Microsoft Word - VLOGA Znanosti o okolju 3.st-1.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V NOVI GORICI Fakulteta za podiplomski tudij EVROPSKI SOCIALNI SKLAD VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K TUDIJSKEMU PROGRAMU TRETJE STOPNJE ZNANOSTI O OKOLJU FAKULTETE ZA PODIPLOMSKI TUDIJ UNIVERZE V NOVI GORICI Projekt delno financira Evropska unija 1

2 Kazalo: 1. SPLO NI PODATKI A. 1.B. PODATKI O PREDLAGATELJU...4 KRATKA UTEMELJITEV VLOGE SKLEP SENATA UNIVERZE OZ. SAMOSTOJNEGA VISOKO OLSKEGA ZAVODA K PREDLAGANEMU TUDIJSKEMU PROGRAMU PODATKI O PRIDOBLJENIH PISNIH STROKOVNIH MNENJIH O TUDIJSKEMU PROGRAMU (INTERNO PRIDOBLJENA NEODVISNA EKSPERTNA MNENJA) TUDIJSKI PROGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. LENA MERIL SPLO NI PODATKI O PROGRAMU OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PROGRAMA IN KOMPETENC TEMELJNI CILJI PROGRAMA SPLO NE (GENERI NE) KOMPETENCE: PREDMETNO-SPECIFI NE KOMPETENCE PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI PROGRAMA A. PRIMERLJIVOST KONCEPTA, FORMALNE IN VSEBINSKE STRUKTURIRANOSTI B. PRIMERLJIVOST MO NOSTI DOSTOPA IN POGOJEV ZA VPIS V TUDIJSKI PROGRAM C. PRIMERLJIVOST TRAJANJA TUDIJA, NAPREDOVANJA, DOKON ANJA TUDIJA IN PRIDOBLJENIH NASLOVOV D. PRIMERLJIVOST NA INOV IN OBLIK TUDIJA E. MO NOSTI ZA VKLJU EVANJE PROGRAMA V MEDNARODNO SODELOVANJE OZ. SKUPNI EVROPSKI VISOKO OLSKI PROSTOR F. RAZLIKE MED PREDLAGANIM IN TUJIMI PROGRAMI GLEDE NA SPECIFI NE POTREBE IN POGOJE DOMA EGA GOSPODARSTVA IN JAVNIH SLU B USKLAJENOST S PREDPISI EU PRI REGULIRANIH POKLICIH SODELOVANJE V RAZISKOVALNIH PROJEKTIH V LETU 2006/ SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROGRAMIH SODELOVANJE V PROGRAMIH MOBILNOSTI ZA TUDENTE SODELOVANJE V PROGRAMIH MOBILNOSTI ZA U ITELJE IN SODELAVCE VPIS TUJIH TUDENTOV NA VISOKO OLSKI ZAVOD PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM TUDIJSKIH OBVEZNOSTI A. TEVILO IN POIMENSKA NAVEDBA U NIH ENOT B. VRSTA IN DELE U NIH ENOT GLEDE NA NJIHOVO VKLJU ENOST V STRUKTURO PROGRAMA C. RAZMERJE PREDAVANJ, SEMINARJEV IN VAJ TER DRUGIH OBLIK TUDIJA D. OBRAZCI DOKUMENTOV IZ 9. LENA MERIL ZA KREDITNO VREDNOTENJE E. VERTIKALNA IN HORIZONTALNA POVEZANOST PREDMETOV F. KREDITNO OVREDNOTENJE CELOTNEGA PROGRAMA IN POSAMEZNIH U NIH ENOT, LETNO IN CELOTNO TEVILO UR TUDIJSKIH OBVEZNOSTI TUDENTA TER LETNO IN CELOTNO TEVILO ORGANIZIRANIH SKUPNIH OZ. KONTAKTNIH UR PROGRAMA G. PRILO ENI U NI NA RTI PO POSAMEZNIH U NIH ENOTAH H. DOKAZILO O DOLO ITVI PRISTOJNEGA ORGANA ALI OSEBE ZA ECTS

