Microsoft PowerPoint - predavanje_april2010_1.ppt

Transkripcija

1 STROJNA SEČNJA Z VIDIKA PRESOJE PRIMERNOSTI RABE IN KAKOVOSTI IZVEDBE J. Krč Kranjsko gozdarsko društvo, VSEBINA 1. PRIMERNOST DELOVIŠČ 2. NAČRTOVANJE IZVEDBE 3. MOŽNOSTI V POSAMEZNIH SEKTORJIH LASTNIŠTVA + EKONOMIČNOST? ;?;? Kje ; Kako ; IZBOR TEHNOLOGIJE DELA V GOZDNI PROIZVODNJI Naravni pogoji Naravni pogoji Sestojne značilnosti Makro in in mikro rielief Nosilnost podlage, vodotoki Klima TEHNOLOGIJA (izbor) Infrastruktura Primarne prometnice Sekundarne prometnice Položaj skladišč Kupci Družba Zakonske omejitve Funkcije gozda Vloga države Lastninski odnosi 1

2 TERENSKI DEJAVNIKI IZVEDBE PRIDOBIVANJA LESA Naklon terena Inklinacija, kot Dolžina pobočja Smer naklona /gor-dol/ Oblika naklona /konkaven, konveksen, terasast/ Ekspozicija Površinske prepreke Nosilnost Tal Vpliv na: Izbor mehanizacije Učinke [min/m 3 ] Stroške [EUR/m 3 ] Opisna in funcionalna klsifikacija: Naklon teran A.) Opisna klasifikacija B.) Funkcionalna klasifikacija (EcoWood 2002) Raven Srednje Strm teren >25% (Berg 1992) Raven Zmerno Srednje Strm Zelo strm > 50% Naklon terena [%] Naklon terena [%] NAKLON TERENA: SEČNJA IN IZDELAVA D 1,3 [cm] Naklon terena [%] 2

3 Naklon terena: razdalja zbiranja Razdalja zbiranja [m] Naklon terena [%] POVRŠINSKE PREPREKE A. Površinske prepreke Potok Kanal jarek Panji Kamenje Neravnine Vrtače, izbokline B. Večje prepreke Drevje Skale Vpliv površja na gibanje stroja Neraven Zelo neraven Zelo raven Delno raven Delno neraven RAZRED STABILNOST: Gabariti stroja Medosni razmak Širina koles Položaj težišča Razpored obremenitve osi Kot horizontalnega loma Položaj težišč po sekcijah Vrsta pogona Način blokade diferenciala Dinamični vplivi med vožnjo 3

4 Kanadska razvrstitev (Mellgren 1980) Višina ali globina prepreke Površinska pogostost preprek Nosilnost tal teoretske osnove W P = < A m P t Pm tlak stroja (kolesa ali gosenice) na podlago (kpa) W A Pt teža na kolesu (kn) dotikalna površina kolesa s podlago (m2) nosilnost tal (kpa) ZBITA, STISNJENA TLA (KOŠIR 2010) PREMAKNJENA, ZBITA, DELNO PORUŠENA TLA ZMEŠANA, PORUŠENA TLA Razponi nosilnosti tal (Saarilahti, 2002a) Tip podlage Šotišče brez gozda Svež sneg Šotišče pod gozdom Glina, mokra Aluvialna tla Star sneg, -10 o C Pesek, suh Morena, vlažna, drobna Grušč, suh Glina, vlažna Stisnjen sneg, -10 o C Morena, vlažna, srednje debela Grušč, vlažen Pesek, vlažen Morena, suha Glina, suha Močno stisnjen sneg, -10 o C Grušč, droben Led Najmanj kpa Največ kpa

5 Dejavniki vlake podlage za vožnjo strojev, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost (Košir 2010) Dejavniki tal - podlage, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost brezpotja oz. gozdnih tal (Košir 2010) Ocena poškodovanosti delovišča (KOŠIR 2010 po Wasterlund, Bygden, 2002) Globina kolesnice, [cm] Delež površine < 10 % Delež površine % Delež površine % Delež površine > 30 % < 5 Sprejemljiva poškodba Sprejemljiva pošk. Majhna poškodba Velika poškodba 5-9,9 Majhna poškodba Velika poškodba Resna poškodba 10-14,9 Majhna poškodba Velika poškodba Resna poškodba Resna poškodba 15-19,9 Velika poškodba Resna poškodba Resna poškodba Nesprejemljiva > 20 Nesprejemljiva 5

