STROJNA SEČNJA Z VIDIKA PRESOJE PRIMERNOSTI RABE IN KAKOVOSTI IZVEDBE

Transkripcija

1 Predavanje št.1: STROJNA SEČNJA Z VIDIKA PRESOJE PRIMERNOSTI RABE IN KAKOVOSTI IZVEDBE J. Krč Predmet: Načrtovanje tehnologij in pridobivanje lesa MSC ŠTUDIJ GOZDRSTVO 2012/13

2 VSEBINA 1. PRIMERNOST DELOVIŠČ Z VIDIKA RABE SS 2. NAČRTOVANJE IZVEDBE SS 3. MOŽNOSTI V POSAMEZNIH SEKTORJIH LASTNIŠTVA + EKONOMIČNOST 4. MODEL POSTOPKA IZBIRE TERENOV ZA KOMBINACIJO STROJNE SEČNJE IN ŽIČNEGA SPRAVILA LESA? ;? ;? Kje ; Kako ;

3 IZBOR TEHNOLOGIJE DELA V GOZDNI PROIZVODNJI Naravni pogoji Sestojne značilnosti Makro in mikro rielief Nosilnost podlage, vodotoki Klima TEHNOLOGIJA (izbor) Infrastruktura Primarne prometnice Sekundarne prometnice Položaj skladišč Kupci Družba Zakonske omejitve Funkcije gozda Vloga države Lastninski odnosi

4 FUNKCIJE GOZDA Vpliv funkcij na uresničevanje lesnoproizvodnje vloge gozda. Podane omejitve z vidika: Vrste ukrepa Intenzivnosti ukrepanja Ekonomskih pričakovanj Pogostosti ukrepanja Vpliva delovnih razmer Funkcija = poudarjena Vpliva na način gospodarjenja In ukrepanja (Vir: ZbGL, 45, s )

5 Stopnje omejitev zaradi ekoloških in socialnih vlog gozda Vrsta ukrepa: 0 ukrepi niso dovoljeni 5 izvajani s povečanimi stroški, nadstandardni postopki, ni novih prometnic 10 izbor primernejše oblike dela, prometnice redke 15 redke prometnice, standardne oblike transporta prilagojene funkcijam 20 ni omejitev; izbor tehnologij, gostota prometnic odvisna od stroškov oz. gospodarnosti Intenzivnost ukrepanja: 0 ni ukrepanja 5 posegov skoraj ni, cilj stabilnost rastišča (npr. drevesna kirurgija) 10 cilj je stabilnost (daljša proizvodnja doba, redka redčenja, sanacije 15 intenzivnost usmerjena k izkoriščenju proizvodnih kapacitet 20 intenzivnost prolagojena k izkoriščenju proizvodnih kapacitet

6 Stopnje omejitev zaradi ekoloških in socialnih vlog gozda Ekonomska pričakovanja: 0 jih ni 5 stroški > prihodkov (fukcijam prilagojeno ukrepanje) 10 stroški <-> Prihodkov (posredne koristi) 15 stroški < prihodkov (zmanjšan dobiček) 20 dobiček primarni motiv Pogostost ukrepanja: 0 ni ukrepanja 5 Primarno je varstvo (zelo pogosto ali zelo poredko) 10 Povečanje stabilnosti ja važnejše od povečanja rastnosti 15 pomembno tako varstvo kakor tudi izkoristek lesa 20 pogostost = f(stroškov, povečane rastnosti, kakovosti sestoja)

7 Stopnje omejitev zaradi ekoloških in socialnih vlog gozda Vpliv delovnih razmer: 0 ni ukrepanja 5 delo izjemoma le v ugodnih delovnih razmerah 10 izogibanje razmeram, kjer bi prišlo do povečane poškodovanosti tal & sestoja (sezonsko, občasno) 15 občasna prekinitev dela (kadar je sistem bolj ranljiv, občutljiv) 20 delov v vseh razmerah, če le to dopušča tehnologija in stroški

8 Lesnoproizvodni gozdovi - stopnje omejitev zaradi SKF Priprava dela 8

9 TERENSKI DEJAVNIKI IZVEDBE PRIDOBIVANJA LESA Naklon terena Naklon terena Dolžina pobočja Smer naklona /gor-dol/ Oblika naklona /konkaven, konveksen, terasast/ Ekspozicija Površinske prepreke Vpliv na: Izbor mehanizacije Učinke [min/m 3 ] Stroške [EUR/m 3 ] Nosilnost Tal

10 (Berg 1992) Raven Zmerno Srednje Strm (EcoWood 2002) Raven Srednje Opisna in funcionalna klsifikacija: Naklon teran A.) Opisna klasifikacija B.) Funkcionalna klasifikacija Strm teren >25% Zelo strm > 50% Naklon terena [%] Naklon terena [%]

11 D 1,3 [cm] NAKLON TERENA: SEČNJA IN IZDELAVA Naklon terena [%]

12 Razdalja zbiranja [m] Naklon terena: razdalja zbiranja Naklon terena [%]

13 POVRŠINSKE PREPREKE A. Površinske prepreke Potok Kanal jarek Panji Kamenje Neravnine Vrtače, izbokline B. Večje prepreke Drevje Skale

14 Vpliv površja na gibanje stroja Neraven Zelo neraven Zelo raven Delno raven Delno neraven RAZRED STABILNOST: Gabariti stroja Medosni razmak Širina koles Položaj težišča Razpored obremenitve osi Kot horizontalnega loma Položaj težišč po sekcijah Vrsta pogona Način blokade diferenciala Dinamični vplivi med vožnjo

15 Kanadska razvrstitev (Mellgren 1980) Višina ali globina prepreke Površinska pogostost preprek

16 (KOŠIR 2010) Nosilnost tal teoretske osnove Pm P W A m P t tlak stroja (kolesa ali gosenice) na podlago (kpa) W A Pt teža na kolesu (kn) dotikalna površina kolesa s podlago (m2) nosilnost tal (kpa) ZBITA, STISNJENA TLA PREMAKNJENA, ZBITA, DELNO PORUŠENA TLA ZMEŠANA, PORUŠENA TLA

17 Razponi nosilnosti tal (Saarilahti, 2002a) Tip podlage Najmanj kpa Največ kpa Šotišče brez gozda Svež sneg Šotišče pod gozdom Glina, mokra Aluvialna tla Star sneg, -10 o C Pesek, suh Morena, vlažna, drobna Grušč, suh Glina, vlažna Stisnjen sneg, -10 o C Morena, vlažna, srednje debela Grušč, vlažen Pesek, vlažen Morena, suha Glina, suha Močno stisnjen sneg, -10 o C Grušč, droben Led

18 Dejavniki vlake podlage za vožnjo strojev, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost (Košir 2010)

19 Dejavniki tal - podlage, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost brezpotja oz. gozdnih tal (Košir 2010)