3 4.6. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM A IZMENLJIVOST PODATKI O NA INIH IN OBLIKAH IZVAJANJA TUDIJA POGOJI ZA DOKON ANJE TUDIJA POGOJI ZA DOKON ANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMA, E JIH PROGRAM VSEBUJE NAVEDBA STROKOVNEGA OZ. ZNANSTVENEGA NASLOVA KADROVSKI IN MATERIALNI POGOJI A. PODATKI O IZPOLNJENIH KADROVSKIH POGOJIH (REFERENCE NOSILCEV, IZVOLITVE V NAZIV) ZA IZVAJANJE PROGRAMA A.1 RAZISKOVALNE IN STROKOVNE PODLAGE ZA IZVEDBO PROGRAMA B. PODATKI O IZPOLNJENIH MATERIALNIH POGOJIH (PROSTORI, LABORATORIJI IN KNJI NICE, OPREMA IPD.) ZA IZVAJANJE PROGRAMA B.1 PROSTORSKI POGOJI ZA IZVAJANJE TUDIJSKIH PROGRAMOV B.2 KNJI NICA B.3 ZALO BA UNIVERZE V NOVI GORICI B.4 LABORATORIJI B.5 INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA PRAKTI NO USPOSABLJANJE A. PODATKI O MO NOSTIH ZAPOSLOVANJA DOKTORANTOV B. MNENJA ZBORNIC, MINISTRSTEV, RELEVANTNIH ZDRU ENJ DELODAJALCEV PODATKI O SKUPNI NAJVI JI DOPUSTNI NEPOSREDNI IN DODATNI TEDENSKI PEDAGO KI OBVEZNOSTI TER RAZISKOVALNEM IN STROKOVNEM OZ. UMETNI KEM DELU NOSILCEV OCENA FINAN NIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA UVEDBO IN IZVAJANJE TUDIJSKEGA PROGRAMA, IN PREDVIDENI VIRI PREDVIDENI STRO KI IZVAJANJA PROGRAMA PREDVIDENI VIRI EVALVACIJSKI POSTOPKI PROGRAMA KAKOVOST U NEGA PROCESA: REZULTATI U NEGA PROCESA: POSLOVNA IN FINAN NA USPE NOST:

4 VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K TUDIJSKEMU PROGRAMU LANICE UNIVERZE OZIROMA SAMOSTOJNEGA VISOKO OLSKEGA ZAVODA (AKREDITACIJA TUDIJSKEGA PROGRAMA) 1. Splo ni podatki 1.a. Podatki o predlagatelju Predlagatelj programa je Univerza v Novi Gorici, naslov sede a: Kostanjevi ka 16, Pristava, 5000 Nova Gorica; naslov: Vipavska 13, p.p. 301, 5000 Nova Gorica, telefon: (05) , faks: (05) , spletna stran: kontaktna oseba: prof.dr. Mladen Franko e-po ta: mladen.franko@p-ng.si. Ustanovitev: Univerza v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 1995 kot Fakulteta za znanosti o okolju, leta 1998 preimenovana v Politehniko Nova Gorica in leta 2006 v Univerzo v Novi Gorici. Ustanovitelji: Mestna ob ina Nova Gorica, Institut Jo ef Stefan Ljubljana, ZRC SAZU in Ob ina Ajdov ina. Prostorske razmere: Univerza v Novi Gorici izvaja svoje izobra evalne, raziskovalne in ostale dejavnosti v stavbi na Vipavski 13 v skupni povr ini pribli no 2000 m 2, ki jo je Mestna ob ina Nova Gorica v celoti namenila Univerzi v Novi Gorici, v prostorih na Vipavski 1 v izmeri 300 m 2 ter v prostorih biv e voja nice v Ajdov ini v skupni povr ini 2200 m 2, ki jih je Univerzi v Novi Gorici za njeno dejavnost podarila Ob ina Ajdov ina in v stavbi olskega doma v Gorici v Italiji v skupni povr ini 1584 m 2. Podpisali smo tudi pogodbo z Ob ino Vipava s katero smo prejeli v zakup za 99 let dvorec Lanthieri v Vipavi. Skupno trenutno razpolagamo z amfiteatersko predavalnico s 150 sede i, dvema velikima predavalnicama za 80 do 90 slu ateljev, tirimi predavalnicami s 60 sede i, petimi srednjimi predavalnicami za 40 do 50 slu ateljev, tremi predavalnicami s 30 sede i, tirimi predavalnicami za 20 do 25 slu ateljev, tremi ra unalni kimi u ilnicami s skupno 55 mesti, desetimi raziskovalnimi laboratoriji, tremi tudentskimi laboratoriji, knji nico, s 45 pisarni kimi prostori za sodelavce in gostujo e profesorje, tudijsko sobo za potrebe tudentov s 25 sede i, ter s sejno sobo za potrebe delovanja senata. Del pedago ke in raziskovalne dejavnosti se izvaja tudi na drugih lokacijah: v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani (167 m 2 ); v prostorih In tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni (150 m 2 ); v prostorih Ex Convento di Sant Elena v Benetkah in laboratorijih na Univerzi IUAV di Venezia v Benetkah (225 m 2 ); na observatoriju za raziskave atmosfere na Otlici (40 m 2 ); v laboratoriju za ve fazne procese v Ljubljani (150 m 2 ); v Medicinskem centru Vid v Novi Gorici (58,2 m 2 ). Skupna povr ina prostorov, s katerimi razpolaga Univerza v Novi Gorici za izvajanje svoje dejavnosti, meri pribli no 6900 m 2. 4

