Uporaba SVP za ocenjevanje poseka

Transkripcija

1 Uporaba SVP za ocenjevanje poseka Matija Majcen

2 Uvod pri nas klasična kontrolna metoda s polno premerbo Začetek 70. let se začne uporabljati kontrolna vzorčna metoda 1998: Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih predpiše uporabo KVM

3 Stalne vzorčne ploskve SVP so glavno orodje KVM Postavljene so po vsem inventurnem območju, s sistematičnim vzorčenjem Manjša vzorčna napaka, kot pri slučajnostnem vzorčenju Velikost ploskev 2 in 5 arov na manjši merimo vse nad merskim pragom, na zunanjem obroču nad 30 cm d1,3

4 Stalne vzorčne ploskve Lega SVP je v gozdu točno določena Mreža SVP je postavljena na podlagi določb iz Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) Kontrolna vzorčna metoda daje zadovoljive rezultate na večjih površinah, kot so gozdnogospodarske enote in večji rastiščno gojitveni razredi

5 Snemanje na SVP merimo prsni premer dreves in njihov socialni položaj ter spremembe, ki so nastale od prejšnjega snemanja Pri ponovitvi merjenj se dopolnijo podatki o azimutih dreves, prsnem premeru, socialnem položaju ter poškodovanosti in kakovosti dreves evidentiramo tudi odmrlo lesno maso

6 Presoja ocene poseka s SVP Količino posekanega lesa na vzorčni ploskvi predstavlja seštevek volumnov dreves, ki so bila pri drugi meritvi označena s kodo 1 Upoštevati moramo tudi priraščanje dreves v polovičnem času med dvema zaporednima meritvama

7 Presoja ocene poseka s SVP Podatki s SVP niso primerni za podajanje zelo zanesljivih ocen o poseku na ravni gozdnogospodarskih enot Dolgoročno lahko zagotovimo kvalitetno primerjavo posekov le z zgostitvijo obstoječe mreže točk ali s povečanjem površine obstoječim vzorčnim ploskvam Tako bi metoda SVP lahko postala ustaljena praksa kontrole evidence poseka

8 Prednosti uporabe SVP pri načrtovanju Z razvojem primernih računalniških programov bi lahko zabeležen posek na SVP preračunali in predstavili na različnih ravneh Ocene bi lahko predstavili na ravni gozdnogospodarske enote, revirja, gospodarskega razreda in vse to glede na lastništvo Različne rezultate poseka bi lahko podrobno prikazali tudi po debelinski in drevesni strukturi

9 Prednosti uporabe SVP pri načrtovanju Z mrežo SVP z veliko in srednjo stopnjo vzorčenja trenutno podrobneje izmerimo več kot 50 % gozdov v GGO (Tolmin), kar je bistveno več (okoli 15 %) kot nekoč z drugimi, zamudnejšimi metodami Ena številnih prednosti KVM je tudi ta, da z nižjo stopnjo vzorčenja s korekcijo zadovoljivo obvladujemo tudi druge gozdove v območju, kjer je napaka okularnih cenitev navadno bistveno večja

10 Zaključek Natančnost ocene poseka s to metodo je zaenkrat še premajhna, da bi lahko le tega zanesljivo prikazovali na ravni GGE z zgostitvijo mreže točk ali povečanjem površine ploskev bi lahko dosegli dovolj veliko natančnost Prednost te metode napram ostalim je predvsem v ceni, ter širini prikazovanja podatkov

11 Zasebni gozdovi - problematika izvajanja del Seminarska naloga Medja Uroš

12 Zasebni gozdovi v Sloveniji gozdnih posesti Vpovprečju velika 2,6 ha in leži na treh parcelah Delež zasebnih gozdov znaša okoli 71% 34% gozdovi družinskih kmetij 37% nekmečki zasebni gozdovi 2

13 Problematika izvajanja del Majhna gozdna posest, oddaljenost posesti Pomanjkljiva tehnična opremljenost in znanje Nizka stopnja izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov Slabo sodelovanje z načrtovalci in revirnimi gozdarji Nerazumevanje in nizka uporabna vrednost načrtov za zasebne lastnike 3

14 Sečnja V 1. in 2. velikostnem razredu sečnje ne izvajajo vsako leto V obdobju 1 do 5 let jih seka v prvem velikostnem razredu 38,5% in v drugem slaba polovica Lastniki nad 5 ha izvajajo sečnjo vsako leto Količina poseka: na manjših posestvih posekajo več (1. razred 8,2 m3/ha, 2. 4,6 v ostalih okrog 3 m3/ha) 4

15 Gojitvena in varstvena dela 5 Z gojitvenimi in varstvenimi deli se ukvarja manjše število lastnikov Manj kot polovica lastnikov ta dela opravi sama, tretjina pa teh del ne izvaja V 1. velikostnem razredu samo četrtina opravi ta dela Dobra polovica lastnikov v ostalih razredih poleg drugih sama izvaja gojitvena dela Nega opravljena le na 10,2% površine

16 Spravilo Traktorsko spravilo z različno stopnjo prilagoditve V povprečju največ lastnikov spravilo opravljajo sami (65%) V prvem velikostnem razredu 63,6% lastnikov spravila ne opravlja 6

17 Možnosti intenziviranja Individualni stiki z lastniki Združevanje lastnikov Izobraževanje lastnikov Gozdarsko načrtovanje in gojenje gozdov 7

18 MESTNI IN PRIMESTNI GOZDOVI Bojan MIKLIČ

19 UVOD Gozd v okolici mest opravlja vrsto funkcij in vlog, ki vplivajo na kvaliteto življenja v mestu. Funkcije gozdov so v gozdnogospodarskem načrtu (GGN) ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti. Prikazane so po gozdnofunkcijskih enotah na karti v merilu 1: Gozdnofunkcijske enote določajo gozdni prostor, torej zajemajo gozd in negozdna zemljišča. Pri prvi stopnji poudarjenosti funkcije določajo način gospodarjenja z gozdom. Pri drugi stopnji poudarjenosti funkcije pomembno vplivajo na način gospodarjenja z gozdom. Pri tretji stopnji poudarjenosti funkcije le deloma vplivajo na gospodarjenje z gozdom.

20 Pojem funkcija gozda predstavlja vpliv gozda, ki je neodvisen od človekove prisotnosti. Pojem vloga gozda pa nekaj, kar človek v danih razmerah od gozda pričakuje. Proizvodne funkcije (lesnoproizvodna) so v mestnih gozdovih sekundarnega pomena. Ekološke funkcije opravljajo praktično vsi gozdovi. Socialne funkcije pridejo najbolj do izraza prav v mestnih gozdovih.

21 GOSPODARJENJE Z MESTNIMI IN PRIMESTNIMI GOZDOVI V mestnem okolju je mnogonamensko tako obremenjen z javnimi funkcijami, da je postal del mestne infrastrukture. V zadnjih letih se je po vseh evropskih mestih zelo povečal pritisk na urbani gozd predvsem z rekreacijo, pa tudi z gradnjo. Mestni gozdovi so tisti, ki se nahajajo v mestu in njegovi bližini. Običajno so površine teh gozdov majhne, vendar so v stanovanjskih območjih številčne. Gospodarjenje takšno, da zagotavlja primerno rekreacijsko okolje, zaščitni zeleni pas, vzdržuje biodiverziteto in naravno odpornost gozdov.

22 PROBLEMI Veliko zahtev po različnih rabah gozdov, kar vodi do konfliktnih situacij. Nastane lahko konflikt med lastniki zemljišč in intenzivno rekreacijo. Razlogi za konflikte v gozdnem prostoru so dvojni: - razlike med zahtevami do gozdov in možnosti za uresničitev zahtev notranji konflikti pri gospodarjenju z gozdovi; - konkurenčne ali celo izključujoče zahteve (interesi). Problematična so zlasti območja, kjer se obiskovalci ne zadržujejo na utrjenih gozdnih poteh, vlakah in cestah, ampak se rekreirajo po celih gozdnih površinah. Do konflikta lahko pridejo tudi dve različni rekreaciji gorski kolesarji in umirjeni sprehajalci.

23 Lastniška struktura mestnih gozdov večinoma ni ugodna. Premalo gozdov v občinski lasti. Do konfliktnih situacij privedejo različna pričakovanja lastnikov gozda in ostalih souporabnikov gozda. Nekateri lastniki želijo gozdno zemljišče s spremembo namembnosti spremeni v stavbno zemljišče, ki ima veliko višjo ceno. Le izjemoma se lahko spremeni namembnost gozdov, ki so razglašeni za gozdove s posebnim namenom, zaradi razlogov javnega pomena.