20 Ocena poškodovanosti delovišča (KOŠIR 2010 po Wasterlund, Bygden, 2002) Globina kolesnice, [cm] Delež površine < 10 % Delež površine % Delež površine % Delež površine > 30 % < 5 Sprejemljiva poškodba Sprejemljiva pošk. Majhna poškodba Velika poškodba 5-9,9 Majhna poškodba Velika poškodba Resna poškodba 10-14,9 Majhna poškodba Velika poškodba Resna poškodba Resna poškodba 15-19,9 Velika poškodba Resna poškodba Resna poškodba Nesprejemljiva > 20 Nesprejemljiva

21 Predlog za preizkus poškodovanosti delovišča v naših razmerah Globina kolesnice [cm] Kriterij glede na površino poškodbe Do 10% 10-20% Nad 20% < 5 Sprejemljiva Tip vlake 1, stisnjena tla, poškodba sprejemljiva < 10 poškodba Sprejemljiva poškodba Sprejemljiva poškodba Majhna poškodba Majhna poškodba Velika poškodba Tip vlake 2, Majhna poškodba Majhna poškodba Velika poškodba Nesprejemljiva Tip vlake 3, Velika poškodba Velika poškodba Nesprejemljiva Nesprejemljiva > 30 Nesprejemljiva poškodba Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva (Mali, Košir, 2007)

22 ČLENITEV TERENOV Z VIDIKA NEVARNOSTI IZVEDBE DEL: ZGIBNA POLPRIKOLICA Tekstura tal Peščena (frikcijska) tla Glinena kohezivna tla Vlažnost Povišana 5-6 Suho, zmrznjeno ali zasneženo Naklon terena Spravilo navzgor >15% naklona 5 NEVARNOST: 1=nizka 2=sprejemljiva 3=zahtevno 4=rizično 5=visoko rizično 6=ni priporočljivo Spravilo navzdol <35% naklona Spravilo navzgor <15% naklona Spravilo navzdol >35% naklona Teren Gladek Raznolik

23 VEČKRITERIJSKO VREDNOTENJE, METODA MCE PRIMER UGOTAVLJANJA PRIMERNOSTI GOZDNIH POVRŠIN ZA UPORABO POSAMEZNIH OBLIK SPRAVILA LESA

24 KDAJ UPORABITI METODO? Primeri, kjer na odločitev vpliva večje število vplivnih dejavnikov. Kjer moramo izbrati med več možnostmi (Primeri določanja rabe prostora, tal...) Kjer lahko določimo težo (vplivno moč) posameznega vplivnega dejavnika....

25 PRIMERI primernost habitatov za divje živali, erozijska ogroženost območij, ogroženost za snežne plazove, gozdarstvo (gojenje gozdov - določanje prioritetnih površin za izvedbo negovalnih del; gozdna tehnika-oblike spravila lesa, primernost terenov za povečanje odprtosti gozda,...)...

26 METODA-vhodni podatki Določimo množico najpomembnejših vplivnih dejavnikov Določimo pomembnost posameznega vplivnega dejavnika (vsota uteži je ena (parne primerjave, lastni vektor)) Standardiziramo vrednosti vplivnih dejavnikov na enotni interval (npr ) (Dve zahtevi): 1. Konsistentno območje zalog vrednosti (npr. 0 do 255) in 2. Korelacija med standardizirano vrednostjo in primernostjo za izbiro različice (higher values indicate suitable areas (pozive correlation)

27 STANDARDIZACIJA VREDNOSTI NA INTERVALU [ ] X SIJ = (X IJ - X MIN ) / (X MAX - X MIN ) X SIJ = standardizirana vrednost X IJ = osnovna vrednost X MIN = najmanjša osnovna vrednost (0) X MAX = največja osnovna vrednost (100)

28 FUZZY Linearno članstvo

29 FUZZY Sigmoidno članstvo X > pointb µ= 1: (narašča) X < pointb µ= 1: (padajoča) a = verjetnost pripadnosti zraste nad nič (0) b = verjetnost popolnega članstva (1) c = verjetnost popolnega članstva pade pod ena (1) d = verjetnost pripadnosti je nična (0)

30 FUZZY J članstvo

31 FUZZY Uporabniško določeno članstvo

32 Primer dodeljevanje standardiziranih vrednosti naklonom terena za vzpostavljanje pozitivne korelacije s posameznimi oblikami spravila lesa NAKLON TERENA Oblika spravila lesa 0-5% 5-15% 15-20% 20-30% 30-40% 40-45% 45-50% 50-60% 60-80% >80% Traktor navzgor 1 0,75 0, Žiènièno navzgor 0 0 0,25 0,75 0,75 0,75 0,75 1 0,75 0 Traktor navzdol 0,75 0,75 0,75 1 0,5 0, Žiènièno navzdol 0 0,5 0,5 0,75 1 0,75 0,75 0,5 0,25 0 Roèno ,25 0,5 0,5 0,75 1 1

33 Primer standardizacije dejavnika naklona terena TRAKTORSKO SPRAVILO ŽIČNIČNO SPRAVILO

34 Primer standardizacije vrednosti razdalj po oblikah spravila lesa

35 Točke Primer SKALOVITOST Žični žerjav 5 Ročno Traktor Skalovitost (%) Obratnosorazmerna linearna odvisnost med odstotkom skalovitosti terena in vrednostmi v standardizirani datoteki skalovitosti za posamezne oblike spravila lesa

36 Metoda parnih primerjav Lestvica za sorazmerno oceno pomembnosti vplivnih dejavnikov /9 1/7 1/5 1/ Zelo Močno Zmerno Enako Zmerno Močno Zelo močno močno DEJAVNIKI Naklon Razdalja Nosilnost tal RDR Naklon 1 Razdalja? 1 Nosilnost tal?? 1 RDR??? 1 Ekstremno Ekstremno Matrika primerjave parov za pomembnost vplivnih dejavnikov pri izbiri oblike spravila lesa

37 Metoda parnih primerjav Lestvica za sorazmerno oceno pomembnosti vplivnih dejavnikov /9 1/7 1/5 1/ Zelo Močno Zmerno Enako Zmerno Močno Zelo močno močno DEJAVNIKI Naklon Razdalja Nosilnost tal RDR Naklon 1 Razdalja 1/3 1 Nosilnost tal 1/7 5 1 RDR 1/5 3 1/3 1 Ekstremno Ekstremno Matrika primerjave parov za pomembnost vplivnih dejavnikov pri izbiri oblike spravila lesa

38 Lastni vektor: (opredeljuje relativni pomen vplivnega dejavnika) Naklon: 57% Razdalja: 26% Nosilnost tal: 5% RDR: 12% VSOTA 100%

39 METODA-izračun Tehtana linerna kombinacija standardiziranih vrednosti vplivnih dejavnikov => Rezultat, ki ima vrednost na standardiziranem intervalu in kaže skupno primernost oz. indeks primernosti obravnavanega primera.