5 Finan ni viri: Izvajanje tudijskih programov in raziskovalno delo je financirano s sredstvi Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo RS, fundacije Edvard Rusjan, mednarodnih ustanov, ustanoviteljev, donatorjev in olnin. Zaposleni: Univerza v Novi Gorici trenutno zaposluje 88 sodelavcev (72 redno in 16 dopolnilno). Od tega je 48 doktorjev znanosti, 11 sodelavcev s statusom mladega raziskovalca oziroma asistenta sta ista, 12 z visoko izobrazbo ali magisterijem, 12 administrativnih sodelavk, 3 knji ni arke, 1 vzdr evalec in 1 delavka v fotokopirnici. Poleg tega z Univerzo v Novi Gorici sodeluje e 200 pridru enih profesorjev s tujih in doma ih univerz ter drugih zunanjih sodelavcev. tudijski programi, ki jih v tudijskem letu 2006/07 izvaja Univerza v Novi Gorici: Dodiplomski tudijski program Gospodarski in eniring za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Dodiplomski tudijski program Okolje za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Dodiplomski tudijski program Slovenistika za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Dodiplomski tudijski program Vinogradni tvo in vinarstvo za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Dodiplomski tudijski program Instrumentacija za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Podiplomski tudijski program (magistrski in neposreden doktorski tudij) Znanosti o okolju. Program, ki je organiziran po kreditnem sistemu ECTS in ameri kem kreditnem sistemu, skupaj z izpiti izvajamo v angle kem jeziku. Podiplomski tudijski program (magistrski in neposreden doktorski tudij) Karakterizacija materialov. Program izvajamo v slovenskem in angle kem jeziku. Podiplomski tudijski program Krasoslovje (magistrski in neposreden doktorski tudij). Podiplomski tudijski program Interkulturni tudiji - primerjalni tudij idej in kultur (magistrski in neposreden doktorski tudij). Podiplomski tudijski program (magistrski in neposreden doktorski tudij) Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi ine skupaj z Univerzo IUAV Benetke. Program izvajamo v angle kem jeziku. V olskem letu 2007/2008 bomo pri eli izvajati tudijski program Kulturna zgodovina za pridobitev univerzitetne izobrazbe. tevilo tudentov: Na Univerzi v Novi Gorici se v tudijskem letu 2006/2007 ola 700 tudentov. Od tega je 174 podiplomskih tudentov, 25 tudentov na II. stopnji. V dodiplomske programe pa je bilo vpisanih 448 rednih in 78 izrednih tudentov. Dejavnost: Poleg dodiplomskega in podiplomskega tudija izvaja Univerza v Novi Gorici tudi raziskovalno dejavnost na podro ju meritev v okolju in razvoja analitske instrumentacije, mikrobiolo ke in fotokemijske razgradnje polutantov, alternativnih virov energije in okolju prijaznih materialov, laserske spektroskopije, zaznavanja onesna enosti na daljavo, astrofizike osnovnih delcev, okoljske fiziologije, molekularne biologije, kakovosti ivil, vinogradni tva in vinarstva, epitaksije in nanostruktur, raziskav s sinhrotronsko svetlobo in raziskav na podro ju numeri nega modeliranja ve faznih sistemov. Na podro ju aplikativnega raziskovanja in ekspertne dejavnosti deluje za potrebe doma ih in tujih naro nikov. Na Univerzi v Novi Gorici poteka raziskovalna dejavnost v laboratorijih in centrih: Center za okoljsko in portno fiziologijo Center za raziskave atmosfere 5