24 Lesnoproizvodna vloga gozda je na površini mestnih gozdov močno zmanjšana. Ukrepi morajo biti izvajani še posebej skrbno, saj odkazana drevesa velikokrat stojijo v bližini različnih objektov, kar posledično zahteva natančno smer podiranja. Nedopustno je, da posekano drevje leži na gozdni cesti daljše obdobje. Pri delu v gozdu lahko pride tudi do nasprotovanja javnosti, ki se pojavi v primerih premajhne obveščenosti okoliškega prebivalstva. Pri izvajanju del je lahko problematična tudi kvaliteta opravljenih del. Izvajalci del v mestnih gozdovih bi morali biti seznanjeni z posebnimi pogoji dela in imeti vse potrebne kvalifikacije za zahtevno naravo dela.

25 ZNAČILNOSTI NAČRTOVANJA IN GOSPODARJENJA Današnja ureditev gozdov ne omogoča natančnega načrtovanja v gozdovih urbanega prostora. Pomembna naloga gozdarjev v mestih je dobro informiranje javnosti, ki vključuje informiranje o poteku, namenih načrtovanja in rezultatih načrtovanja. Participacija mora biti omejena na določena vprašanja, gozdarska vprašanja prepustimo stroki. Vsi mestni gozdovi, ki so zajeti v posebnem gozdnogospodarskem načrtu, naj tvorijo en revir. Za mestni revir naj skrbi en gozdar. Gozdarski strokovnjak mora imeti vse potrebne kvalifikacije za pestro delo v urbanem okolju. Poleg gozdarskih znanj povezanih z gozdnim ekosistemom, mora obvladovati tudi elemente krajinskega oblikovanja. Poseben poudarek je na komuniciranju z različnimi souporabniki gozdov in obveščanje javnosti zaradi ukrepov v gozdu.

26 Ob izdelavi prostorskih aktov pogosto opažamo neustrezno razporejanje posameznih rab v prostor. Pozidava območij stavbnih zemljišč - predstavlja negativen vpliv na možnost gospodarjenja z gozdovi. Poseben problem se pojavi v primeru, da gozdno drevje ogroža objekte. Pojavljajo se zahtevki za krčitev gozdne površine. Takšna krčitev pa pomeni spremembo dejanske rabe v prostoru. Problem dostopov do gozdih površin oziroma ograjevanje parcel z ograjami na gozdnem robu.

27 ZAKLJUČKI Gozdovi v mestu dvigujejo kvaliteto bivanja, rahljajo in členijo gradbene strukture. Na območju mestnih gozdov ni ustrezno načrtovana raba prostora, zato prihaja do konfliktov. Veliko gozdov je nenegovanih, kar je glede na njihove vloge nedopustno. Moteča vožnja z štirikolesniki, avtomobili in motorji. V nekaterih gozdnih kompleksih je viden negativni vpliv rekreacije. Območja okoli mestnih gozdov je potrebno pravno urediti in jih razglasiti kot gozdove s posebnim namenom. Celotno območje gozdov okoli mest naj bo zajeto v enotnem načrtu, zanj pa naj skrbi en revirni gozdar. Pomembno je, da ima revirni gozdar dobro sposobnost komuniciranja. Sprotno obveščanje javnosti o dogajanjih in posegih v gozd.

28 GOSPODARJENJE S PIONIRSKIMI IN PREMENE POTREBNIMI GOZDOVI Seminarska naloga Gozdnogospodarsko načrtovanje Goran Paulinič

29 PIONIRSKI GOZD Teorija r / K Značilnosti pionirskih drevesnih vrst Značilnosti klimaksnih drevesnih vrst Sukcesijski razvoj (pionirske / klimaksne vrste) Nega pionirskega gozda

30 PREMENE Izhodišča za odločitve o premenah: -razvleči naravni razvoj ali ne? - pretehtati : direktna ali indirektna premena? - premena kmetijskih zemljišč naj bo posredna in dolgotrajna

31 TIPI PREMEN Postopna naravna obnova Prednosti: - spontano vračanje naravne rodovitnosti, -manjše je tveganje, da bo med razvojem prišlo do škod, -stroški nege so manjši

32 Premenilno redčenje ali prevzgoja - Degradirani gozdovi so večinoma mešani malopovršinsko raznomerni - V steljnikih in panjevcih : borna rodovitnost in spremenjene drevesne sestave - Sanirati posledice kmečkega prebiranja - Cilj je doseči stabilnost in kakovost sestojne zasnove, spremeniti gozd iz panjevca v semenovec ali kakšnemu drugačnemu tipu spremenjenega gozda povečati rastnost - Strukturno redčenje kot oblika premenilnega redčenja Premena panjevca - Drevesa so kratkoživa, v povprečju nekakovostna in hitro izgubijo vitalnost. Premena čimprej! - Posredna ali neposredna premena?

33 Primer gozdnogojitvenega cilja, ki si ga lahko postavimo v panjevcih: - Reguliranje obstoječe zmesi na takšen način, da dobimo gospodarnejšo sestavo drevesnih vrst (pretvorba v semenovec), ki je hkrati skladna s sonaravno podobo gozda. Primeri ukrepov, ki nas privedejo do cilja: - Premenilno redčenje sestojev, s poudarkom na pospeševanju semenovcev, ob hkratnem sproščanju kvalitetnih in vitalnih panjevcev. - Po potrebi podsadimo ali podsejemo (s tem ukrepom izpopolnimo sestoj in takoj ustvarimo pogoje za nadaljnjo nego podsajenega oz. podsejanega drevja). - Sproščanje naravnega pomladka, kjer je smiselno narediti pomladitveno jedro.

34 Trajnostno gospodarjenje s panjevci Kje? Kako? Premena kmetijskih zemljišč Strateško načrtovanje gospodarjenja s pionirskimi gozdovi in degradiranimi gozdovi, na primeru ggo maribor Dve ravni načrtovanja premen: splošni elaborat in podrobno načrtovanje

35 1. Cilj: Razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge Smernica: "Z akumuliranjem prirastka je treba povečevati lesno zalogo gozdov v območju, ter drevesno sestavo in zgradbo sestojev še bolj približati naravni." 2. Cilj: Krepitev stabilnosti gozdov v območju Smernica: "Z nego mladega gozda, povečevanjem deleža listavcev, oblikovanjem zgradbe gozdov, ki se približuje modelni ter z usklajevanjem prehranske kapacitete gozda in populacij divjadi povečati vsestransko odpornost gozdov." 3. Cilj: Zagotavljanje trajnosti donosov in krepitve večnamenske vloge gozdov Smernica: "Ustrezno pridobivanje lesa, v skladu z naravnim razvojem gozdnih združb, ter zagotavljanje vlaganj v ohranjanje in krepitev zlasti biotopske, varovalne, estetske in rekreacijske funkcije gozdov. Splošne usmeritve

36 Med splošnimi usmeritvami najdemo naslednje napotke glede premen: 1. Načrtnega pogozdovanja kmetijskih zemljišč ni primerno pospeševati, vendar pa ga v območjih, ki so najmanj primerna za kmetijstvo, lastnikom gozdov tudi ne kaže onemogočati 2. opuščene kmetijske površine je primerno prepustiti procesu naravnega zaraščanja 3. postopna premena izmenjanih in močno spremenjenih ter osiromašenih sestojev, s povečanjem deleža listavcev

37 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE NAČRTOVANJE TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA LESA Seminarska naloga pri predmetu Gozdnogospodarsko načrtovanje Ljubljana, Avtor: Matija Piščanc

38 Tehnologije pridobivanja lesa 2 Dolžina lesa, ki ga spravljamo skozi sestoj, je glavno merilo, zato lahko govorimo le o dveh sistemih pridobivanja lesa (bolje skupinah tehnologij), in sicer: sistemu (tehnologiji) kratkega lesa sistemu (tehnologiji) dolgega lesa

39 Tehnologije pridobivanja lesa 3 Tri osnovne tehnološke oblike: izdelava sortimentov v sečišču, izdelava sortimentov na pomožnih skladiščih ali kamionski cesti, in izdelava sortimentov na mehaniziranih lesnih skladiščih ali pri uporabniku.

40 FAZA/POSTOPEK GOZD SKLADIŠČE V GOZDU LESNO SKLADIŠČE UPORABNIK SEČNJA Podiranje Kleščenje Krojenje 4 Prežagovanje SPRAVILO Zbiranje Vlačenje ali vožnja Sortiranje PREVOZ Nakladanje Vožnja Razkladanje DODELAVA Primer tehnologije izdelave gozdnih lesnih sortimentov iglavcev v gozdu iz Slovenije (lupljenje pri uporabniku), (Košir 1997) SORTIMENT Primer tehnologije izdelave gozdnih lesnih sortimentov iglavcev v gozdu iz Slovenije (lupljenje pri uporabniku) (Košir,1997).