40 IZDELAVA DATOTEK PRIMERNOSTI Primer vplivnih dejavnikov vd1=naklon vd2=razdalja Utež 0,57 * SVD1 0,26 * SVD2 X,Y koordinata vd3=nosilnost tal 0,05 * SVD3 50 vd4=rdr 0,12 * SVD4 70 Datoteka primernosti 30,6

41 IZBOR NAJPRIMERNEJŠE RAZLIČICE X,Y koordinata z vrednostmi datotek primernosti 1=ROČNO 2=TRAKTOR 3=ŽIČNICA 4=FORWARDER =TRAKTOR 2

42 METODA MCE PREDNOSTI: SLABOSTI:::: PREPROSTOST PRIMERNOST ZA UPORABO RAČUNALNIŠKIH ORODIJ PONOVLJIVOST MNOGO PODROČIJ RABE UNIFORMNOST ZA VSAK PRIMER DOSTOPNOST PODATKOV NA RAČ. MEDIJU RAČUNALNIŠKA PISMENOST RAZPOLOŽLJIVOST H+S OPREME

43 Korak 1: Določitev širšega območja okoli gozdnih cest (buffer zone ) s pomočjo analize razdalj ter njihovo diferencirano prekrivanje z DMR (odkopna, cesta, nasipna) Korak 2 in 3: Paralelna širitev vrednosti DMR iz cestnega telesa v izločeno vplivno območje cest (odkopno in nasipno (modules Distance + Allocate) Nasipna Odkopna Odkopna Nasipna Korak 4: Prekrivanje rezultatov koraka 1 in 3 z uporabo funkcije deljenja Korak 5 in 6: Reklasifikacija vplivnega območja (rez. Koraka 4: Odkopna brežina (quotient >1); Nasipna brežina (quotient <1); Odkopna Nasipna

44 ODKOPNA IN NASIPNA BREŽINA Nasipna brežina Odkopna brežina Meja GGE Jezersko Cestno omrežje

45 LEGEND: Dyke bank Removal bank Forest section Forest road

46 LEGEND: Uphill Downhill Forest section Forest road

47 MODEL OBLIK SPRAVILA LESA

48 MODEL DELOVNIH POLJ

49 Dejavniki za določanje oblik spravila lesa Naklon terena (Vir: DMR) Razdalja spravila lesa (modul Distance) Kamnitost (Vir: Popis gozdov) Skalovitost (Vir: Popis gozdov) Nosilnost tal (Vir: Popis gozdov: trdota podlage (vrsta matične podlage) + vezanost) Globina tal (Vir: Popis gozdov)

50 Priprava dela Priprava dela spada med dela režijskega osebja in je namenjena racionalizaciji proizvodnje, torej povečanju učinkov in zmanjšanju stroškov proizvodnje. V gozdarstvu se s pripravo dela tesno povezujejo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter ekološki vidiki proizvodnje. B.KOŠIR 04

51 Priprava dela Osnovni cilji priprave dela za SS so: zmanjšanje stroškov, zmanjšanje neproduktivnih časov in povečanje učinkov dela. Priprava dela mora biti racionalna in ne predraga. Je svoj delovni sistem, ki mora zagotoviti vse prvine delovnega sistema B.KOŠIR 04

52 težki srednji lahki Učinki strojne sečnje pri iglavcih Velikost stroja Prsni premer Volumen Učinek Dreves/h m 3 /h 8, ,0 10, ,9 12, ,8 14, ,3 16, ,1 18, ,5 20, ,7 22, ,4 24, ,3 26, ,2 28, ,4 30, ,0

53 Delitev časa po IUFRO Skupni èas dni Izven delovnega mesta Na delovnem mestu Neizk. èas Èas potovanja B.KOŠIR 04

54 Delitev časa po IUFRO Na delovnem mestu Nedelovni èas Delovni èas Prekinitve Zastoji na delu Produktivni Pomožni B.KOŠIR 04

55 Delitev časa po IUFRO Delovni èas Produktivni Pomožni Glavni Pomožni Pripravljalni Servisiranje Dodatni Premiki Popravila Naèrtovanje Vzdrževanje Priprava Gorivo B.KOŠIR 04

56 Delitev časa po IUFRO Produktivni èas Glavni Pomožni Iztegovanje Podiranje Krojenje Klešèenje Premiki Pozicioniranje Èišèenje Gozdni red Primikanje Zlaganje B.KOŠIR 04

57 1. KORAK PRIPRAVA NA DALJŠI ČASOVNI ROK: Izbira površin, ki omogočajo delo 3 leta z medsebojno pogodbo med izvajalcem in naročnikom! Konkretizacija prioritet ter podrobna opredelitev za tekoče leto! Predvidevanje rezervnih površin! Primernost SS v SLO ZASEBNI DRŽAVNI

58 SESTOJNE IN TERENSKE MOŽNOSTI STROJNE SEČNJE V SLOVENIJI Po posameznih gozdnogospodarskih območjih narediti podrobno prostorsko in količinsko analizo gozdnih površin v pogledu možnosti rabe tehnologije strojne sečnje lesa. Prostorsko in količinsko analizo potencialnih površin in lesnih zalog podati ločeno za državni in zasebni sektor lastništva gozdov.

59 Viri podatkov Popis gozdov Digiralizirane meje gozdnih oddelkov in odsekov Podatki o omejitvah uporabe tehnologije strojne sečnje lesa

60 Popis gozdov Debelinska struktura: RDR1: 10-30cm prsnega premera dreves RDR2: 30-50cm prsnega premera dreves RDR3: nad 50cm prsnega premera dreves Skalovitost: 0-100% Jakost sečnje: % možnega poseka od lesne zaloge Delež iglavcev: [%] Naklon terena [%] Pomlajenec [ha] Debeljak [ha] [%] Drogovnjak I [ha] Drogovnjak II [ha]

61 Metoda dela: Izdelava računalniškega programa Pridobivanje prostorskih in količinskih podatkov Upoštevanje podmen: Raven podrobnosti Debelinska struktura sestojev Prevoznost terena Pričakovan posek lesa Analiza občutljivosti

62 Različice vrednosti vplivnih dejavnikov pri izdelavi analize občutljivosti modela za določanje primernosti strojne sečnje RAZLIČICA VREDNOSTI VPLIVNIH DEJAVNIKOV Naklon do 20%, delež iglavcev 80%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene Naklon do 20%, delež iglavcev 70%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene Delež iglavcev 80%, naklon 30%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene Obdelana različica (osnovna preglednica) Delež iglavcev do 60%, naklon 30%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene Naklon do 40%, delež iglavcev 70%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene Naklon do 40%, delež iglavcev 60%, skalovitost do 50%, izključi vrtačaste terene OZNAKA - N, + I - N + I obdelava + N - I + N, - I

63 Upoštevanje omejitev za izbiro površin, primernih za strojno izvedbo sečnje lesa VPLIVNI DEJAVNIK VREDNOST NAKLON TERENA NAJVEČ 30% MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% iglavcev SKALOVITOST NAJVEČ 50% RELIEF IZKLJUČI vrtačasto