6 Institut za kulturne tudije Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture Laboratorij za raziskave v okolju Laboratorij za ve fazne procese. Univerza v Novi Gorici ima registrirano knji nico s tudijsko literaturo in italnico za tudente ter organizirano zalo ni ko dejavnost. Univerza v Novi Gorici je pobudnica in ustanoviteljica Primorskega tehnolo kega parka, ki skrbi za razvoj tehnolo ko zahtevnej ega podjetni tva, in Fundacije Edvard Rusjan, edine tovrstne finan ne ustanove v Sloveniji, ki skrbi za razvoj in delovanje visokega olstva na Gori kem. Perspektive razvoja: Univerza v Novi Gorici je postavila raziskovalne zmogljivosti, ki so nujne za razvoj kakovostnega visokega olstva. Poleg e navedenih tudijskih programov pod njenim okriljem poteka tudi ivahna raziskovalna dejavnost. Vzporedno potekajo priprave novih dodiplomskih in podiplomskih programov na ir em podro ju naravoslovja, tehnike in humanistike. 6

7 1.b. Kratka utemeljitev vloge Triletni podiplomski program Znanosti o okolju, ki je predmet te vloge, predstavlja prenovo obstoje ega tiriletnega direktnega doktorskega programa z istim nazivom, ki ga izvajamo od tudijskega leta 1995/1996. Odlo itev, da na Univerzi v Novi Gorici (takratni Fakulteti za znanosti o okolju) uvedemo podiplomski tudijski program Znanosti o okolju, je temeljila predvsem na ugotovitvi, da v Sloveniji ni bilo enotnega podiplomskega tudijskega programa, ki bi izobra eval za potrebe tega vse pomembnej ega podro ja. Okolje je podro je, ki zahteva izrazito multidisciplinaren pristop in temu primerno izobra ene strokovnjake tako na podro ju raziskav, varstva kot tudi upravljanja okolja. Zato je v svetu tovrsten tudij uveljavljen tako na podiplomski kot tudi na univerzitetni ravni. Kot posledica pomanjkanja strokovnjakov s primernim multidisciplinarnim znanjem se med glavnimi te avami pri re evanju problemov okolja pojavlja sodelovanje med strokovnjaki z izrazito naravoslovno usmerjenim znanjem na eni strani ter mene erji, odvetniki in sorodnimi kadri na drugi strani. Zato je temeljni namen tudija po predlaganem programu izobra evanje vrhunskih strokovnjakov z interdisciplinarnim znanjem, ki so vzgojeni ob intenzivnem delu na podro ju temeljnih in aplikativnih raziskav pojavov v okolju. Prenovljeni tudijski program Znanosti o okolju sledi temeljnemu konceptu razvoja Univerze v Novi Gorici, to je uvajanju atraktivnih, interdisciplinarnih in mednarodnih podiplomskih tudijskih programov. Poleg tega omogo a tudi uresni evanje in doseganje evropskih in nacionalnih izobra evalnih standardov, ki imajo za cilj pove anje tevila tudentov na podro ju naravoslovnih in tehni kih ved (Education council 2003 European benchmarks, Nacionalni program visokega olstva). Pomen in nujnost uvajanja tudijskih programov za podro je okolja je razviden tudi iz Nacionalnega programa varstva okolja - NPVO (Ur.list RS t. 32/93 in 1/96) ter Resolucije k NPVO (Ur.list RS t. 2/06), ki Univerzo v Novi Gorici, poleg Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, identificirata kot nosilke izobra evanja na podro ju varstva okolja v dr avi. Obenem pa je program Znanosti o okolju s ponujenimi izbirnimi vsebinami skladen tudi z Resolucijo o nacionalnem programu za kemijsko varnost ReNPKV (Ur.list RS 119/06), ki med splo nimi cilji NPKV v to ki 5.4. predvideva sistemati no uvajanje toksikologije in ekotoksikologije. Podatki o vpisu in diplomantih ter o tevilu in strukturi izvajalcev sedanjega programa Znanosti o okolju za zadnjih pet let so zbrani v nadaljevanju. Primerjava gibanja tevila tudentov po letnikih tud. leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik skupaj 2002/ / / / / Skupaj 222 7