41 Tehnološki sistemi, tehnologije, metode dela 5 Tehnološki sistemi Tehnologije Metode Sistemi kratkega lesa Sistemi dolgega lesa izdelava sortimentov v sečišču izdelava sortimentov na pomožnih skladiščih ali kamionski cesti izdelava sortimentov na mehaniziranih lesnih skladiščih ali pri uporabniku sortimentna metoda, iglavci obeljeni sortimentna metoda, iglavci v lubju drevesna metoda debelna metoda poldebelna metoda metoda mnogokratnikov, iglavci obeljeni (redko) metoda mnogokratnikov, iglavci neobeljeni

42 Načrtovanje tehnologij pridobivanja lesa 6 Načrtovanje optimalnih tehnologij Načrtovanje pomembnih zahtev in omejitev glede tehnologije pridobivanja lesa

43 Strojna sečnja v Sloveniji 7 Sama tehnologija izvira iz držav, kjer je gospodarjenje z gozdovi velikopovršinsko in struktura gozdov enomerna s kratkimi obhodnjami. Osnovni kriteriji za izvedbo strojne sečnje: največ 30% naklon terena, najmanj 70% delež iglavcev v lesni zalogi sestoja, največ 50% skalovitost in izločitvijo vrtačastih terenov - primernih 9% oz. 7% površin v državni last. Pri strojni sečnji nastopajo stroji za (Košir, 1997): -sečnjo in izdelavo (harvester), -sečnjo in spravilo (forvester oz. harwarder), - obdelavo (procesor), - podiranje in zbiranje (feller-buncher), -kleščenje (delimber).

44 Načrtovanje tehnologij v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja 8 Načrtovanje mora biti izvedeno na vseh ravneh, kakor je tudi izdelan gozdnogospodarski načrt. Načrtovanje tehnologij spada pod sečno-spravilno načrtovanje, ki je del gozdnogojitvenega načrtovanja. Zavod za gozdove Slovenije izda lastniku gozda odločbo v upravnem postopku. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA

45 Zaključek 9 Načrtovanje tehnologij pridobivanja lesa je pomemben del načrtovanja in je odvisno od številnih dejavnikov. Upravičenost izbire mora biti podkrepljena z argumenti presoje in analize možnih tehnologij za izbrano območje. Bistvo izbire prave tehnologije je predvsem odvisno od primerne usposobljenosti, poznavanja terenskih razmer, razpoložljivih tehnologij, vse to pa ob upoštevanju sonaravnosti gospodarjenja in funkcij, ki jih gozd opravlja.

46 10 Hvala za pozornost.

47 Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje Avtor: Zoran Polnar

48 Prebiralni gozd Za prebiralni gozd je značilno, da je vertikalni profil zapolnjen s krošnjami Na majhni površini so drevesa različnih višin, debelin in starosti, tako da ni mogoče ali pa smiselno razlikovati razvojnih faz ali višinskih slojev Delež prebiralnih gozdov Slovenije neznaten (okoli 4% celotne površine gozdov ha)

49 Zgodovina prebiralnega gospodarjenja Začetno obdobje, predvsem na prelomu 19. in 20. stoletja, in uveljavitev prebiralnega gospodarjenja v nekaterih veleposestniških gozdovih visokega krasa in v nekaterih gozdovih na Pohorju in Zgornji Savinjski dolini, Obdobje uveljavitve in prevlade prebiralnega gospodarjenja na Slovenskem po drugi svetovni vojni, Obdobje (intenzivnega) opuščanja prebiralnega gospodarjenja delno že v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih, Obdobje ponovnega zanimanja za prebiralno gospodarjenje v obdobju od devetdesetih let 20. stoletja do danes.

50 Značilnosti Poimenovanje položajev zgornji, srednji in spodnji položaj Če presojamo prebiralni gozd razvojno, kot proces, pa je ustreznejše simbolično poimenovanje dreves na čakalce, sprinterje in zmagovalce Optimalne lesne zaloge od 250 do 450 m 3 /ha odvisno od rodovitnosti rastišča

51 Značilnosti Na določenem rastišču ni možne le ena»idealna«debelinska struktura, saj je le ta poleg rastišča odvisna tudi od drevesne sestave in ciljev gospodarjenja Za prebiranje so pomembne naslednje lastnosti drevesnih vrst: sencozdržnost, aksialna rast, naravna tendenca k diferenciaciji

52 Model prebiralnega gozda V določenem času mora v določeno debelinsko stopnjo vrasti enako število dreves, kot jih v tem obdobju v tej stopnji posekamo, oziroma je preraste v naslednjo debelinsko stopnjo, Za nemoteno funkcioniranje prebiralnega gozda je potrebno ustrezno število najtanjših dreves, ki jih še merimo. Število je v korelaciji z višino lesne zaloge, Posek je enak prirastku.

53 Prebiranje z listavci Zaradi vseh njihovih lastnosti je kljub morebitni sencozdržnosti z listavci veliko težje dosegati raznolike vertikalne strukture in prebiralno zgradbo Skupno lesno zalogo naj bi zmanjšali na m 3 /ha, to je skoraj pol manj kot pri iglavcih Pomembna sestavina prebiralnega gojenja sestojev bukve je tehnika pomlajevanja, priporočajo minimalne velikosti vrzeli 3 4 are

54 Prednosti in slabosti PG Vrednostna sestoja Prednosti Slabosti podukcija Majhen delež tankega in velik deležslabša kvaliteta lesa (koničnost, debelega drevja vejnatost, reakcijski les) Povprečno posekano drevo od 1 do 1,5 m 3 Spodnji del debla zelo kvaliteten Okoljske vloge Ugodno razmerje H/D Izjema so tanjša drevesa v 3, 4, 5 deb. Odpornost proti vetrolomu stopnji Stalno zastiranje tal Ni velikih sprememb sestojne mikroklime Socialne vloge Estetska podoba Gojitvene posebnosti Manjši obseg gojitvenih del Gojenje listavcev Ohranjanje jelke Kvaliteta bukve Posek in spravilo Celotni stroški dela so zaradi Posek in spravilo sta bolj težavna, večja je debelega drevja podobni kot pri SPG poraba časa, potrebna je kvalificirana delovna sila Socialnoekonomske Trajnost donosov značilnosti Prilagodljivost

55 NATURA 2000 IN GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE Špela Ramšak

56 Uvod Opredelitev pojma Natura 2000 Cilji Nature 2000 Omejitve pri gospodarjenju z gozdovi

57 Gozdnogospodarsko načrtovanje in Natura 2000 Posebnost Slovenije; načrti posameznih sektorjev GGN sektorski načrti Z opredelitvijo NATURA 2000 v zakonu zagotovljena pravna podlaga Z vstopom v EU Slovenija podpisala posebno deklaracijo o pospešenem uveljavljanju Nature 2000 (Deklaracija»El Teide«)

58 Gozdnogospodarsko načrtovanje in Natura 2000 Ključno: opis varstvene cone znotraj opisa konkretnega gozda oz. odseka Sodelovanje ZGS in ZRSVN; izmenjava informacij Revirni gozdarji in drugi strokovnjaki; sodelovanje Pomanjkljivosti: birokratski postopki pri pridobivanju nekaterih dovoljenj

59 Gozdnogospodarsko načrtovanje in Natura 2000 ekološke zahteve posebno pozornost Upravljavski načrti niso obvezni, a so potrebni kot podlaga za pogodbene ukrepe Lahko specifično zasnovani ali pa integrirani v druge razvojne načrte Ker slovensko gozdarstvo temelji na sonaravnem gospodarjenju, je zagotovljeno primerno upravljanje

60 Gozdnogospodarsko načrtovanje in Natura 2000 v prihodnje Zagotavljanje sistematičnega načina vzpostavitve in vzdrževanja ustrezne mreže ekocelic v zasebnih gozdovih. Izboljšati pretok informacij med institucijami o stanju habitatov varovanih vrst Izmenjava izkušenj s tujino in zagotoviti monitoring manjšinskih gozdnih habitatnih tipov

61 Upoštevanje načel nature 2000 konkretno GGN GGE Čemšenik Kolovrat Območje Čemšeniške planine Ramšak Š.

62 Zaključek in mnenje Ne pomeni nič delati, pomeni omejitve Leta 2006 je Natura 2000 v Sloveniji obsegala območji, km2 V GGN Čemšenik-Kolovrat zadovoljivo določeni ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja

63 Hvala za pozornost

64 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA Seminarska naloga pri predmetu Gozdnogospodarsko načrtovanje Ljubljana, Avtor: Sebastjan Šivic