64 Deleži izbranih površin za strojno izvedbo sečnje lesa pri osnovni vrednosti vplivnih dejavnikov (30% naklon terena, 70% iglavcev v lesni zalogi sestoja, 50% skalovitost terena in izločeni vrtačasti tereni) Drogovnjaki I (<20cm) Drogovnjaki II (20 do 30cm) Debeljaki (>30cm) GOZDNOGOSPODARSKO VSE RAZVOJNE FAZE OBMOCJE SKUPAJ DRŽAVNI SKUPAJ 9% 7% 10% 8% 11% TOLMIN 3% 2% 5% 3% 4% BLED 36% 12% 38% 18% 23% KRANJ 9% 9% 7% 9% 6% LJUBLJANA 3% 4% 8% 6% 9% POSTOJNA 15% 13% 16% 15% 16% KOCEVJE 7% 10% 11% 9% 8% NOVO MESTO 9% 6% 7% 6% 7% BREZICE 2% 1% 2% 1% 3% CELJE 8% 7% 7% 7% 10% NAZARJE 11% 8% 10% 11% 9% SLOVENJ GRADEC 5% 7% 11% 10% 8% MARIBOR 10% 11% 11% 11% 18% MURSKA SOBOTA 6% 7% 2% 6% 6% KRASKO OBMOCJE 21% 10% 31% 11% 23%

65 Možni desetletni poseki in njihovi deleži na izbranih površinah za strojno izvedbo sečnje lesa pri osnovni vrednosti vplivnih dejavnikov OBMOČJE Iglavci SKUPAJ Mož ni posek (v 1000 m 3 /10 let) Listavci SKUPAJ Iglavci v drž avnih gozdovih Listavci v drž avnih gozdovih SKUPAJ TOLMIN BLED KRANJ LJUBLJANA POSTOJNA KOČEVJE NOVO MESTO BREŽ ICE CELJE NAZARJE SLOVENJ GRADEC MARIBOR MURSKA SOBOTA KRAŠKO OBMOČJE

66 Prikaz prostorske porazdelitve izbranih odsekov po sektorjih lastništva ZASEBNI DRŽAVNI

67 ha Naraščanje površin, ocenjenih kot primerne za uporabo tehnologije strojne sečnje lesa, v odvisnosti od vrednosti kriterijev naklona terena in deleža iglavcev v lesni zalogi na državni ravni Slovenija -I Iglavci min 60% N, - I + N - I obdelava + I - N - N, + I +N Naklon do 40% +I Iglavci min 80% 0 Drogovnjaki I (10 do 20 cm) Drogovnjaki II (20 do 30 cm) Razvojne faze Debeljaki (nad 30 cm premera) -N Naklon do 20%

68 - N, + I - N + I obdelava - I + N + N, - I Slovenija skupaj ha N Naklon do 20% +I Iglavci min 80% različice +N Naklon do 40% -I Iglavci min 60%

69 - N, + I - N + I obdelava - I + N + N, - I OE NOVO MESTO ha N Naklon do 20% različice +I Iglavci min 80% +N Naklon do 40% -I Iglavci min 60%

70 - N, + I - N + I obdelava - I + N + N, - I OE SLOVENJ GRADEC ha N Naklon do 20% +I Iglavci min 80% različice +N Naklon do 40% -I Iglavci min 60%

71 Analiza različic za strojno sečnjo lesa na državni ravni možni 10 letni posek (v 1000 m 3 ) RAZLIČICA VREDNOSTI VPLIVNIH DEJAVNIKOV (glej preglednico 1) Iglavci SKUPAJ Listavci SKUPAJ Iglavci v drž avnih gozdovih Listavci v drž avnih gozdovih [m 3 ] - N, + I N I izbrani in obdelani podatki I N N, - I N Naklon do 20% +I Iglavci min 80% +N Naklon do 40% -I Iglavci min 60%

72 POVRŠINE [ha] Drogovnjaki I Drogovnjaki II Debeljaki Vse razvojne faze gozda (10 do 20 cm) (20 do 30cm) (>30cm) SKUPAJ DRŽAVNI MOŽNI DESETLETNI POSEK LESA [m 3 ] Iglavci SKUPAJ Listavci SKUPAJ Iglavci v državnih gozdovih Listavci v državnih gozdovih ZASEBNI DRŽAVNI

73 ZAKLJUČKI Veliko prenizko jakost odkazila (primerjava s tujo prakso). Izbrane površine skoraj podvojimo. Možnost premikanja stroja. Strnjenost kompleksov. Zasebni gozdovi in strojna sečnja? Analiza ekonomske upravičenosti uvedbe strojne sečnje?

74 2. KORAK PREDKALKULACIJA NA KONKRETNI POVRŠINI: Količina, sorimentacija, tehnologija, dodelava! Značilne sestojne in terenske razmere - primeri za posebne razmere Vir: Talbot 2004 Učinki [m 3 /h] Učinki [m 3 /h] Vir: Talbot 2004 STROJ ZA SEČNJO (HW) ZGIBNA POLPRIKOLICA (FV)

75 3. KORAK PODROBNO ODPIRANJE IN OZNAČEVANJE SESTOJA!? Tla? Stabilnost sestoja? Tehnološke možnosti Trajno in vidno označevanje nosilcev sestoja, spravilnih poti in izbranega sestoja. Vir: ZGS 2005

76 20 m 4 m

77

78 30 m 4 m

79 40 m 4 m

80 4. KORAK Izdaja naloga / pogodbena obveza Pred izdajo naj gozdar in predvideni izvajalec naredita SKUPNI OGLED POVRŠIN oz. sestojev za sečnjo. To daje možnost izvajalcu, da priredi kalkulacijo glede na konkretne razmere oz. se prepriča o ustreznosti kalkulacije.

81 5. KORAK Priprava pisnega delovnega naloga za operaterja (strojnika), ki vsebuje kartni material z naslednjo vsebino: Meje delovne površine (eventuelne delne površine), položaj spravilnih poti in skladišč, smeri izvoza, krajevne posebnosti Vir: ZGS 2005

82 6. KORAK Uvajanje strojnika na sečišču in spremljava dela s strani naročnika! Med izvedbo del mora strojnik imeti določenega stalnega svetovalca (sogovornika). Sočasno se mora kontrolirati izmera sortimentov, ki mu mora slediti uravnavanje merilnih inštrumentov. Izdaja delovne pogodbe in uvajanje strojnika na delovišču Kontrola opreme za sanacijo izlitja olja Sprotna kontrola poškodovanosti sestoja in zapuščanja predvidenih poti Kalibracija merilnih inštrumentov

83 7. KORAK Zaključna kontrola - na sečišču (poškodovanost sestoja in tal), izmera kot osnova plačila za delo Skupne značilnosti vlak v primeru Žekanc (KOŠIR, ROBEK 2000)

84 8. KORAK Naknadna kalkulacija Primerjava predvideno - opravljeno in skupna ocena opravljenega dela (prisotnost podjetnika / strojnika)

85 STIKI Z JAVNOSTJO TEMELJI ZA UPORABO STROJEV V GOZDU? ALI UPORABA STROJEV LAHKO ŠKODUJE GOZDU? GOZDNI DELAVCI - ALI JIM STROJI JEMLJEJO DELO? Ergonomija, nega, racionalizacija dela Da (sestoj, tla, tech, priprava); Ne (namenska raba, dobra priprava, soodgovornost gozdarja in izvajalca) Izobraženi delavci potrebni tudi v bodoče, strojem postavljajo mejo naravni pogoji, slabši sestoji nerentabilna raba SS

86 STIKI Z JAVNOSTJO KAKO DELUJEJO HARVESTERJI? KDO UPORABLJA TOVRSTNE STROJE? KATERE SMERNICE ZA UČINKOVITOST IN STROŠKE PRI STROJNI SEČNJI (SREDNJE VREDNOSTI)? Nega, redčenje; postopki (podiranje-obvejevanje, sortiranje); kombinacija z izvozom lesa Raba splošno razširjena, podjetniki, tudi deželne gozdarske uprave. Na obratovalno uro 6-14m 3 (podiranje-obvejevanjekrojenje-odlaganje). Min 2x več kot ročno delo. Ekonomična izkoriščenost raba ur letno letne kapacitete m 3.