8 Podatki o tevilu magistrantov in doktorantov tudijskega programa Znanosti o okolju v obdobju (v letu 2007 so upo tevane doplome zaklju ene do ) Leto zaklju ka Doktorat Magisterij Skupaj tudentov Podatki o tevilu in vrsti zaposlenih na tudijskem programu Znanosti o okolju v obdobju 2002/ / /2003 Naziv Pogodbe Redno no Skupaj Redni profesorji 2 2 Izredni profesorji Docenti Vi ji predavatelji Predavatelji Asistent Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Skupaj /2004 Naziv Pogodbe Redno no Skupaj Redni profesorji 4 4 Izredni profesorji 1 1 Docenti 2 2 Vi ji predavatelji Predavatelji Asistent Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Skupaj

9 2004/2005 Naziv Pogodbe Redno no Skupaj Redni profesorji 6 6 Izredni profesorji 1 1 Docenti 2 2 Vi ji predavatelji Predavatelji Asistent Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Skupaj /2006 Naziv Pogodbe Redno no Skupaj Redni profesorji 6 6 Izredni profesorji 1 1 Docenti Vi ji predavatelji Predavatelji Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Asistent Skupaj /2007 Naziv Pogodbe Redno no Skupaj Redni profesorji 5 5 Izredni profesorji Docenti Vi ji predavatelji Predavatelji Asistent z doktoratom 1 1 Asistent z magisterijem Asistent Skupaj

10 2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visoko olskega zavoda k predlaganemu tudijskemu programu Sprejet na senatu univerze dne: Sprejet na senatu lanice univerze oz. samostojnega visoko olskega zavoda dne: Besedilo sklepa je v prilogi t

11 3. Podatki o pridobljenih pisnih strokovnih mnenjih o tudijskemu programu (interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja) Pisna strokovna mnenja o tudijskem programu so prispevali prof. dr. Mohamed Sarakha, prof. dr. Joop Schoonman in prof. dr. Peter Bukovec. Besedila so v prilogi t. 2. Vsa mnenja ekspertov so pozitivna in ne predvidevajo sprememb ali dopolnitev predlaganega tudijskega programa Znanosti o okolju 3. stopnje. Upo tevana so bila priporo ila recenzentov glede pomena predstavitve obveznega seminarja in imve jega obsega opravljenega raziskovalnega dela v prvem letniku, kar je razvidno iz pogojev za napredovanje v to ki

12 4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril 4.1. Splo ni podatki o programu Naslov / ime tudijskega programa: ZNANOSTI O OKOLJU tudijski program je popolnoma nov in ne nadome a nobenega programa. tudijski program je nov in nadome a 'nebolonjski' podiplomski tudijski program Znanosti o okolju. Stopnja in vrsta tudijskega programa (ozna ite): Program traja (ozna ite): dodiplomski - univerzitetni dodiplomski - visoko olski strokovni program za izpopolnjevanje interdisciplinarni podiplomski - magistrski podiplomski - doktorski dvojni 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta Smeri tudijskega programa: Moduli tudijskega programa: tudijski program je enoten in nima lo enih smeri Opredelitev tudijskega podro ja po Iscedovi klasifikaciji (ozna ite podro je): (14) izobra evalne vede in izobra evanje u iteljev (21) umetnost (22) humanisti ne vede (31) dru bene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o ivi naravi (44) vede o ne ivi naravi (46) matematika in statistika (48) ra unalni tvo (52) tehni ke vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeni tvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribi tvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost Utemeljitev: Varstvo okolja je interdisciplinarno podro je, zato tudijski program nujno vklju uje tudi vsebine s podro ja ved o ivi in ne ivi naravi ter tehni kih in dru benih ved. Razvrstitev tudijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobra evanja in usposabljanja KLASIUS (Ur. l. RS, t. 46/2006) Razvrstitev tudijskega programa po KLASIUS SRV (Program razvrstite po drugi in etrti klasifikacijski ravni oziroma vpi ite 2-mestno in 5-mestno kodo.) o ja skupina vrst raven: podrobna skupina vrst vrsta: Razvrstitev tudijskega programa po KLASIUS P (Program razvrstite v eno podro je, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh tirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpi ite 1-, 2-, 3-, in 4-mestno kodo.) iroko podro je....4 o je podro je podrobno podro je nacionalnospecifi no podro je Utemeljitev: 12