65 Odprtost gozdov z gozdnimi cestami Ustrezna gostota gozdnih prometnic je eden temeljnih pogojev za intenzivno in trajnostno gospodarjenje z gozdom Pomen gozdnih prometnic za notranjo razdelitev gozdnega prostora na oddelke in odseke, transport lesa, dostop do gozda, varstvo gozdov pred požari, sortiranje, dodelavo in nakladanje lesa, povezovanje naselij in višinskih kmetij, dostopnost gozda, ter s tem možnost za rabo socialnih vlog gozda, Negativen vpliv na okolje! ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 2

66 Načrtovanje odpiranja gozdnega prostora z gozdnimi cestami Negativne posledice gozdnih cest na okolje so manjše, če je sistem gozdnih prometnic ustrezno načrtovan ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 3

67 Pomembne informacije za odločanje o odpiranju so: Zdajšnja odprtost gozdov, Usklajene zahteve interesantov po sistemu prometnic v gozdnati krajini, Orografske razmere; geološke razmere, morfologija terena, nosilnost in erodibilnost tal, ogroženost zaradi zemeljskih plazov, Nagibi terena, oblikovanost terena ter terenske ovire, Posebne zahteve za varstvo narave (redki biotopi, mirne cone, ), Tehnologija spravila lesa (žičnično ali traktorsko itn.), Proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in rastne zmogljivosti sestojev ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 4

68 Optimalna odprtost Optimalna odprtost - ob minimalnih stroških dosežemo največje koristi. Optimalno stanje odprtosti je tisto, pri katerem je doseženo (Dobre 1990): Da so prevozni stroški za vse potrebe prometa minimalni Optimalno gospodarjenje z gozdom Da so upoštevani interesi drugih uporabnikov gozdnega prostora ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 5

69 Sedanja odprtost slovenskih gozdov Sorazmerno dobra opremljenost z gozdnimi prometnicami; državni gozdovi bolje od zasebnih (Medved, 2006). Dolžina vseh gozdnih cest je ob koncu leta 2008 znašala km, od tega v zasebnih gozdovih km, km pa v državnih gozdovih (Papež, 2010). Povprečna gostota gozdnih cest v zasebnih gozdovih je 10,3 m/ha, v državnih pa 12,8 m/ha (Medved, 2006). Povprečna odprtost slovenskih gozdov z vsemi cestami je 20,9 m/ha). Potrebe po načrtovanju in gradnji novih gozdnih cest še vedno obstajajo - predvidena odprtost z gozdnimi cestami je nekje med 24 in 25 m/ha. (Papež, 2010). ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 6

70 Problematika in izzivi Država je primer lastnika, ki vlaga v gozdove z usklajeno gradnjo cest in vlak. V zasebnih gozdovih pa prevladujejo gradnje vlak, brez motivov za dolgoročna vlaganja in manjše okoljske posledice. V zasebnih gozdovih prevladuje drobna posest, zasebni lastniki so kapitalsko šibki, vendar je tudi nizka stopnja okoljske ozaveščenosti in pripravljenosti za finančno sodelovanje pri infrastrukturnih projektih. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 7

71 Pri graditvi gozdnih prometnic se razpolaga z(s): Regulativo, ki daje prednost obliki dokumentacije pred njeno vsebino, Strokovnimi službami, ki vse težje uveljavljajo kakovostne gradbene rešitve, Finančnimi inštrumenti, ki so absolutno premajhni, nepredvidljivi in neučinkoviti. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 8

72 Vlaka je zasebnemu lastniku laže dosegljiva, zahteva manj napora pri usklajevanju interesov in znatno manj papirjev. V prihodnosti moramo pri graditvi nadaljevati z razvojem tehničnih in upravnih postopkov ter usklajevanjem zakonodajnega okvira in finančnih vzvodov na način, ki bo spodbujal investitorje k sodelovanju, celostnim rešitvam in dolgoročnim vlaganjem. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 9

73 Načrtovanje omrežja gozdnih cest Pri načrtovanju omrežja gozdnih cest si pomagamo z orodji, s katerimi prihranimo veliko časa in stroškov. Taka so npr. GIS orodja, ki temeljijo na bazah prostorskih podatkov. GIS je orodje, ki nam služi za učinkovito načrtovanje, spremljanje napredka, ter za učinkovito upravljanje vzdrževanja omrežja gozdnih cest. Za obdelavo GIS podatkov poznamo več računalniških programov. Najbolj se uporabljajo programi, kot so MapInfo Professional, Idrisi, ArcGIS,.. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 10

74 Največje težave, ki jih imamo pri delu z GIS podatki so pomanjkljivost podatkov v bazah in nedosledno obnavljanje spreminjajočih se podatkov. Pri načrtovanju je še vedno potrebno kombinirati GIS metode s terenskim načrtovanjem. Tako dobimo optimalne rešitve problemov. Modeli pomagajo določiti optimalno lokacijo cestnega omrežja. Obstajajo različni modeli večina jih temelji na izračunu skupnih stroškov prevoza lesa ter stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest. Drugi modeli pa se uporabljajo za določitev poteka cestnega omrežja, kjer bi bili negativni vplivi na okolje čim manjši. ZGOŠČEVANJE CESTNEGA OMREŽJA 11

75 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE JERNEJ ŠKVARČ

76 Smrekova rastišča predstavljajo le 1,4 % vseh gozdnih rastišč. Na Kočevskem je smreka marsikje primešana različnim jelovo- bukovim gozdovom. Optimalne razmere: mešani iglasti in listnati gozdovi, z mm dežja od maja do avgusta in nad 6 C. Glede tal velika ekološka amplituda. Sencovzrdžna, polsvetloljubna na suhih in višjih legah

77 VZROKI ZA NASADE: - preprosto upravljanje, - visoka proizvodnja lesa, - krajše proizvodnje dobe, - veliko povpraševanje po smrekovem lesu, - nizki stroški sajenja in nizke poškodbe zaradi od divjadi, -visoka raven znanja o smreki. SLABOSTI NASADOV - nizka ekološka vrednost, -občutljivi na motnje- nestabilni sestoji, - zmanjšana rekreacija in estetska vrednost, -povzroča zakisevanje, zbijanje tal.

78 Smreko ogrožajo vetrolomi, snegolomi in suša, lubadarji in trohnoba. Opravljajo tudi pionirski vlogo Prevzgoja smrekovih nasadov pomeni danes enega najtežjih gojitvenih problemov. Potrebno je dobro poznanje lastnosti in zahtev smreke. Gospodarjenje temelji na ohranjanju smreke na naravnih rastiščih, nižinskih predelih smreko primešano drugim drevesnim vrstam.

79 Najbolj uporabljen način preoblikovanja smrekovih nasadov v mešane sestoje. Za sadnjo se uporablja sadike lokalnih provenienc, različnih velikosti in starosti. Pozitiven učinek priprave rastišča na preživetje in rast sadik. Sadike imajo veliko stopnjo preživetja in zadovoljivo rast.

80 Setev povzroča majhne stroške, vendar je manj uspešna od sadnje. Uporabljati moramo seme le visoke kakovosti in zadostne količine. Preproste poti za premeno smrekovih sestojev ni mogoče predpisati. Uspeh premene odvisen od natančne opredelitve ciljev in uskladitve posameznih korakov v procesu obnove.

81 Cilj premene je ponovno vzpostaviti stabilen gozdni ekosistem. Na odločitve o gozdnogospodarskih ukrepih vplivajo finančna sredstva, nujnosti ukrepanja, obseg nasadov, znanje, cilji, funkciej in obseg subvencij. Končna odločitev o podsadnji mora upoštevati možen obseg vlaganj. Vsi ukrepi premene morajo biti tehnično izvedljivi in ekonomsko upravičeni.

82 Naravna obnova v nasadih je zahtevnejša od umetne. Odvisna je od rastišč, stanja sestojev in gojitvenega pristopa. Smreka se dobro pomlajuje, prav tako gorski javor in drugi listavci. Gostota pomladka drevesnih vrst se značilno razlikuje med rastiščnimi tipi. Smreko pomlajujemo v vrzelih. Velikosti in oblike vrzeli vpliva na uspešnost pomlajevanja in na drevesno sestavo pomladka.

83 Smrekovi nasadi so precej nestabilni. Vplivi izbiralnih redčenj - zmanjša se prirastek, lesna zaloga in skupna proizvodnja. - poveča se srednji premer. - optimalna temeljnica je enaka maksimalni naravni temeljnici V močno redčenem sestoju imajo nosilci funkcij večje srednje mere in prirastke.

84

85 Spremljanje gozd-divjad Andrej Vertelj

86 Zgodovina kontrolne metode 1. Razvoj v svetu Načrtovanje donosov Osnova razvojna dinamika gozda koncept gospodarjenja z gozdovi Kontrolno vzorčno metodo je razvil P. Schmid-Haas (1963) Temelji na vzorcu Omogoča spremljanje na ravni posameznih ploskev in dreves Gozdna inventura

87 Zgodovina kontrolne metode 2. Razvoj v Sloveniji Začetek kontrolne vzorčne metode leta 1972 Neuspešnost zaradi nezaupanja stroke Uveljavljanje v 80. letih Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998)

88 Problematika Objedenost mladja Neusklajenost divjadi z gozdom Pomanjkanje mlajših razvojnih faz Prevelika stopnja objedanja?