87 Upoštevanje omejitev za izbiro površin, primernih za strojno izvedbo sečnje lesa VPLIVNI DEJAVNIK VREDNOST NAKLON TERENA NAJVEČ 30% MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% iglavcev SKALOVITOST NAJVEČ 50% RELIEF IZKLJUČI vrtačasto ++++DODATNO++++ JAKOST MOŽNIH SEČENJ => KONCENTRACIJE 10 do 90 m 3 /ha/10 LET

88 Brez omejitev jakosti Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO

89 >=10 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO

90 >= 30 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO

91 >= 50 m 3 /ha Bl MODRO - DRŽAVNO RDEČE - ZASEBNO

92 Legenda Možni posek [m 3 /ha] 100% 88% 82% 59% 23% 10% 3% 2% 1% Povprečje Deleži količin možnih sečenj glede na izbrane površine pri upoštevanju najblažje omejitve za jakost možnih sečenj Jakost možne sečnje [m3/ha] % 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% Jakost možne sečnje [m3/ha]

93 Skupne desetletne možne sečnje na izbranih površinah v odvisnosti od jakosti možnih sečenj (DRŽAVNI GOZDOVI) [m 3 iglavci] Jakost sečnje [m 3 /ha] Bled Kranj % 65% 53% 50% 46% Maribor Nazarje Slovenj Gradec

94 Analiza jakosti možnih sečenj IGLAVCEV na izbranih površinah, primernih za strojno sečnjo V DRŽAVNIH GOZDOVIH Jakost sečnje [m 3 /ha] /10 let OBMOCJE m 3 /10 let Delež možnih sečenj glede na jakost 10 m 3 /ha SKUPAJ ,3% 87,4% 73,2% 55,6% 38,6% 24,9% 15,8% 9,4% BLED ,2% 89,2% 74,5% 53,7% 35,1% 20,6% 11,9% 7,6% BREZICE ,1% 86,3% 76,8% 65,1% 62,1% 52,3% 31,9% 31,4% CELJE ,2% 83,5% 72,6% 58,5% 46,9% 18,8% 15,5% 10,6% KOCEVJE ,0% 93,6% 79,3% 60,1% 37,1% 21,1% 9,4% 3,8% KRANJ ,0% 85,0% 75,3% 69,0% 64,2% 53,5% 47,4% 29,5% LJUBLJANA ,4% 78,3% 39,6% 28,0% 13,7% 11,3% 7,1% 5,3% MARIBOR ,0% 90,8% 80,2% 65,1% 44,1% 26,2% 14,6% 6,9% MURSKA SOBOTA ,2% 59,9% 48,8% 41,0% 33,5% 20,6% 17,0% 7,6% NAZARJE ,3% 91,7% 73,8% 54,1% 38,1% 21,9% 12,9% 8,9% NOVO MESTO ,0% 91,1% 77,9% 68,4% 55,3% 33,9% 29,9% 20,5% POSTOJNA ,5% 91,0% 84,9% 70,4% 53,7% 41,1% 24,3% 13,0% SLOVENJ GRADEC ,7% 93,0% 80,5% 55,1% 20,7% 11,6% 8,0% 4,6% TOLMIN ,7% 81,9% 57,7% 36,5% 30,1% 23,7% 20,8% 14,8% KRASKO OBMOCJE ,4% 55,8% 34,3% 4,5% 1,4% 0,8% 0,8% 0,8%

95 Primeri stroškov pri naših gostotah sečenj v državnih gozdovih Konce ntacija Max. padec površin GGO MURSKA SOBOTA BLED KRANJ ,80% BLED ,40% BREZICE ,10% CELJE ,00% KOCEVJE ,90% KRANJ ,70% LJUBLJANA ,00% MARIBOR ,30% MURSKA SOBOTA ,70% NAZARJE ,40% NOVO MESTO ,80% POSTOJNA ,40% SLOVENJ GRADEC ,20% TOLMIN ,80% KRASKO OBMOCJE 1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha, Veliki stroj, Iglavci

96 LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI ZASEBNI GOZDOVI: Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi % oz. 1/ Vir: ZGS in SURS za leto < 1 ha 1-4,9 ha 5-30 ha > 30 ha

97 REZULTATI, primer območne enote Kranj VPLIVNI DEJAVNIK VREDNOST NAKLON TERENA NAJVEČ 30% MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% IGL SKALOVITOST NAJVEČ 50% RELIEF IZKLJUČI vrtačasto Z enako barvo so označene površine geografsko zaokroženih zasebnih gozdov, ki so izbrane kot primerne za strojno sečnjo!

98 Površine zasebnih gozdov, ki izpolnjujejo izbrane kriterije za uporabo strojne sečnje po OE in razvojnih fazah Območje / Mlajši drogovnjaki / Starejši drogovnjaki / Debeljaki / Skupaj, gozdne površine Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Kraško območje Skupaj / Summary

99 Število odsekov / Number of sections Kumulativa / Cumulative Frekvenčna porazdelitev števila odsekov v ZASEBNI LASTI po velikosti povprečnih parcel 100,0% 90,0% 80,0% Skupaj izbrano ha zasebnih gozdov. 70,0% ,0% 50,0% < 0,1 0, Več / More 40,0% 30,0% 20,0% 10,0%,0% Struktura razvojnih faz: 10% Drogovnjaki I 38% Drogovnjaki II 52% Debeljaki Površina parcele [ha] / Size of property [ha]

100 Delež / Share Porazdelitev deležev števila lastnikov in površine zasebnih gozdov glede na velikost parcel na izbranih gozdovih 30% 25% 20% Površina / Area Lastniki / No. of forest owners Priporočila (tuja) za ekonomično izvedbo strojne sečnje: 8 do10 ha 15% 10% 5% 0% Velikost parcele [ha] / Size of property [ha] Struktura števila lastnikov posesti: 1,32 % > 8 ha

101 Kumulativa [%] Cumulative [%] Porazdelitev deležev števila lastnikov in možnih sečenj glede na količino možne sečnje na lastnika gozda Lastniki /forest owners Količine iglavci /coniferous Količine listavci /deciduous Priporočila (tuja) za ekonomično izvedbo strojne sečnje: 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Možne sečnje/ lastnika/ 10 let Allowable cut / forest owner / 10 years Vsak 4-ti m 3 iglavcev in 5-ti m 3 listavcev 300 m 3 / poseg Struktura števila lastnikov posesti: 1,8 % > 300 m 3