6 Predlog za preizkus poškodovanosti delovišča v naših razmerah Globina kolesnice [cm] Kriterij glede na površino poškodbe Do 10% 10-20% Nad 20% < 5 < 10 Tip vlake 1, stisnjena tla, sprejemljiva poškodba Sprejemljiva poškodba Sprejemljiva poškodba Sprejemljiva poškodba Majhna poškodba Majhna poškodba Velika poškodba Tip vlake 2, Majhna poškodba Majhna poškodba Velika poškodba Nesprejemljiva > 30 Tip vlake 3, Velika poškodba Nesprejemljiva poškodba Velika poškodba Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva (Mali, Košir, 2007) ČLENITEV TERENOV Z VIDIKA NEVARNOSTI IZVEDBE DEL: ZGIBNA POLPRIKOLICA Tekstura tal Peščena (frikcijska) tla Glinena kohezivna tla Vlažnost Povišana 5-6 Suho, zmrznjeno ali zasneženo Naklon terena Spravilo navzgor >15% naklona 5 NEVARNOST: 1=nizka 2=sprejemljiva 3=zahtevno 4=rizično 5=visoko rizično 6=ni priporočljivo Spravilo navzdol <35% naklona Spravilo navzgor <15% naklona Spravilo navzdol >35% naklona Teren Gladek Raznolik Priprava dela Priprava dela spada med dela režijskega osebja in je namenjena racionalizaciji proizvodnje, torej povečanju učinkov in zmanjšanju stroškov proizvodnje. V gozdarstvu se s pripravo dela tesno povezujejo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter ekološki vidiki proizvodnje. B.KOŠIR 04 6

7 Priprava dela Osnovni cilji priprave dela za SS so: zmanjšanje stroškov, zmanjšanje neproduktivnih časov in povečanje učinkov dela. Priprava dela mora biti racionalna in ne predraga. B.KOŠIR 04 Učinki strojne sečnje pri iglavcih lahki Velikost stroja Prsni premer Volumen Učinek Dreves/h m 3 /h 8, ,0 10, ,9 12, ,8 14, ,3 16, ,1 18, ,5 20, ,7 22, ,4 24, ,3 26, ,2 28, ,4 30, ,0 srednji težki Delitev časa po IUFRO Skupni èas dni Izven delovnega mesta Na delovnem mestu Neizk. èas Èas potovanja B.KOŠIR 04 7

8 Delitev časa po IUFRO Na delovnem mestu Nedelovni èas Delovni èas Prekinitve Zastoji na delu Produktivni Pomoni B.KOŠIR 04 Delitev časa po IUFRO Delovni èas Produktivni Pomoni Glavni Pomoni Pripravljalni Servisiranje Dodatni Premiki Popravila Naèrtovanje Vzdrevanje Priprava Gorivo B.KOŠIR 04 Delitev časa po IUFRO Produktivni èas Glavni Pomoni Iztegovanje Premiki Podiranje Pozicioniranje Krojenje Èišèenje Klešèenje Gozdni red Primikanje Zlaganje B.KOŠIR 04 8

9 1. KORAK PRIPRAVA NA DALJŠI ČASOVNI ROK: Izbira površin, ki omogočajo delo 3 leta z medsebojno pogodbo med izvajalcem in naročnikom! Konkretizacija prioritet ter podrobna opredelitev za tekoče leto! Predvidevanje rezervnih površin! Primernost SS v SLO ZASEBNI DRŽAVNI PREDKALKULACIJA NA KONKRETNI POVRŠINI: Količina, sorimentacija, tehnologija, dodelava! Značilne sestojne in terenske razmere - primeri za posebne razmere 2. KORAK Učinki [m 3 /h] ZGIBNA POLPRIKOLICA (FV) Vir: Talbot 2004 Učinki [m 3 /h] STROJ ZA SEČNJO (HW) Vir: Talbot 2004 Intenziteta [m 3 /ha] Intenziteta [m 3 /ha] Povprečno drevo [m 3 ] Povprečno drevo [m 3 ] 3. KORAK PODROBNO ODPIRANJE IN OZNAČEVANJE SESTOJA!? Tla? Stabilnost sestoja? Tehnološke možnosti Trajno in vidno označevanje nosilcev sestoja, spravilnih poti in izbranega sestoja. Vir: ZGS