89 Namen monitoringa Priprava metode za spremljanje razvoja gozdnega mladja Ugotavljanje trendov gibanja in številčnosti populacij Primerjava podatkov s podatki do sedaj uporabljenih metod Dajanje dovolj zanesljive ocene navedenih parametrov za primerno velika zaokrožena območja Neenoten pristop spremljave! Zmanjševanje števila popisnih ploskev Vprašljivi rezultati!

90 Načini spremljanja V Sloveniji enotna metoda: 1. Mreža stalnih vzorčnih ploskev (2 2 km) 2. Ploskve za popis poškodovanosti (5 5 m) 3. Podroben in hiter popis Možnost spremljanja s pomočjo ograjenih površin Spremljava in zaščita

91 Rešitve Kratkoročne metode Povečan odstrel Plenilci Zaščita mladja (direktna, indirektna) Habitat! Adaptivno upravljanje

92 Hvala za pozornost

93 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gojitvena dela; vrste, obseg del (Predstavitev pri predmetu Gozdnogospodarsko načrtovanje) Ljubljana, 2011 Pripravil: Gregor Žunič Gojitvena dela: vrste, obseg del

94 Uvod Izvedba gojitvenih del sloni na ramenih lastnika Med najpomembnejšimi delovnimi področji revirnega gozdarja Zagotavljanje stabilnosti in vitalnosti gozdov Usmerjanje razvoja gozda. Gojitvena dela: vrste, obseg del

95 Uvod Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih: Dela za obnovo gozda priprava sestoja (ha) priprava tal (ha) saditev (ha in navedba drevesne vrste) setev (ha in navedba drevesne vrste) gnojenje (ha) Negovalna dela obžetev (ha) nega mladja (ha) nega gošče (ha) nega letvenjaka (ha) nega prebiralnega gozda (ha) obžagovanje (ha) Gojitvena dela: vrste, obseg del

96 Problematika - Lastniki gozdov: majhen interes za izvedbo gojitvenih del - Vzrok: investicija, ki jo žanje naslednja generacija - Javni interes krepitev splošno koristnih funkcij gozda - Posledica: subvencioniranje gojitvenih del, realizacija v veliki odvisnosti z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi Gojitvena dela: vrste, obseg del

97 Problematika Realizacija del Preglednica 1: Realizacija negovalnih del po oblikah lastništva za leto 2009 (ZGS, 2010). Gojitvena dela: vrste, obseg del

98 Problematika Realizacija del Preglednica 2: Realizacija in intenzivnost negovalnih del po OE za leto 2009 (ZGS, 2010). Gojitvena dela: vrste, obseg del

99 Problematika Realizacija del Preglednica 3: Realizacija izvedenih del za obnovo gozdov (ZGS, 2010) Gojitvena dela: vrste, obseg del

100 Problematika Realizacija del Preglednica 4: Realizacija izvedenih del za obnovo gozdov (ZGS, 2010) Gojitvena dela: vrste, obseg del

101 Načrtovanje gozdnogojitvenih del v gozdnogospodarskih načrtih Uporabljamo 2 osnovni tehniki: okvirno načrtovanje in podrobno načrtovanje del. Okvirno načrtovanje: - na ravni GGE, GR, lastništva, območja - izhaja iz pregleda stanja iz strukturiranih podatkov o GR Podrobno načrtovanje: - prilagojeno konkretnim sestojnim razmeram - zbiramo obseg potrebnih gojitvenih del glede na presojo v posameznih sestojih Najboljša kombinacija obeh (Bončina, 2009). Gojitvena dela: vrste, obseg del

102 Načrtovanje gozdnogojitvenih del v gozdnogospodarskih načrtih Temeljno izhodišče pri načrtovanju del: trenutno stanje sestojev, smernice (cilji) o ravnanju s posameznim sestojem (podrobni načrt) oziroma s sestoji v GR, doslej načrtovani in izvedeni obseg del. Najpomembnejše informacije: površina sestojev razvojnih faz mladovja in pomlajencev sestojne zasnove, negovanost v ožjem pomenu sklep krošenj stanje pomladka v sestojih v obnavljanju poškodovanost osebkov (mladje, gošča, pomladek) (Bončina, 2009). Gojitvena dela: vrste, obseg del

103 Zaključki Rek: staro drevo se težko krivi pomen gojenja za razvoj gozdov Največji problem privatni lastniki gozdov - vzroki: sadove bo žela šele naslednja generacija, neinformiranost, neizobraženost, majhna površina in dohodki iz gozda - realizacija zelo odvisna od subvencij gojitvenih del Država boljši gospodar (financiranje gojenja sistematično urejeno iz dohodkov iz gozda), vendar: - realizacija ni 100 % - slab vzgled Razmislek za prihodnje: Zakonska prisila k izvedbi najnujnejših gojitvenih del Gojitvena dela: vrste, obseg del

104 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODD. ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Uporaba tarif v gozdarstvu in s tem povezani problemi Seminarska naloga pri predmetu Gozdnogospodarsko načrtovanje Ljubljana, Avtor: Matej Bartol

105 2 Določanje volumna dreves Direktne metode: Ksilometrične metode Metode merjenja po sekcijah debla Izračun volumna rotacijskih teles Indirektne metode: Trovhodne volumenske funkcije Dvovhodne volumenske funkcije (deblovnice) Enovhodne volumenske funkcije (TARIFE)

106 Vir: Hočevar,

107 4 Vrste tarif Krennove tarife (3 tarifni razredi, enodobni sestoji) Biolleyeve tarife ( silve namesto m3) Prilagojene enotne francoske tarife: Tri vrste (Alganove, Schaefferjeve, Čoklove) 10 ali 20 tarifnih razredov (povprečje med 5. in7.) Skupaj 60 tarifnih nizov Ugotavljamo za odseke v istem rastiščnogojitvenem razredu Določa za skupine drevesnih vrst: smreka, jelka, ostali iglavci, bukev, hrast, plemeniti listavci, ostali trdi listavci in mehki listavci

108 5 Postopek ugotavljanja TR izbor karakteristične deb. stopnje: z razpolavljanje lesne mase (predpostavlja se najmanjšo napako, saj je tarifa dobro izbrana pri debelinski stopnji, kjer je največ (lesne) mase) 20 % dreves pri prebiralnih sestojih, 25 % dreves pri raznodobnih sestojih, 30 % dreves pri enodobnih sestojih, šteto od najdebelejših dreves navzdol.

109 6 Postopek ugotavljanja TR izračun povprečnega volumna drevesa karakteristične debelinske stopnje: izmera drevesnih višin dreves te stopnje (na dm natančno, drevesa izbrana vzorčno) določitev volumna drevesa po nemških dvovhodnih deblovnicah, določitev tarifnega razreda v tablicah s pomočjo volumna drevesa ali neposredno iz premera in drevesne višine

110 7 Problemi Odstopanja izračunanih volumnov oziroma lesnih zalog od pravih vrednosti Uporaba neprimernih nemških deblovnic pri ugotavljanju tarifnih razredov Zapleten izbor najprimernejših tarifnih nizov (možne sistematično vgrajene napake ob napačni izbiri niza) Slabi približki prave lesne mase za posamezna drevesa (odkazilo), ujemanje na ravni GR Slabša natančnost na razgibanem reliefu (vrtače)

111 8 Problemi Nereprezentativno postavljene ploskve, nepravilna izmera Spreminjanje enodobnih tarif s starostjo enodobnih sestojev Preverjanje ustreznosti tarif s primerjavo neto izdelanih (odpeljanih) sortimentov ni več mogoče po reorganizaciji gozdarstva

112 HVALA ZA POZORNOST! 9

113 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE VAROVALNI GOZDOVI Dušan Tomašević

114 2 Uvod Primarna funkcija varovalnih gozdov je zaščita ljudi in naselij pred naravnimi nevarnostmi. Pojmovanje varovalnih gozdov kot tudi njihova zakonska opredelitev sta se v Sloveniji sčasoma spreminjala. Varovalni gozdovi se v Sloveniji nahajajo v vseh višinskih pasovih in zavzemajo vse nagibne razrede. Skupno pokrivajo 8 % celotne površine gozdov. Varovalni gozdovi

115 Opredelitev varovalnih gozdov 3 Gozdovi, ki varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča. Gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo ali katerakoli drugo ekološko funkcijo. So razvrščeni v posebno kategorijo in gospodarski razred: Varovalni gozdovi. Varovalni gozdovi