102 LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi % =? 37 Vir: ZGS in SURS za leto 2003

103 Rezultati modelnega prostorskega združevanja odsekov (povzetek) Območje Skupno število zasebnih parcel v odsekih Povprečna površina izbrane parcele [ha] Število skupkov 2694 prostorsko ločenih površin (parcel ) Povprečna velikost skupka [ha] Razlika površin skupkov [ha] Tolmin , ,18 24,52 Povprečni skupek 32,12ha (parcela 2,71ha) Bled , ,44 58,55 Kranj , ,69 93,71 1/3 (31,3%) večjih od 8ha Ljubljana , ,09 22,27 Postojna , ,88 64,58 Teh 31,3% skupkov po številu predstavlja po Kočevje , ,87 6,72 Novo mesto , ,04 24,09 površini za Slovenijo več kot 94% skupno površine Brežice 604 2, ,90 9,11 Celje , ,96 8,98 izbrane kot primerne za strojno sečno Nazarje , ,28 35,97 Slovenj Gradec , ,48 6,40 2/3 takih, ki presegajo 30ha (presegajo prag ekonomičnosti ) Maribor , ,77 7,99 Murska Sobota , ,25 26,01 Kraško območje , ,86 22,86 Skupaj , ,12 29,41

104 Delež delovnega časa za premik med delovišči [%] The share of working time for travel operation Premik med delovišči glede na njihovo velikost (pri koncentraciji 30 m 3 /ha, povprečno neto drevo 0,3m 3, izvedba s strojem za sečnjo Timberjack 1270D) , , ,7 30,1 23,1 18,7 13,3 }razlika ~40 % 7, Velikost delovišča [ha] Size of working fields [ha]

105 Stroški sečnje glede na velikost delovišča in letne izkoriščenosti stroja za sečnjo (pri koncentraciji 30 m 3 /ha, povprečno neto drevo 0,3m 3, izvedba s strojem za sečnjo Timberjack 1270D) 1 ha 3 ha 5 ha 15 ha 50 ha EUR/m SIT/m Letno obratovalnih ur Working hours / year

106 Predstavitev tujih in domačih izračunov kalkulacij stroškov strojnega dela Avstrijske (Maschinen-cost, FVBA) Skandinavske (Timberjack, Univerza Tampere) Slovenske (Winkler in sod.) SIT/URO TIMBERJACK 1270 B UR/LETO

107 Koeficient vzdrževanja glede na nabavno vrednost stroja Avstrijske (FVBA) kalkulacije Ne obračunavajo likvidacijske vrednosti Popravila in vzdrževanje so obračunana glede na letno izkoriščenost stroja 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% Letna izkoriščenost [ur] FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt 2000

108 Odvisnost letne izkoriščenosti stroja od starosti stroja FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt 2000

109 Finske kalkulacije (Univerza Tampere) Razdelitev delovnega časa pri strojni sečnji Neto efektivni čas Tehnična izkoriščenost Načrtovanje, Odmor za kosilo, Odmor za regeneracijo

110 Kalkulacija SS, osnovna shema STROJ Datum: TIMBERJACK 1270 B_SLO SIT/ou 1. GORIVO IN MAZIVO Gorivo 164 SIT/l 10 l / ou 1640,00 Mazivo 472 SIT/l 1 l / ou 472,00 2. NADOMESTNI DELI Gume SIT 2400 ou 1046,27 3. AMORTIZACIJA Delež amortizacije Max. trajanje 9 LET Nabavna vrednost: SIT trajanje [ou] 7825,00 4. POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE 1500 Letno obratovalnih ur 6467,47 5. OBRESTI 4,5 [%] 6,667 trajanje [let] 1405,84 100% 50% 0% Letna izkoriščenost [ur] 6. ZAVAROVANJE 3 * A * t 1565, NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / OBR. URO 20421,58 NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / DEL. URO 70 [%] Tehnične izkoriščenosti 14295,11

111 Algoritem za izračun učinkov in stroškov po m 3 SS

112 STROŠKI SEČNJE IN IZDELAVE Timberjack 770, iglavci (1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha)

113 UVOD V RAZPRAVO Veliki potenciali za organizacijo dela in podjetja, novi drugačni izzivi Oblike povezovanja lastnikov gozdov in njihove prednosti v zvezi rabo sodobnih tehnologij Možnosti za kreativno gospodarjenje, ali lahko tehnologija narekuje delo tudi v drugih proizvodnih procesih v gozdarstvu? Vloga JGS (ZGS) pri SS, prednostne naloge?

114 PROIZVODNA NALOGA POTEK DELA

115 SPOZNAVANJE OBJEKTA Lokacija Smernice iz gozdnogospodarskega načrta Stanje v gojitveno načrtovalni enoti Obseg del Količine sečenj, prikazana struktura odkazila Usklajevanje kapacitet po fazah proizvodnega procesa glede na POSTAVLJEN proizvodni rok

116 VIDIK DELAVCA (kadrovska priprava) LASTNE KAPACITE Po fazah proizvodnega procesa Starost Socialna struktura Strokovna usposobljenost Predvidene potrebe Po fazah proizvodnega procesa Starost Socialna struktura Strokovna usposobljenost SKLADNOST Potrebe po dodatnem usposabljanju delavcev

117 VIDIK DELAVCA (kadrovska priprava) Zdravstveno stanje Pogoji za delo (bivališče, prevoz na delo in z dela, topli obrok) Zagotavljanje varnosti pri delu PP Osebna zaščitna sredstva Pooblaščena oseba Način obveščanja Specifične zahteve

118 VIDIK TEHNIKE (TEHNIČNA PRIPRAVA) Pregled lastnih delovnih sredstev in njihova kapaciteta po fazah proizvodnje Predvidevanje skladnosti kapacitet delovnih sredstev s predvideno proizvodnjo Potrebe po angažiranju dodatnih delovnih kapacitet oz. ocena presežkov lastnih delovnih zmogljivosti

119 VIDIK TEHNIKE (TEHNIČNA PRIPRAVA) Potrebe po gorivu, mazivu in rezervnih delih ter način preskrbe oz. popravil Nujna popravila in večja vzdrževalna dela na delovnih sredstvih RAZMEJEVANJE NAČRTOVALNE POVRŠINE

120 SKLADNOST KAPACITET (primer) 1: Struktura odkazila in podatki o tarifah (PRIMER) Oddelek (površina) Drev. Vrsta Število odkazanih dreves po debelinskih stopnjah Tarifni Razred A Igl V6 Lst V5 019 B Oddelek (površina) Igl V6 Lst V5 Drev. Vrsta 019 A Igl Lst 019 B Igl Lst Bruto [m 3 ] Netto [m 3 ] Povprečno drevo [m 3 ]??? Tarifa debelinske stopnje V5 LST 0,06 0,17 0,34 0,56 0,84 1,18 1,57 2,01 2,52 3,08 3,69 4,37 5,09 5,88 V6 IGL 0,06 0,19 0,37 0,62 0,93 1,30 1,73 2,23 2,78 3,40 4,08 4,82 5,64 6,49 2: Za delo ima izvajalec: PRIMER: 4 delavci sekači z lastnimi motornimi žagami 2 traktorista in en pomočnik 1 žičničar in 2 pomočnika 2 voznika kamionov 1 kmetijski traktor - prilagojen za delo v gozdu 1 zgibni traktor Iwafuji-T41 2 kamiona TAM s polprikolico (6t + 8t) 3: Povprečni učinki pri izvajanju gozdnih del (PRIMER): m 3 /dan Faza dela igl Lst Sečnja Spravilo s konji Sprav. s pril kmet. traktorji Spravilo z zgibnimi traktorji Spravilo z žičnicami Prevoz