10 20 m 4 m 30 m 4 m 10

11 40 m 4 m 4. KORAK Izdaja naloga / pogodbena obveza Pred izdajo naj gozdar in predvideni izvajalec naredita SKUPNI OGLED POVRŠIN oz. sestojev za sečnjo. To daje možnost izvajalcu, da priredi kalkulacijo glede na konkretne razmere oz. se prepriča o ustreznosti kalkulacije. Priprava pisnega delovnega naloga za operaterja (strojnika), ki vsebuje kartni material z naslednjo vsebino: 5. KORAK Meje delovne površine (eventuelne delne površine), položaj spravilnih poti in skladišč, smeri izvoza, krajevne posebnosti Vir: ZGS

12 6. KORAK Uvajanje strojnika na sečišču in spremljava dela s strani naročnika! Med izvedbo del mora strojnik imeti določenega stalnega svetovalca (sogovornika). Sočasno se mora kontrolirati izmera sortimentov, ki mu mora slediti uravnavanje merilnih inštrumentov. Izdaja delovne pogodbe in uvajanje strojnika na delovišču Kontrola opreme za sanacijo izlitja olja Sprotna kontrola poškodovanosti sestoja in zapuščanja predvidenih poti Kalibracija merilnih inštrumentov 7. KORAK Zaključna kontrola - na sečišču (poškodovanost sestoja in tal), izmera kot osnova plačila za delo Skupne značilnosti vlak v primeru Žekanc (KOŠIR, ROBEK 2000) 8. KORAK Naknadna kalkulacija Primerjava predvideno - opravljeno in skupna ocena opravljenega dela (prisotnost podjetnika / strojnika) 12

13 STIKI Z JAVNOSTJO TEMELJI ZA UPORABO STROJEV V GOZDU? ALI UPORABA STROJEV LAHKO ŠKODUJE GOZDU? GOZDNI DELAVCI - ALI JIM STROJI JEMLJEJO DELO? Ergonomija, nega, racionalizacija dela Da (sestoj, tla, tech, priprava); Ne (namenska raba, dobra priprava, soodgovornost gozdarja in izvajalca) Izobraženi delavci potrebni tudi v bodoče, strojem postavljajo mejo naravni pogoji, slabši sestoji nerentabilna raba SS STIKI Z JAVNOSTJO KAKO DELUJEJO HARVESTERJI? KDO UPORABLJA TOVRSTNE STROJE? KATERE SMERNICE ZA UČINKOVITOST IN STROŠKE PRI STROJNI SEČNJI (SREDNJE VREDNOSTI)? Nega, redčenje; postopki (podiranje-obvejevanje, sortiranje); kombinacija z izvozom lesa Raba splošno razširjena, podjetniki, tudi deželne gozdarske uprave. Na obratovalno uro 6-14m 3 (podiranje-obvejevanjekrojenje-odlaganje). Min 2x več kot ročno delo. Ekonomična izkoriščenost raba ur letno letne kapacitete m 3. Upoštevanje omejitev za izbiro površin, primernih za strojno izvedbo sečnje lesa VPLIVNI DEJAVNIK VREDNOST NAKLON TERENA NAJVEČ 30% MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% iglavcev SKALOVITOST NAJVEČ 50% RELIEF IZKLJUČI vrtačasto ++++DODATNO++++ JAKOST MOŽNIH SEČENJ 10 do 90 m 3 /ha/10 LET => KONCENTRACIJE 13

14 Brez omejitev jakosti Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO >=10 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO >= 30 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO 14

15 >= 50 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO Veliko (100%) Jakost možne sečnje [m3/ha] Legenda Možni posek [m 3 /ha] % 88% 82% 59% 23% 10% 3% 2% 1% Povprečje Deleži količin možnih sečenj glede na izbrane površine pri upoštevanju najblažje omejitve za jakost možnih sečenj. Majhno (0%) 100 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% Jakost možne sečnje [m3/ha] Skupne desetletne možne sečnje na izbranih površinah v odvisnosti od jakosti možnih sečenj (DRŽAVNI GOZDOVI) [m 3 iglavci] Jakost sečnje [m 3 /ha] % 65% 53% 50% 46% Bled Kranj Maribor Nazarje Slovenj Gradec 15

