker parameter b izraža koeficient dohodkovne elasti nosti turisti nega povpraševanja (Mihali, 1998, str. 78). Njena osnovna ena ba se glasi Y = ax b, kar je v mojem primeru: STN i =a*bdp i b1 *D b2. Parameter a je regresijska konstanta in najve krat nima ekonomske vsebine. Ocene regresijskih koeficientov (b 1, b 2, ) pa povedo, za koliko odstotkov se v povpre ju spremeni vrednost odvisne spremenljivke, e se neodvisna spremenljivka pove a zaen odstotek (Rogelj, 1999, str. 123). Izraža torej relativno spremembo za y v primerjavi z relativno spremembo za x. Zaradi ra unalniške obdelave moramo to funkcijo transformirati, da zagotovimo linearno odvisnost med spremenljivkami. To dosežemo z logaritmiranjem obeh strani ena be, pri emer dobimo: ln STN i =lna+b 1 *lnbdp i +b 2 *lnd. Za eno od predstavljenih funkcij sem se nato odlo ila na podlagi naslednjih kriterijev: - pravilni predznaki parametrov; - vrednosti determinacijskih koeficientov; - F-statistika; - t-statistika. Predznaki parametrov so bili tako za linearno kot tudi za poten no funkcijo skladni z ekonomsko teorijo v vseh analiziranih primerih. Glede na statisti no zna ilnost regresijskih koeficientov in funkcij kot celote pa je bila bolj primerna poten na funkcija. Funkcije so bile namre statisti no zna ilne za vse izbrane države, razen za Veliko Britanijo, medtem ko linearne funkcije niso bile statisti no zna ilne za Poljsko, 23

26 Madžarsko in Veliko Britanijo. (glej priloge 25-28) Tudi primerljivi determinacijski koeficienti so bili višji pri poten ni funkciji, eprav bistvenih razlik med funkcijama ni bilo. Na koncu sem se odlo ilazapoten no funkcijo, saj so bili rezultati zanjo nekoliko boljši kot za linearno, velik vpliv na mojo odlo itev pa je imelo tudi dejstvo, da se regresijski koeficienti pri poten ni funkciji interpretirajo kot koeficienti elasti nosti ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV Pri izbiri funkcije sem se odlo ila za poten no funkcijo, zato bom rezultate interpretirala le zanjo. Analizo sem najprej naredila za vsako izbrano razvito in manj razvito državo posebej, za obdobje od leta 1970 do Da bi ugotovila, kako se turizem oziroma njegove zna ilnosti v posamezni državi spreminjajo v asu, pa sem izra unala koeficiente dohodkovne elasti nosti še za dve podobdobji znotraj tega osnovnega obdobja. Prvo podobdobje je obsegalo leta od 1970 do 1986, drugo pa od 1980 do Ker je dohodkovna elasti nost turisti nega povpraševanja poleg cenovne tudi kazalec stopnje nujnosti potreb po turisti ni rekreaciji in nam omogo a razvrstiti turizem v eno od skupin, na katere je Badouin razdelil dobrine v klasifikaciji, sem želela tudi turisti no povpraševanje po Sloveniji iz vsake izbrane države uvrstiti v eno od teh skupin RAZVITE DRŽAVE Na podlagi rezultatov, ki sem jih dobila z analizami za razvite države za celotno obdobje, ugotavljam, da je število no itev v Sloveniji odvisno od bruto doma ega proizvoda in vojne v naši državi, saj so funkcije turisti nega povpraševanja za vse izbrane države, razen za Veliko Britanijo, statisti no zna ilne. (glej prilogo 27) Glede na velikosti determinacijskih koeficientov pa lahko trdim, da ta odvisnost ni posebno mo na. S spremembami bruto doma ega proizvoda posamezne države ter psihološkim vplivom vojne v Sloveniji je namre mogo e pojasniti le od 22 do 62 odstotkov vseh sprememb v številu no itev tujih turistov iz izbranih razvitih držav pri nas. 24

27 Za Veliko Britanijo funkcija ni statisti no zna ilnaverjetnozato,kerjevplivvojneins tem zmanjšanje števila no itev njihovih turistov v Sloveniji zaznati šele leta Britanci so imeli za leto 1991 pri nas zakupljene pavšalne proizvode vnaprej in jih niso mogli odpovedati. Njihovi turisti so zato tudi v tem letu prihajali v Slovenijo tako kot ponavadi, zmanjšanje števila no itev turistov iz te države pa je opazno šele leto kasneje (leta 1992). Prav tako je bila tudi po koncu vojne rast števila no itev turistov iz Velike Britanije pri nas zelo po asna. Zaradi oddaljenosti od Slovenije je namre informiranost v tej državi o dogajanjih pri nas dosti manjša kot v bližjih oziroma nam sosednjih državah. Tudi neprava spremenljivka, ki kaže psihološki vpliv vojne v Sloveniji na število no itev tujih turistov pri nas, je statisti no zna ilna za vse izbrane razvite države, razen za Veliko Britanijo. Njen koeficient ima v vseh primerih negativen predznak, kar je tudi edino pravilno, saj vojna v državi povzro i zmanjšanje turisti nega povpraševanja po njej. Vrednosti koeficientov za razvite države so visoke in kažejo, da je vojna povzro ila od 42 do 84 odstotno znižanje števila no itev tujih turistov v naši državi. Koeficienti dohodkovne elasti nosti turisti nega povpraševanja po Sloveniji so statisti no zna ilni le za Nem ijo, Italijo in Nizozemsko. Koeficienta za Nem ijo in Nizozemsko sta negativna, kar pomeni, da se število no itev turistov iz teh dveh držav pri nas v obdobju zmanjša, e sepove a brutodoma i proizvod omenjenih dveh držav. Ob povišanju dohodka bodo torej ti turisti raje potovali v druge države kot v Slovenijo. Po Badouinovi klasifikaciji dobrin turisti no povpraševanje po Sloveniji v Nem ijiinnanizozemskemzatouvrš amo med manj vredne dobrine. Za Italijo in Avstrijo sta koeficienta dohodkovne elasti nosti turisti nega povpraševanja po po itnicah v naši državi pozitivna in nizka. To pomeni, da je povpraševanje po Sloveniji v teh dveh državah že dobrina široke potrošnje. Glede na to, da sta to naši sosednji državi, so rezultati razumljivi. Nemci in Avstrijci so namre navajeni hoditi k nam na po itnice že dalj asa, zaradi bližine pa so po itnice v Sloveniji za njih tudi razmeroma poceni. Sprememba dohodka zato ne vpliva bistveno na njihovo turisti no povpraševanje po naši državi. e se bruto doma i proizvod Italije pove a za 1 odstotek, se število no itev italijanskih turistov pri nas pove a leza0,5odstotka.za 25