121 TEHNOLOŠKI VIDIK (TEHNOLOŠKA PRIPRAVA) Opredelitev tehnologije Navodila za gozdni red Izvedbena in varstvena navodila Izračun normativov pri sečnji po delovnih poljih Izračun normativov pri spravilu po delovnih poljih Izračun normativov za prevoze

122 VIDIK GOSPODARNOSTI (EKONOMSKA PRIPRAVA) Stroški SEČNJE PO DELOVNIH POLJIH LOČENO ZA IGLAVCE IN LISTAVCE Stroški SPRAVILA LESA PO DELOVNIH POLJIH LOČENO ZA POSAMEZNA SREDSTVA Stroški PREVOZA LESA

123 USKLAJEVANJE PROIZVODNJE Optimizacija spravila lesa KAPACITE RAZPOLOŽLJIVOST STROŠKI OBSEG DEL PO SPRAVILNIH POLJIH Časovna in prostorska uskladitev sečnje in spravila lesa GANTOGRAM

124 GANTOGRAM, Časovna in prostorska uskladitev sečnje in spravila lesa Delovno Delovni dnevi polje /82,75/1,4 2 4/288,6/4,8 kolesnik 1+1/288,6/4,3 3 2/315,76/5,9 Zgibnik 1+0/291,7/7 kolesnik/82, 75/1,2 4 4/97,14/1,4 kolesnik/ kolesnik/ 23,31/0,4 97,14/1,5 5 2/86,55/2,4 Način vrisovanja in oznake: kolesnik/82, 75/1,3 Sečnja Število delavcev m 3 del.dni 2 / 270 / 5.5 Spravilo 3 Spravilno sredstvo m del.dni goseničar / 270 / 13

125 USKLAJEVANJE PROIZVODNJE Potek dovoza in odvoza lesa s pomožnih skladišč Izračun planiranih stroškov gozdne proizvodnje PO FAZAH PROIZVODNEGA PROCESA

126 Potek dovoza in odvoza lesa s pomožnih skladišč DOVOZ Del. 1. skladišče 2. skladišče 3. skladišče dan Delovno polje m 3 /dan kum. m 3 Delovno polje m 3 /dan kum.m 3 Delovno polje m 3 /dan kumm , ,67 23, , ,67 64, ,06 65, ,67 106, ,06 130, ,67 148, ,06 195, ,67 189, ,36 260, ,51 231,66 288, , ,06 350, ,13 14, ,75 425,23 82, , ODVOZ Del. 1. skladišče 2. skladišče 3. skladišče dan m 3 kum. m 3 cikl./da m 3 kum.m 3 cikl./dan m 3 kum.m 3 cikl./dan n , , , , , ,

127 OPTIMIZACIJA STROŠKOV SPRAVILA LESA Uporaba MS Excel orodja Reševalec na primeru optimizacije stroškov spravila lesa

128 MESTO OPTIMIZACIJE Priprava dela v gozdni proizvodnji obravnava naslednje vidike: Ekološki Vidik delavca Tehnološki Vidik varnosti Vidik gospodarnosti OPTIMIZACIJA STROŠKOV SPRAVILA LESA

129 RABA SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Forest Information System (FIS) Geographic Information System (GIS) Database Management System (DBMS) Spreadsheet Software» Tools (Solver)

130 Razmejevanje načrtovane Gravitacijska polja Določena z izvozno cesto Spravilna polja Določena z obliko in smerjo spravila lesa Delovna polja Določena z učinki izvedbe gozdnih del površine

131 OPTIMIZACIJA STROŠKOV CILJ: SPRAVILA LESA Optimalna razporeditev kapacitet po spravinih / delovnih poljih OMEJITVE: Skupno trajanje dela (delovnih dni). Specifične omejitve rabe določenega načina spravila lesa...

132 Vhodni podatki Obika spravila 1 DNEVNI UČINKI [m 3 /dan] Obika spravila Obika spravila 2 3 Obika spravila 4 Količine sortiment ov [m 3 ] Delovno polje 1 N11 N12 N13 N14 K1 Delovno polje 2 N21 N22 N23 N24 K2 Delovno polje 3 N31 N32 N33 N34 K3 Delovno polje 4 N41 N42 N43 N44 K4 Delovno polje 5 N51 N52 N53 N54 K5 Razpoložljiv čas Stroški [EUR/dan] D1 D2 D3 D4 S1 S2 S3 S4

133 SOLUTION Skidding machine 1 [days] Skidding machine 2 [days] Skidding machine 3 [days] Skidding machine 4 [days] Cutting volumes [m 3 ] Work field 1 X11 X12 X13 X14 Kx1 Work field 2 X21 X22 X23 X24 Kx2 Work field 3 X31 X32 X33 X34 Kx3 Work field 4 X41 X42 X43 X44 Kx4 Work field 5 X51 X52 X53 X54 Kx5 SUM [days] Dx1 Dx2 Dx3 Dx4 MIN - [$]

134 Matematični zapis postopka optimizacije stroškov spravila lesa CILJNA FUNKCIJA: S1*(X11+X21+..+Xi1)+..+Sj*(X1m+..Xij) MIN Omejitev količin: Kxi= Nij*Xij Omejitev časa: Dxj= Xij Minimizacija skupnih stroškov: MIN = Sj*Dxj

135 Raba modula Reševalec (MS Excel) za primer optimizacije stroškov spravila lesa Ciljna celica je celica, kjer smo določili enačbo za minimalni strošek (MIN) Spreminjati želimo celice, ki pomenijo rešitev kombinacijo uporabe stroja na delovnih poljih (Xij) SISTEM OMEJITEV: količine morajo biti enake izvornim količinam (Kxi = Ki) dnine morajo biti manjše ali enake razpoložljivim dninam (Dxj <= Dj) rešitve morajo biti večje ali enake nič (Xij >= 0)

136 Primer vhodnih podatkov za izračun min. stroškov spravila lesa Delovno polje Kmetijski traktor [m 3 /dan] Gosenični traktor [m 3 /dan] Gozdarski zgibni traktor [m 3 /dan] Količine [m 3 ] Razpoložljive dnine Stroški/dan 183 EUR 195 EUR 371 EUR

137 Kombinacija rabe spravilnih sredstev po delovnih poljih, ki jo pridobimo na osnovi optimizacije stroškov spravila lesa Delovno polje Kmetijski traktor [dni] Gosenični traktor [dni] Gozdarski zgibni traktor [dni] KOLIČINE [m 3 ] 1 1, , ,4 1, , ,8 148 VSOTA [dni] 10,0 5,9 4, EUR