16 Analiza jakosti možnih sečenj IGLAVCEV na izbranih površinah, primernih za strojno sečnjo V DRŽAVNIH GOZDOVIH Jakost sečnje [m 3 /ha] /10 let OBMOCJE m 3 /10 let Delež možnih sečenj glede na jakost 10 m 3 /ha SKUPAJ ,3% 87,4% 73,2% 55,6% 38,6% 24,9% 15,8% 9,4% BLED ,2% 89,2% 74,5% 53,7% 35,1% 20,6% 11,9% 7,6% BREZICE ,1% 86,3% 76,8% 65,1% 62,1% 52,3% 31,9% 31,4% CELJE ,2% 83,5% 72,6% 58,5% 46,9% 18,8% 15,5% 10,6% KOCEVJE ,0% 93,6% 79,3% 60,1% 37,1% 21,1% 9,4% 3,8% KRANJ ,0% 85,0% 75,3% 69,0% 64,2% 53,5% 47,4% 29,5% LJUBLJANA ,4% 78,3% 39,6% 28,0% 13,7% 11,3% 7,1% 5,3% MARIBOR ,0% 90,8% 80,2% 65,1% 44,1% 26,2% 14,6% 6,9% MURSKA SOBOTA ,2% 59,9% 48,8% 41,0% 33,5% 20,6% 17,0% 7,6% NAZARJE ,3% 91,7% 73,8% 54,1% 38,1% 21,9% 12,9% 8,9% NOVO MESTO ,0% 91,1% 77,9% 68,4% 55,3% 33,9% 29,9% 20,5% POSTOJNA ,5% 91,0% 84,9% 70,4% 53,7% 41,1% 24,3% 13,0% SLOVENJ GRADEC ,7% 93,0% 80,5% 55,1% 20,7% 11,6% 8,0% 4,6% TOLMIN ,7% 81,9% 57,7% 36,5% 30,1% 23,7% 20,8% 14,8% KRASKO OBMOCJE ,4% 55,8% 34,3% 4,5% 1,4% 0,8% 0,8% 0,8% Primeri stroškov pri naših gostotah sečenj v državnih gozdovih MURSKA SOBOTA BLED KRANJ Max. Konce padec GGO ntacija površin ,80% BLED ,40% BREZICE ,10% CELJE ,00% KOCEVJE ,90% KRANJ ,70% LJUBLJANA ,00% MARIBOR ,30% MURSKA SOBOTA ,70% NAZARJE ,40% NOVO MESTO ,80% POSTOJNA ,40% SLOVENJ GRADEC ,20% TOLMIN ,80% KRASKO OBMOCJE 1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha, Veliki stroj, Iglavci LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI ZASEBNI GOZDOVI: Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi Vir: ZGS in SURS za leto % oz. 1/3 < 1 ha 1-4,9 ha 5-30 ha > 30 ha 16

17 REZULTATI, primer območne enote Kranj VPLIVNI DEJAVNIK NAKLON TERENA VREDNOST NAJVEČ 30% MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% IGL SKALOVITOST NAJVEČ 50% RELIEF IZKLJUČI vrtačasto Z enako barvo so označene površine geografsko zaokroženih zasebnih gozdov, ki so izbrane kot primerne za strojno sečnjo! Površine zasebnih gozdov, ki izpolnjujejo izbrane kriterije za uporabo strojne sečnje po OE in razvojnih fazah Območje / Mlajši drogovnjaki / Starejši drogovnjaki / Debeljaki / Skupaj, gozdne površine Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Kraško območje Skupaj / Summary Frekvenčna porazdelitev števila odsekov v ZASEBNI LASTI po velikosti povprečnih parcel ,0% 90,0% 80,0% Skupaj izbrano ha zasebnih gozdov. Število odsekov / Number of sections < 0,1 0, Več / 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0%,0% Kumulativa / Cumulative Struktura razvojnih faz: 10% Drogovnjaki I 38% Drogovnjaki II 52% Debeljaki More Površina parcele [ha] / Size of property [ha] 17

18 Porazdelitev deležev števila lastnikov in površine zasebnih gozdov glede na velikost parcel na izbranih gozdovih Delež / Share 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Površina / Area Lastniki / No. of forest owners Velikost parcele [ha] / Size of property [ha] Priporočila (tuja) za ekonomično izvedbo strojne sečnje: 8 do10 ha Struktura števila lastnikov posesti: 1,32 % > 8 ha Porazdelitev deležev števila lastnikov in možnih sečenj glede na količino možne sečnje na lastnika gozda Lastniki /forest owners Količine iglavci /coniferous Količine listavci /deciduous Priporočila (tuja) za ekonomično izvedbo strojne sečnje: Kumulativa [%] Cumulative [%] 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Možne sečnje/ lastnika/ 10 let Allowable cut / forest owner / 10 years Vsak 4-ti m 3 iglavcev in 5-ti m 3 listavcev 300 m 3 / poseg Struktura števila lastnikov posesti: 1,8 % > 300 m 3 LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi % =? 37 Vir: ZGS in SURS za leto