116 Razvoj obravnavanja varovalnih gozdov 4 Varovalna vloga gozdov je bila v Sloveniji prvič zakonsko opredeljena v gozdarskem patentu iz leta Zakon iz leta 1930 je ločil trajno in začasno varovalne gozdove. V povojni zakonodaji so bili varovalni gozdovi opredeljeni predvsem v smislu varovanja pred gospodarsko škodo. Zmanjšanje deleža varovalnih gozdov v obdobju od 1900 do 1980 (ne pomeni zmanjšanja varovalne vloge) kaže na spreminjanje kriterijev opredeljevanja varovalnih gozdov. Varovalni gozdovi

117 Površina varovalnih gozdov v Sloveniji 5 Varovalni gozdovi

118 Površina varovalnih gozdov v Sloveniji 6 8 % celotne površine gozdov. V vseh višinskih pasovih, po površini jih je največ na višinah 600 do 1400 m. V vseh nagibnih razredih, največ v strmem nagibnem razredu. Glede na razvojno stanje prevladuje odrasel gozd, glede na drevesno sestavo pa delež bukve. Varovalni gozdovi

119 Gospodarjenje in načrtovanje v varovalnih gozdovih 7 V varovalnih pogojih morajo biti izpolnjeni biološki pogoji trajnosti. Stopnja gozdnatosti, ohranjenost naravne sestave, uspešnost naravnega obnavljanja gozdov ter vitalnost in odpornost sestojev. Ključnega pomena je njihovo izločanje (valorizacija funkcij), poznavanje obstoječe in ciljne zgradbe gozdov in naravnih nevarnosti (inventarizacija). Varovalni gozdovi

120 Problematika gospodarjenja z varovalnimi gozdovi 8 Negospodarjenje v varovalnih gozdovih lahko pomembno prispeva k negativnim posledicam naravnih ujm. Glavni problemi pri upravljanju z varovalnimi gozdovi (Diaci, 2011): razširjeno mnenje, da je neukrepanje najboljša strategija gospodarjenja, pomanjkanje praks gospodarjenja, ki bi upoštevale gozdnogojitvene, tehnološke in ekonomske vidike, prilagojene slovenskim razmeram, zaradi neizvajanja popisa stalnih vzorčnih ploskev nimamo dolgoročnih podatkov o razvoju teh gozdov, različni objekti se gradijo na območjih, ki so ogrožena zaradi naravnih nevarnosti, zaradi negospodarjenja v preteklosti je veliko varovalnih gozdov homogenih, enodobnih in prestarih brez zadostnega pomladka, kar ogroža njihovo varovalno vlogo. Varovalni gozdovi

121 Cilji upravljanja z varovalnimi gozdovi 9 Pri sodobnem gospodarjenju z gozdom hkrati zagotavljamo trajnost vseh funkcij gozdov. Osnovni cilj je uveljaviti ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost, vrstno raznolikost, heterogenost in reprodukcijsko sposobnost gozda ter s tem trajno delovanje varovalne funkcije na najmanjših površinah. Varovalni gozdovi

122 Usmeritve za gospodarjenje z varovalnimi gozdovi 10 Primerni so načini gospodarjenja, ki v gozdu pustijo več dreves in zagotavljajo pomlajevanje: zastorna sečnja, robna sečnja, prebiranje, panjevsko gospodarjenje. Pri izvajanju ukrepov je smiselna razdelitev varovalnih gozdov na gozdove kjer so ukrepi: potrebni za zagotavljanje varovalne funkcije (večina), za varovalno funkcijo niso potrebni, so pa dopustni (ekonomsko neupravičeno), ukrepov zaradi ogroženosti ne izvajamo, saj z njimi nebi pospeševali, ampak ogrožali varovalne funkcije gozdov (grmičasti gozdovi in gozdni ostanki). Varovalni gozdovi

123 Seminarsko delo, Gozdnogospodarsko načrtovanje Gozdnogospodarsko načrtovanje na območjih gozdov s poudarjenimi funkcijami Dragomir Grce Funkcije gozdov in njihova členitev v Sloveniji Pomen gozdov za ljudi in za razvoj našega planeta je večplasten, zaradi tega je neka kratka in jasna definicija funkcije gozda včasih nemogoča. Na funkcije gozdov lahko gledamo, kot na posledico delovanja gozdnega ekosistema lesni sortimenti so posledica fotosinteze lesnatih rastlinskih vrst, varovalni učinki so posledica strukture in zgradbe gozda, ugodno počutje v vročem poletju je posledica mikroklimatskih razmer v gozdu atlantifikacije klime in s tem nižjih temperatur in manjših nihanj ter večje relativne vlažnosti. To velja za vse učinke oziroma funkcije gozdov. Na gozd lahko gledamo antropocentrično, kjer je gozd pomemben z vidika zadovoljevanja ljudi ali pa ekocentrično, kjer je gozd sam po sebi izreden, velik in pomemben. Vse naše funkcije so antropocentričnega izvora. To velja tudi za ekološke. Funkcije so se in se še bodo spreminjale v času in prostoru, saj so odvisne od socioekonomskih in političnih stanj družbe. Nekoč so bile funkcije omejene le na pridobivanje lesa. V globalnem pogledu je trenutno opazen trend naraščanja ekoloških funkcij, medtem ko se pa pomembnost proizvodnih in socialnih ne zmanjšuje. Poudarjanje socialnih in ekoloških funkcij je posebej izrazito v razvitih državah. Pomembnost ekoloških funkcij narašča v večini srednje Evrope, Španiji, Grčiji ter Veliki Britaniji, drugod pa stagnira (Planinšek, 2010). Nove storitve gozdov, ki postajajo vedno bolj pomembne po raziskavah zahtev ljudi po vsem svetu so: oskrba s kvalitetno in količinsko zadostno pitno vodo, ohranjanje biotske pestrosti (vrstne, genske in ekosistemske), rekreacijske in turistične dejavnosti v gozdu ter zaščita pred naravnimi nesrečami. Problem pa je ekonomsko vrednotenje teh storitev ter v primerjavi z vrednostjo lesa manjši dobiček. Zaradi globalnih podnebnih sprememb pa postaja vedno bolj pomembna vloga gozda, kot fiksatorja velikih količin C. V ZDA obstajajo že skladi vrednotenja posameznih držav glede na količino fiksiranega C v gozdovih. Zanimivo in hkrati smešno je to, da je bila Slovenija v zadnji oceni prispevanja CO2 na poročilih prikazana, kot ena največjih onesnaževalcev med državami EU, čeprav pokriva gozd 70 % njene površine. Tega zaklada bi se morali bolj zavedati, saj se gozdovi na svetovni ravni vseeno zmanjšujejo. V ZDA se delež smrtnosti dreves zvišuje. Ta podatek je tudi posledica tega, da so se le tam lotili dovolj resnih in dragih raziskav. V Sloveniji ločimo dva pojma - vloga in funkcija gozda, ki sta se začela ločevati ob izdaji učbenika Funkcije in vloge gozda (Anko, 1959). Funkcija gozda je že sama po sebi značilna, brez ali z zahtevami oziroma pričakovanji človeka. Gre za ekološko skupino

124 funkcij. Vloga gozda pa na neki način loči ekološke funkcije od socialnih. Gre za nekaj kar človek gozdu strogo pripiše oziroma od njega pričakuje. Tako lahko občutimo razliko med varovalno funkcijo, ki ima le ekološki značaj in zaščitno vlogo, ki pa spada v skupino socialnih funkcij. Da določena vloga gozda zaživi postane aktivirana je potrebno vsaj troje: - Izražena potreba po njej - Ustrezne naravne danosti ( primernost gozda, bližina interesentov...) - Ustrezni gospodarski ukrepi ( primerna struktura sestoja, ureditev dostopa, skrb za morebitno infrastrukturo...) Tako aktivirana vloga v gozdu živi, dokler ne pride do radikalnih sprememb, katere so lahko posledica naravnih motenj ali pa človeških vzrokov. Tako lahko zaradi močnega redčenja ali gradacije insektov neka aktivna vloga gozda na tem območju postane neprimerna. V letu 2010 se 17 funkcij gozda določa po načelih Zakona o gozdovih (1993, 2002, 2007), Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Pravilnik o gozdnogospodarskih, 2008) in Priročnika za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (2008). Funkcije gozda so naštete v 9. členu Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (2008) (Planinšek, 2010): 1. Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh. 2. Hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah. 3. Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali

125 ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih o ohranjanju narave ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja. 4. Klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja Zaščitna funkcija: zaščita prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo. 6. Higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča Obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. Objekte. 8. Rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti). 9. Turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje. 10. Poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali

126 strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne poti, muzeji na prostem (gozdne učilnice), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja Raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije. 12. Funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih o ohranjanju narave status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot ter zavarovana območja. 13. Funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih o varstvu kulturne dediščine status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi). 14. Estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih o urejanju prostora ter območjih kulturne krajine po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih o ohranjanju narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini. 15. Lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo. 16. Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi. 17. Lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami prostoživečih živalskih vrst, ki jih je po predpisih o lovu in divjadi dovoljeno loviti. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnogojitvenih oborah, gozdovi z visoko gostoto

127 populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi. Zgoraj navedena členitev je trenutna, saj smo že povedali, da se funkcije spreminjajo v času in prostoru. Pri nas je tako v toku sprememba določenih funkcij in njihovih poudarjenosti. Izpostavljen je predlog za združevanje različnih funkcij. Gozdnogospodarsko načrtovanje in gospodarjenje Z večnamenskim gospodarjenjem (večfunkcionalno gospodarjenje) uresničujemo delovanja različnih funkcij in vlog gozdov. Vsi gozdovi so lahko večnamenski. Večnamensko gospodarjenje z gozdovi razumemo kot način ravnanja z gozdovi, ki je usmerjeno v uresničevanje različnih ciljev gospodarjenja (Bončina, 2009). Funkcije gozdov so enakovredne, medtem ko so vloge gozdov različno pomembne in odvisne od zahtev ter pričakovanj lastnikov in interesov javnosti do gozdov. Z določevanjem ciljev načrtno pospešujemo določene funkcije gozda in s tem zagotavljamo želene učinke, naprimer lepoto krajine, primernost za rekreacijo... Pri opredeljevanju ciljov gospodarjenja določimo: - Vrsto ciljev: opredelitev pomeni, da bomo izbrani cilj (vlogo) načrtno pospeševali. - Pomen posameznih ciljev: določimo prednostne cilje in zmanjšujemo nesoglasja pri gospodarjenju z gozdovi. Cilji so opredeljeni glede na zahteve ljudi in možnosti. Če so te prevelike in ogrožajo trajnost gozda jih moramo omejiti. Cilje določamo na ravni območja, delu območja, enote in delu enote. Ker so funkcije oziroma učinki gozdov posledica delovanja gozdnega ekosistema so naši cilji neposredno povezani s temi učinki. Gozdnogospodarski cilji (cilji gospodarjenja) torej določajo večnamensko gospodarjenje z gozdovi, saj pomenijo pospeševanje določenih funkcij gozdov. Z njimi opredelimo vloge in njihov pomen na določenem območju gozdov in nam določajo prednostne naloge na tem območju. Tako ločimo proizvodne (lesnoproizvodni, lovnogospodarski...), ekonomske (povezani s proizvodnimi; dohodek, socialna varnodt...), okoljske (varovalni učinki, habitatna vloga, podnebni učinki...), socialne (rekreacija...) in druge cilje (prestiž, ugled...). Ker so cilji neposredno povezani s funkcijami gozdov veljajo med njimi podobni odnosi, kot veljajo tudi med funkcijami gozdov. Različni cilji gospodarjenja (rabe gozdov) so lahko med seboj: - Kompatibilni, kjer s pospeševanjem ene vloge gozda ugodno vplivamo tudi na druge vloge. Pospeševanje rekreativne vloge vglavnem ugodno vpliva na turistično in estetsko. Kompatibilen odnos je tudi najpogostejši in nam omogoča, da s smiselno izbranimi ukrepi uresničujemo različne cilje gospodarjenja. Zaradi tega pri določevanju ciljev razmišljamo komplementarno in ne izključevalno. - Nevtralni, kjer pospeševanje neke vloge gozda ne vpliva na druge vloge. Takšen primer je recimo zaposlovanje gozdnih posestnikov v odnosu s podnebnimi učinki.

128 - Izključujoči, kjer določena raba gozda izključuje neko drugo rabo. Potrebna je segregacija in takšen primer so gozdni rezervati, kjer je gospodarjenje prepovedano. - Konkurenčni, kjer s pospeševanjem določene vloge gozda, zmanjšujemo učinke neke druge vloge na istem območju. Takšen odnos je lahko med lovnogospodarskimi in lesnoproizvodnimi cilji. - Spremenljivi, kar pomeni, da se odnos med dvema ciljema spreminja glede na stopnjo pospeševanja posameznega cilja. Zgled za to je odnos med dohodkom in splošnokoristnimi učinki gozda. Ekonomski interes izboljšuje gojitvene ukrepe in s tem nekatere splošnokoristne funkcije. Če pa bi hoteli čim hitrejši in večji dohodek z neustrezno tehnologijo, pa bi ta dva cilja prešla v konkurenčen ali celo izključujoč odnos. Temeljna pristopa pri uveljavljanju večnamenskega gospodarjenja sta: - Segregacijski pristop: ta pristop pomeni delitev gozdnega prostora na območja z enim ciljem gospodarjenja. Na celotni površini imamo več ciljev, v posameznem delu pa pospešujemo predvsem enega. Delitev gozdov na proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom je en primer takšnega pristopa. Drugi znani primeri so iz naravovarstva, ko so zavarovana območja gozdov nasprotna utež industrijskim gozdovom. - Integracijski pristop: pomeni, da na isti površini upoštevamo in pospešujemo različne cilje gospodarjenja sočasno sonaravni gozdovi. V Evropi sta prisotna oba pristopa. Pri nas pa prevladuje integracija, čeprav je ponekod segregacija nujna gozdni rezervati in varovalni gozdovi. Pri varovalnih gozdovih bi bilo potrebno še bolje določiti in ločiti tiste, ki imajo zaščitno funkcijo. To bi bilo potrebno predvsem zaradi optimizacije stroškov gojenja takšnih gozdov in stroškov morebitne tehnične zaščite. Segregacija je nujna takrat, ko sta si dve funkciji izključujoči in ju ne moremo izvajati na istem mestu. Za večnamensko gospodarjenje je zraven določitve ciljev gospodarjenja pomembno poznati funkcije gozda in določitev sistema ukrepov. Karta funkcij je zelo pomemben pripomoček za načrtovanje ciljev, ukrepov, omejitev, prepovedi...večnamensko gospodarjenje uveljavljamo s sistemom med seboj usklajenih ukrepov. Če se zdaj usmerimo v gospodarjenje z gozdovi s poudarjenimi različnimi funkcijami je treba najprej povedati, da ni mogoče trditi da funkcija ali vloga ni poudarjena, če ne zahteva posebnega načina gospodarjenja. Pravilnik o gozdnogojitvenem in gozdnogospodarskem načrtovanju vrednoti funkcije s tremi stopnjami: - I. stopnja poudarjenosti: Funkcije določajo način gospodarjenja - II. stopnja poudarjenosti: Funkcije bistveno vplivajo na način gospodarjenja - III. stopnja poudarjenosti: Funkcije deloma vplivajo na način gospodarjenja Stopnja vpliva je odvisna ali od intenzivnosti vloge ali pa od same narave funkcije (raziskovalna...), lahko pa tudi od redkosti gozda. V novih načrtih se zdaj ne bo za vse funkcije določalo vseh stopenj, saj je v večini primerov to nesmiselno in se pri gospodarjenju neka funkcija lahko skrije oziroma se jo