138 ZAKLJUČNE MISLI... Sorazmerno preprosto in učinkovito orodje Postopek ne zahteva kompleksnega znanja programiranja Ni potrebe po nabavi dragih specialnih programskih rešitev Stroški IN prihranki morajo biti obravnavani ob upoštevnju stroškov in časa za premik strojev med delovišči Primerno za višje prostorske in časovne ravni načrtovanja taktično in ev. strateško

139 Pristop k razmejevanju načrtovalne površine z uporabo sodobnih podatkovnih virov in orodij Identifikacija neodprtih predelov gozdov Izločanje gravitacijskih polj Identifikacija razlesnic Obremenjenost gozdnih cest Določevanje smeri spravila lesa Izdelava karte oblik spravila lesa (KOSL) Validacija modela Modeliranje KOSL

140 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 2009 (v METRIH) 13. in 14. april 2011 Vir:

141 POSAMEZNA CESTA = OSNOVNI GRADNIK MREŽE CEST VPLIV CESTE NA VREDNOSTNI DONOS GOZDA? Spp Pstr r = Pspr + Pstr - Svzdr - Spp r = donos ceste Pspr = prihranek pri spravilu lesa = prihranek pri strokovnem delu (krajšem prihodu v gozd) Svzdr = stroški vzdrževanja ceste = stroški podaljšanja prevoza zaradi povečane prevozne razdalje (POTOČNIK/ ŠINKO/ WINKLER 1991)

142 VPLIVNO OBMOČJE CESTE

143 Produktivna vs. Spojna dolžina Produktivna dolžina ceste: 1. Cesta vodi skozi gozd 2. Cesta vodi ob gozdu 3. Gozd < 200m od ceste do gozda ni ovir za spravilo lesa 4. Negozdni pas > 200m, vendar krajši od 200m 13. in 14. april 2011 Dobre (1995) XXVIII. gozdarski študijski dnevi

144 Različice primarne odprtosti 1. Obstoječa primarna klasična odprtost =obstoječa primarna gozdarska cestna infrastruktura 2. Minimalna potrebna primarna klasična odprtost =vezana na širše področje (reliefne enote), za potrebe strateškega načrtovanja = min. cilj za določeno razdobje z vidika racionalnega gospodarjenja 3. Načrtovna primarna klasična odprtost = vezana na širše področje (reliefne enote) kot orientacija za za dograjevanje gozdnih cest določenega GG območja v sklopu načrtovanja gozdarskih transportnih sistemov 4. Ciljna primarna klasična odprtost = določena na ravni GGE kot končen cilj odpiranja tesno povezana na tehnologijo pridobivanja lesa in reliefne razmere GGE, uporaba pri taktičnem načrtovanju in raziskavah odpiranja gozdov 5. Optimalna primarna klasična odprtost = merilo: min. skupni stroški pridobivanja lesa) RK Ciljna gostota [m/ha] < >12 25 (Pentek 2002)

145 Nekateri vpivni dejavniki na gostoto gozdnih cest Stroški gradnje in vzdrževanja gozdnih cest Boniteta rastišč Spravine razdalje Tehnologija sečnje in izdelave Oblike spravila lesa Sestojne strukture Reliefne posebnosti Stroški gradnje in vzdrževanja sekundarnih prometnic Omejitve in potrebe, ki izhajajo iz ekoloških in socialnih funkcij gozda...

146 Orodja za izdelavo Modela določanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami

147 Oddaljenost od prometnic

148 Izločene površine, GGO Kočevje (>300m) vse min 30ha Število površin = 1069 Število površin = 182

149 Prepoznavanje posameznih predelov neodprtih gozdov X X? Javna cesta (produktivna) Gozdna cesta

150 Boniteta rastišč (rk) RK

151 Presoja po GGE -

152 Povzetek na ravni območne enote OE Kočevje

153 Predvidene izboljšave modela za določanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami Vkjučiti reliefne posebnosti (npr. prepoznavanje grebenskih točk oz. razlesnic) Izločiti varovane predele (različna stopnja varovanja!) Dopolniti modelno diferencirano vrednotenje odprtosti na različnih matičnih podlagah Vključiti smer spravila lesa (krajše pod ; daljše nad cesto razen pri žičnici) Ralikovati določevanje najmanjše neodprte površine glede na boniteto rastišča Presoja funkcij gozda z vidika ciljne gostote gozdnih cest Določevanje prioritet glede na dejansko dostopnost (javne kolovozne poti!) Izdelava modula za optimiranje gostote (npr. stroški sečnje in spravila lesa : stroški gradnje goznih cest.

154 Model obremenjenosti cestnega omežja Izločanje gravitacijskih polj

155 P R I M E R D M R X m Topography, hilly terrain d1 x=1 n R= d x /n DEM d2 dx Section. 19 B dn -1 dn

156 Algoritem za izločanje / določanje grebenskih točk

157 Decision process for ridge points extraction NW N NE 556 X-200, y+200 nn 558 X,Y+200 nn 510 X+200,y+200 nn nn X-100, y X,Y X+100,y+100 nn W 554 X-200,y 553 X-100,y XY Xy 511 X+100,y 512 X+200,y E nn 551 X-100,y-100 nn X,y X+100,y-100 nn 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

158 Decision process for ridge points extraction (S shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

159 Decision process for ridge points extraction (false S shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

160 Decision process for ridge points extraction (L shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

161 Decision process for ridge points extraction (V shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

162 Decision process for ridge points extraction (narrow V shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

163 Decision process for ridge points extraction ( slope shaped) NW N NE Equal or higher altitude than Xy Lower altitude than Xy W 556 X-200, y+200 nn 554 X-200,y nn nn nn X-100, y X-100,y 551 X-100,y X,Y X,Y+100 XY nn 559 X+100,y+100 Xy 511 X+100,y nn X,y X+100,y X+200,y+200 nn 512 X+200,y nn E 552 X-200,y-200 nn 556 X,y-200 nn 514 X+200,y-200 SW S SE

164 Case study with model-defined ridge points overlaid by forest roads Altitude: Ridge point Forest road

165 Simulation of friction by skidding operation Ridge points Slope [ 0 ]

166 DETAIL TOPOGRAPHY USED FOR FRICTION SIMULATION Slope [ 0 ] Ridge points EXTRACTED GRAVITY FIELDS

167 Extraction of model gravity fields used in skidding for road sections Legend e: Forest road Forest section

168 ALLOWABLE CUT ALLOWABLE CUT [m 3 /ha/10 years]

169 Total amount of timber harvested per gravity field ALLOWABLE CUT [m 3 /ha/10 years] Extract I, Timber [m 3 ] Spreadsheet operation Road ID Load [m 3 /cell] Extract II, road lengths [m] Length of road section

170 Road loads of access timber Road load [m 3 /cell]

171 Spatial representation of road network by degree of loading resulting from timber extraction High Medium Low Exit

172 Load classes for forest road sections with 10-year allowable cut for tested FMU ID Road section number Number of raster cells per road section Maximum section load class Minimum section load class Average section load class