19 Rezultati modelnega prostorskega združevanja odsekov (povzetek) Povprečna Povprečna površina Skupno število zasebnih velikost Območje izbrane parcele Število skupkov parcel v odsekih skupka [ha] [ha] Tolmin , , prostorsko ločenih površin (parcel ) Bled , ,44 Kranj , ,69 Povprečni skupek 32,12ha (parcela 2,71ha) Ljubljana , ,09 Postojna , ,88 1/3 (31,3%) večjih od 8ha Kočevje , ,87 Novo mesto , ,04 Teh 31,3% skupkov po številu predstavlja po Brežice 604 2, ,90 Celje 2750 površini za Slovenijo ve Nazarje 1461 ini za Slovenijo več kot 94% skupno povr 1, ,96 kot 94% skupno površine 4, ,28 Slovenj Gradec , ,48 6,40 izbrane kot primerne za strojno sečno Maribor , ,77 7,99 Murska Sobota , ,25 2/3 takih, ki presegajo 30ha (presegajo prag ekonomi Kraško območje , ,86 Razlika površin skupkov [ha] 26,01 2/3 takih, ki presegajo 30ha (presegajo prag ekonomičnosti nosti ) Skupaj , ,12 29,41 24,52 58,55 93,71 22,27 64,58 6,72 24,09 9,11 8,98 35,97 22,86 Premik med delovišči glede na njihovo velikost (pri koncentraciji 30 m 3 /ha, povprečno neto drevo 0,3m 3, izvedba s strojem za sečnjo Timberjack 1270D) Delež delovnega časa za premik med delovišči [%] The share of working time for travel operation ,5 54,2 43,7 30,1 23,1 18,7 13,3 7, Velikost delovišča [ha] Size of working fields [ha] }razlika ~40 % Stroški sečnje glede na velikost delovišča in letne izkoriščenosti stroja za sečnjo (pri koncentraciji 30 m 3 /ha, povprečno neto drevo 0,3m 3, izvedba s strojem za sečnjo Timberjack 1270D) 1 ha 3 ha 5 ha 15 ha 50 ha EUR/m SIT/m Letno obratovalnih ur Working hours / year

20 Predstavitev tujih in domačih izračunov kalkulacij stroškov strojnega dela Avstrijske (Maschinen-cost, FVBA) Skandinavske (Timberjack, Univerza Tampere) Slovenske (Winkler in sod.) SIT/URO TIMBERJACK 1270 B UR/LETO Avstrijske (FVBA) kalkulacije Ne obračunavajo likvidacijske vrednosti Koeficient vzdrževanja glede na nabavno vrednost stroja 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% Popravila in vzdrževanje so obračunana glede na letno izkoriščenost stroja Letna izkoriščenost [ur] FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt 2000 Odvisnost letne izkoriščenosti stroja od starosti stroja FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt

21 Finske kalkulacije (Univerza Tampere) Razdelitev delovnega časa pri strojni sečnji Neto efektivni čas Tehnična izkoriščenost Načrtovanje, Odmor za kosilo, Odmor za regeneracijo Kalkulacija SS, osnovna shema STROJ Datum: TIMBERJACK 1270 B_SLO SIT/ou 1. GORIVO IN MAZIVO Gorivo 164 SIT/l 10 l / ou 1640,00 Mazivo 472 SIT/l 1 l / ou 472,00 2. NADOMESTNI DELI Gume SIT 2400 ou 1046,27 3. AMORTIZACIJA Delež amortizacije 100% Max. trajanje 9 LET Nabavna vrednost: SIT trajanje [ou] 7825,00 50% 4. POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE 1500 Letno obratovalnih ur 6467,47 5. OBRESTI 4,5 [%] 6,667 trajanje [let] 1405,84 0% Letna izkoriščenost [ur] 6. ZAVAROVANJE 3 * A * t 1565, NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / OBR. URO 20421,58 NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / DEL. URO 70 [%] Tehnične izkoriščenosti 14295,11 Algoritem za izračun učinkov in stroškov po m 3 SS 21

22 STROŠKI SEČNJE IN IZDELAVE Timberjack 770, iglavci (1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha) UVOD V RAZPRAVO Veliki potenciali za organizacijo dela in podjetja, novi drugačni izzivi Oblike povezovanja lastnikov gozdov in njihove prednosti v zvezi rabo sodobnih tehnologij Možnosti za kreativno gospodarjenje, ali lahko tehnologija narekuje delo tudi v drugih proizvodnih procesih v gozdarstvu? Vloga JGS (ZGS) pri SS, prednostne naloge? 22