129 pri II. stopnji poudarjenosti sploh ne upošteva. Pri aktiviranih vlogah se določajo konkretni ukrepi za ohranjanje teh vlog. Nekateri ukrepi so pa vezani na speče vloge, to so tiste, ki jih naj ne bi onemogočili za prihodnost ( Če imamo neko enkratno drevo, ki bi lahko bila v bodočnosti naravna vrednota...). zaradi različnosti vlog gozdov je nabor ukrepov izredno visok, saj skoraj vsaka raba zahteva nek svoj ukrep. Delo in izvedba ukrepov se lahko dogaja v gozdu samem, kjer je treba upoštevati prostorski vidik tudi prostorske načrte in sestojni vidik (ukrepi v zgradbo in strukturo, zmes, omejitve, prepovedi). Pri rekreaciji so lahko potrebna dela, kot je priprava in vzdrževanje infrastrukture (poti, parkirišča...). Pri zaščitni vlogi so zelo pomembni biotehnični in tehnični ukrepi. Posebnosti in morebitne omejitve se razlikujejo pri vsaki poudarjeni vlogi gozda. Poiščemi jih v različnih zakonskih aktih: Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o ohranjanju narave, Pravilnik o varstvu gozdov, Zakon o varstvu okolja, Zakon o prostorskem načrtovanju... Posebnosti in morebitne omejitve za nekatere vloge in funkcije gozdov: - Pri lesnoproizvodni vlogi je edina omejitev strokovna zavest in odločitev, da z gozdovi gospodarimo na podlagi načel trajnostnega gospodarjenja. V gozdovih, kjer so pa zraven poudarjene še ekološke funkcije in socialne vloge pa prihaja do različnih omejitev. - Pri lovnogospodarski vlogi gospodarimo in načrtujemo v skladu z omejitvami pri posegih v okolje, ki jih predvideva Zakon o divjadi in lovstvu (fragmentacija gozdov, vnašanje nemira...) - I. stopnja rekreacijske vloge zahteva ustrezno sestojno zgradbo in negovanost, urejenost in dostop (ceste, poti, parkirišča), oznake in počivališča. Pomemben dejavnik je tudi časovna prilagoditev del sečnja naj poteka takrat, ko je ljudi najmanj. Včasih to sploh ni problem, saj je sečnja tako ali tako v jesenskem in zimskem času, obiskovanost je pa največja v spomladanskem in poletnem času. - Pri dediščinski vlogi lahko prihaja do prepovedi gospodarjenja v neposredni bližini in na mestih poudarjenosti. Večkrat so to na zemljevidu le točkovne krajše površine, ki se jih pri načrtovanju in gospodarjenju lahko ognemo. - Pri zaščitni vlogi je posebno pomembna pravočasna obnova gozda oziroma zastopanost različnih razvojnih faz. V Sloveniji imamo kategorijo varovalnih gozdov, za gozdove z zaščitno funkcijo pa posebej določamo namembnost. Dobro bi bilo, da bi gozdove z zaščitno vlogo posebej kategorizirali, saj bi tako lahko konkretneje določali ukrepe in optimizirali stroške biotehniških, tehniških in drugih del. V Švici gospodarijo s temi gozdovi na poseben način. - Pri hidrološki funkciji je potrebna velika pazljivost pri uporabi strojev (biorazgradljiva olja...), skrb, da ne pride do izlitij naftnih derivatov in skrb, da ne povzročamo erozije ob gradnjah gozdnih cest. - Pri zagotavljanju pestrostne funkcije je treba upoštevati tamponske cone in časovno prilagoditev del, kot jo pritrjuje pravilnik o varstvu gozdov.

130 Kot lahko opazimo omejitve skoraj v nobenem primeru niso absolutne, zaradi tega je potrebno pri načrtovanju smiselno usklajevanje različnih ukrepov ter velika mera zdrave pameti, prav pa pridejo tudi izkušnje z delom v gozdovih ali pa vsaj poznavanje gozdnega ekosistema. Pri gospodarjenju in načrtovanju na območjih s poudarjenimi vlogami gozdov se srečujemo z dvema pomankljivostima. Zaradi velikega časovnega zamika pri nastajanju načrtov prihaja do neaktualnosti pri opredelitvah predvsem socialnih storitev gozdov (planinšek, 2010). Druga pomankljivost, ki izhaja iz nejasne delitve vsebin med načrti je prevelika splošnost ciljev in usmeritev (Kovač, 2006 v Planinšek, 2010). V območnih načrtih ni jasnih vizij za razvoj posameznih funkcij, v načrtih enot pa ni točnih usmeritev za gospodarjenje iz katerih bi izhajalo kdaj, kje in kako bi bilo treba storiti ukrep za določeno funkcijo. Primer na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju Gre za gozdnogospodarsko enoto Ig v krajevnem območju Iška vas. Številka odseka je CO4A: Sestoji: debeljak bukve, drogovnjak bukve, debeljak smreke s primesjo jelke, drogovnjak smreke in drogovnjak bukve in smreke. Ohranjenost do 30 %. Lesna zaloga: iglavci: 107 m3/ha, listavci: 210 m3/ha. Funkcije v odseku: Varovanje gozdnih zemljišč in sestojev 1, turistična funkcija 1, estetska funkcija 1, varovanje gozdnih zemljišč in sestojev 2, hidrološka funkcija 2, varovanje naravne dediščine 2, biotopska funkcija 2. Usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov: Ob Iški naj se ohranja naravna vegetacija, izvajajo naj se le sanitarne sečnje smreke. Komentar Za zagotavljanje učinkov funkcij gozdov pri večnamenskem gospodarjenju se v načrtih določajo cilji gospodarjenja, s katerimi pospešujemo določene vloge, glede na zahteve ljudi in možnosti. Za ureničevanje teh ciljev se določajo usmeritve za zagotavljanje delovanja funkcij. V usmeritvah bi morali biti jasno opredeljeni ukrepi. Pri določevanju ciljev in usmeritev je treba upoštevati posebnosti in morebitne omejitve za različne funkcije in vloge gozdov. Te omejitve lahko poiščemo v obstoječih zakonskih predpisih. Dobro bi bilo, da bi se v bodočnosti pri določevanju socialnih učinkov gozdov skrajševalo načrtovalno obdobje to bo še posebno pomembno za bolj podrobne oblike načrtovanja, kot je naprimer načrt za zasebno gozdno posest. Po pregledu načrta za GGE Ig ugotavljam, da so usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov napisane preveč na splošno in da se funkcij z II. stopnjo poudarjenosti praktično sploh ne upošteva.

131 V pripravi je predlog za združevanje nekaterih funkcij, za katerega menim, da je nujno potreben za lažje ter bolj konkretno delo v bodoče. Tako bi naprimer turistična, estetska, nabiranje gozdnih sadežev za domačo rabo in estetska funkcija prešle v isto skupino. Včasih je poudarjenost II. stopnje nezaželena, saj se s tem pomembnost določene vloge lahko skrije. Viri: Anko B Funkcije in vloge gozda. Skripta. Ljubljana. Biotehniška fakulteta: 164 str. Bončina A Večnamensko gospodarjenje. V:Urejanje gozdov upravljanje gozdnih ekosistemov. Učbenik za študente univerzitetnega študija gozdarstva. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: Planinšek Š Skladnost izbranih funkcij gozdov v Sloveniji z mednarodnimi obveznostmi za doseganje ciljev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Magistersko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ljubljana, samozal: 143 str.

132

133 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, UVOD Bela jelka (Abies alba Mill.) je trdno zapisana v zavesti Slovencev. Pomembna z vidika uporabe in ohranjanja narave. V zadnjih petdesetih letih izrazito nazadovala. Razlogi so delno naravni in delno antropogeni. Velik ekonomski pa tudi okoljski in socialni pomena.

134 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, UVOD Razširjenost jelke Tretja najpogostejša drevesna vrsta od 100 do 2000 m nm. v. Uspeva skupaj z bukvijo in smreko, lahko tudi prevladujoča vrsta drevesne plasti. Evidentirana na okoli 30 % površine slovenskih gozdov, obilneje pa na 8 % površine. Kraljica Roga

135 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, UVOD Razvojne značilnosti jelke Izrazito sencozdržna vrsta, občutljiva na zračno vlago in onesnaževanje, specifični rastni ritem. Priljubljene v prehrani jelenjadi in srnjadi. Gozdna paša in druge rabe znatno spremenile naravno podobo gozdov in povzročile nazadovanje jelke. Vraščanje jelke pomanjkljivo.

136 Vir: Ohranitveno gospodarjenje z jelko Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, POBLEMATIKA Vzroki za slabšanje zdravja jelke Izginjanje navadne jelke na njenem celotnem arealu. Sanitarne sečnje že od 1985 leta dalje. Namnožitev jelovih podlubnikov sanitarne sečnje. Jelovi podlubniki naseljujejo predvsem na oslabljena, nevitalna in starejša drevesa. onesnaženje ozračja, objedanje mladja, prekomerno pospeševanje jelke in neprilagojena gozdnogojitvena zvrst.

137 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, PROBLEMATIKA Pomlajevanje Jelenjad ključni vpliv na uspešnost pomlajevanja in preraščanja mladic. Objedanje pomembnejši gozdnogospodarski problem. Jelka je najbolj priljubljena za prehrano. Naravna obnova na ograjeni površini poteka nemoteno.

138 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, KONCEPT GOSPODARJENJA Značilnosti gospodarjenja z jelko Zadnjih 14 let posek jelke v celotnem poseku večji od njenega deleža v lesni zalogi. Delež sanitarnega poseka jelke nadpovprečno visok. Jelenjad poglavitni dejavnik, ki omejuje pomlajevanje ob izključitvi vpliva jelenjadi se jelka uspešno pomlajuje. V Sloveniji je jelka v regresiji, ponekod celo progresija jelke.

139 Intihar M. Gospodarjenje z jelko Sem. naloga. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, KONCEPT GOSPODARJENJA Značilnosti gospodarjenja z jelko Za ohranjanje pomembna dva vzvoda gospodarjenje z gozdovi in gospodarjenje z divjadjo. Primerna sistema: prebiralni gojitveni sistem in malopovršinsko skupinsko postopno gospodarjenje Manjša gostota jelenjadi soobstoj jelenjadi in jelke mogoč.