13 Razvrstitev tudijskih smeri po KLASIUS P (Razvrstite jih po etrti klasifikacijski ravni oziroma vpi ite le 4-mestno kodo.) tudijska smer:.. nacionalnospecifi no podro je.. tudijska smer: nacionalnospecifi no podro je..... tudijska smer: nacionalnospecifi no podro je.. Utemeljitev: Razvrstitev modulov po KLASIUS P (Razvrstite jih po etrti klasifikacijski ravni oziroma vpi ite le 4- mestno kodo.) modul: nacionalnospecifi no podro je.. modul: nacionalnospecifi no podro je.. modul: nacionalnospecifi no podro je.. Utemeljitev: Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (ozna ite discipline): naravoslovno-matemati ne vede tehni ke vede medicinske vede biotehni ke vede dru boslovne vede humanisti ne vede druge vede Utemeljitev: Umetni ke discipline (na tejte): Utemeljitev: 13

14 4.2. Opredelitev temeljnih ciljev programa in kompetenc Temeljni cilji programa Temeljni cilj tudijskega programa Znanosti o okolju je izobraziti vrhunske strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem, ki so vzgojeni ob intenzivnem delu na podro ju aplikativnih in temeljnih raziskav pojavov v okolju. Zato je tudij izrazito interdisciplinaren in raziskovalno usmerjen. Pokriva vsa pomembna podro ja znanosti o okolju, kot so onesna evanje vode, zraka in tal ter z njimi povezani pojavi in tehnologije Splo ne (generi ne) kompetence: Splo ne kompetence, ki jih bodo diplomanti pridobili s tudijskim programom Znanosti o okolju, so slede e: sposobnost analiti nega mi ljenja, ki omogo a vklju evanje v interdisciplinarne skupine za prou evanje in re evanje problemov varstva okolja re evanje strokovnih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja in uporabo raziskovalnih metod na podro ju prou evanja in varstva okolja, sposobnost kriti nega vrednotenja rezultatov znanstvenih raziskav, sposobnost vklju evanja v interdisciplinarno skupinsko delo, sposobnosti komuniciranja in predstavljanja rezultatov znanstvenih raziskav doma i in tuji javnosti Predmetno-specifi ne kompetence Doktorant po tem programu samostojno in celostno, obvlada naslednja delovna podro ja: - ugotavljanje stanja in kakovosti okolja, - prou evanje in ocenjevanje vplivov na okolje in s tem povezanega tveganja, - raziskovanje pojavov v okolju - na rtovanje strategij in tehnologij za zmanj evanje vplivov na okolje Predmetno-specifi ne kompetence so podrobneje zapisane v to ki 4.5.g., kjer so pri vsakem predmetu navedeni tudi vzgojno-izobra evalni smotri. 14

15 4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa Tuji sorodni tudijski program (ime, zavod, dr ava): 1. PhD in Environmental Science, Roskilde Universitet, Danska 2. PhD in Environmental Science, Universita Ca' Foscari Venezia, Italija 3. PhD in Environmental Sciences, Faculty of Science, Agriculture and Engineering, University of Newcastle upon Tyne, Velika Britanija Predlagani tudijski program Znanosti o okolju smo primerjali s tremi sorodnimi tudijskimi programi v drugih dr avah EU. Ocenjujemo, da je predlagani tudijski program z navedenimi tujimi programi mednarodno primerljiv zaradi izpolnjevanja naslednjih pogojev po 8. lenu Meril za akreditacijo visoko olskih zavodov in tudijskih programov, saj ima: - podoben koncept ter formalno in vsebinsko strukturo, - podobne mo nosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program, - primerljivo trajanje tudija, podobna pravila napredovanja in pridobljen naslov, - primerljiva na in in obliko tudija ter - enake mo nosti za vklju evanje tudijskega programa v mednarodni prostor. Primerjava med tudijskimi programi je podrobneje opisana v nadaljevanju, gradiva o navedenih programih pa so v Prilogi 3a. 4.3.a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Primer 1: ROSKILDE UNIVERSITETSCENTER, DANSKA (RUC) tudijska programa RUC in Znanosti o okolju sta si konceptualno zelo blizu, saj oba temeljita na izraziti interdisciplinarni obravnavi problemov okolja. Prav tako je cilj obeh programov izobraziti visoko usposobljene strokovnjake, ki se bodo zmo ni vklju iti v raziskave v okviru znanosti o okolju, v ocenjevanje vplivov na okolje ter v upravljanje z okoljem. Programa sta si zelo podobna tudi po formalni in vsebinski strukturiranosti. Oba dajeta poudarek samostojnemu raziskovalnemu delu, preostanek tudija pa je namenjen razvijanju komunikacijskih in predstavitvenih sposobnosti tudentov ter pridobivanju teoreti nih znanj v okviru izbranega podro ja ali ve razli nih podro ij. Ta podro ja se sicer med tudijskima programoma nekoliko razlikujejo, vendar predvsem zaradi tega, ker so pri programu RUC vezana na posamezne oddelke v okviru fakultete, medtem ko so pri programu Znanosti o okolju sestavljena tako, da celostno pokrivajo razli ne problematike okolja. 15

16 Oba programa imata zelo podobno izvedbo in zaklju ek tudija v obliki doktorskega dela, prav tako tudij v obeh primerih traja tri leta. Primer 2: UNIVERSITÀ CA' FOSCARI - VENEZIA, ITALIJA (UCFI) Programa Znanosti o okolju in UCFI sta si konceptualno zelo blizu, formalna in vsebinska strukturiranost pa je pri programu UCFI veliko manj dolo ena. Programa sta si sicer sorodna v konceptu raziskovalnega dela, medtem ko teoreti ne vsebine pri programu UCFI niso vnaprej dolo ene in so bolj v domeni fakultete oziroma institucije, kjer tudent opravlja raziskovalno delo. Te vsebine so vezane na raziskovalno tematiko. Tudi pri programu Znanosti o okolju tudenti lahko prilagodijo nabor ponujenih izbirnih predmetov svojemu raziskovalnemu podro ju, program pa dodatno predpisuje tudi obvezni seminarski predmet v prvem letniku tudija. Oba programa imata zelo podobno izvedbo in zaklju ek tudija v obliki doktorskega dela, prav tako tudij v obeh primerih traja tri leta. Primer 3: UNIVERSITY OF NEWCASTLE UPON TYNE, VELIKA BRITANIJA (UNT) Program UNT omogo a razvijanje in izpopolnjevanje znanj ter razumevanja dolo enih (enega ali ve ) podro ij znanosti o okolju s kombinacijo podanega teoreti nega znanja in samostojnega raziskovalnega dela. Koncept tudija je torej zelo podoben kot pri programu Znanosti o okolju. Skupna je tudi usmerjenost v interdisciplinarnosti in te nja po individualnem prilagajanju tudija glede na raziskovalno podro ja posameznega tudenta. Zelo podobna je tudi vsebinska strukturiranost, saj program UNT predvideva 40% predavanj oziroma pridobivanja teoreti nih ter prakti nih znanj ter 60 % raziskovalnega dela. Pri programu Znanosti o okolju je raziskovalnega dela celo malo ve (pribli no 66% - dve tretjini tudija). Oba programa imata obvezne in izbirne vsebine, ki so zdru ene v obliki razli nih modulov oziroma podro ij. Pri programu UNT so moduli strukturirani glede na posamezna podro ja znanosti o okolju, medtem ko so pri programu Znanosti o okolju osredoto eni bolj na problematiko razli nih delov okolja. Oba programa imata zelo podobno izvedbo in zaklju ek tudija v obliki doktorskega dela, prav tako tudij v obeh primerih traja tri leta. 4.3.b. Primerljivost mo nosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program Primer 1: ROSKILDE UNIVERSITETSCENTER, DANSKA (RUC) Pogoji za vpis pri programu Znanosti o okolju so zelo podobni programu RUC, kjer zahtevajo magistrsko diplomo ali kvalifikacije, ki ustrezajo petletnemu univerzitetnemu izobra evanju. Pri programu Znanosti o okolju je izbor omejen na diplomo s podro ja naravoslovja, biotehnologije, tehnike in medicine. Vendar lahko poudarimo, da je tudi pri programu RUC vsak kandidat posebej ocenjen glede na ustreznost pridobljene izobrazbe in da imajo ve mo nosti za vpis v program tudenti, ki prihajajo s podro ij, ki so bli je tematiki znanosti o okolju. 16

17 Primer 2: UNIVERSITÀ CA' FOSCARI - VENEZIA, ITALIJA (UCFI) Podobno kot pri programu Znanosti o okolju je za vpis potrebna diploma sorodnega specialisti nega tudija, ki je enakovreden programom II. stopnje po Bolonjski deklaraciji, ali tiriletnega univerzitetnega tudija. Primer 3: UNIVERSITY OF NEWCASTLE UPON TYNE, VELIKA BRITANIJA (UNT) Pogoj za vpis je dobro ocenjen magistrski tudij, izjemoma pa tudi zelo dobra ocenjen tudij prve stopnje. Podobno kot pri programu Znanosti o okolju morajo tudenti za vpis na doktorski program pred tem kon ati tudij sorodnih znanstvenih ali tehni nih disciplin. 4.3.c. Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokon anja tudija in pridobljenih naslovov Primer 1: ROSKILDE UNIVERSITETSCENTER, DANSKA (RUC) Kot pri programu Znanosti o okolju, tudi tudij RUC traja tri leta. Ocenjevanje tudentovega dela in napredka se vr i vsake pol leta in na osnovi pozitivno ocenjenega dela tudent tudi napreduje v vi je letnike. tudenti programa RUC kon ajo doktorski tudij z javnim zagovorom doktorskega dela, ki so ga pred tem predlo ili v oceno komisiji. Pridobljeni naslov: PhD (Doctor of Philosophy) Zaklju imo lahko, da je program Znanosti o okolju zelo podoben programu RUC glede trajanja in dokon anja tudija ter pridobljenega naslova, nekoliko bolj natan no pa dolo a merila za prehod v vi ji letnik. Primer 2: UNIVERSITÀ CA' FOSCARI - VENEZIA, ITALIJA (UCFI) Program UCFI traja tri leta in se zaklju i s predlo itvijo ter uspe nim zagovorom doktorskega dela, ki je rezultat samostojnega raziskovalnega dela tudenta. Pogojev za prehod v vi ji letnik ne predpisuje. Pridobljeni naslov: Dottorato di ricerca (PhD - Doctor of Philosophy) Program Znanosti o okolju je zelo podoben programu UCFI glede trajanja in dokon anja tudija ter pridobljenega naslova, dodatno pa dolo a tudi pogoje za prehod v vi ji letnik, ki jih program UCFI vsaj v formalni obliki ne predvideva. Primer 3: UNIVERSITY OF NEWCASTLE UPON TYNE, VELIKA BRITANIJA (UNT) Doktorski program UNT traja tri leta in je razdeljen na predavanja in raziskovalno delo. tudent lahko napreduje po programu z uspe no opravljenimi izpiti iz predavanih predmetov, zaklju i pa ga z uspe nim zagovorom doktorskega dela. 17

18 Pridobljeni naslov: PhD (Doctor of Philosophy) Program UNT je zelo soroden programu Znanosti o okolju tako glede trajanja in dokon anja tudija ter pridobljenega naslova kot tudi pogojev za napredovanje. 4.3.d. Primerljivost na inov in oblik tudija Primer 1: ROSKILDE UNIVERSITETSCENTER, DANSKA (RUC) Doktorska programa RUC in Znanosti o okolju sta po na inu in obliki tudija zelo podobna. Izvajata se v obliki kraj ega sklopa predavanj ter te ajev, kjer se tudenti nau ijo predstavljati svoje delo in podajati svoje znanje ir i javnosti. Pri obeh programih pa je poudarek na samostojnem in poglobljenem raziskovalnem delu, ki mora biti ustrezno predstavljeno in obrazlo eno v doktorskem delu. Primer 2: UNIVERSITÀ CA' FOSCARI - VENEZIA, ITALIJA (UCFI) Doktorska programa UCFI in Znanosti o okolju temeljita na samostojnem raziskovalnem delu, ki ga je potrebo tudi javno predstaviti in zagovarjati pred komisijo. Program UCFI je pri predpisovanju drugih obveznosti precej bolj ohlapen in dopu a, da se program tudija in raziskovanja oblikuje individualno. Primer 3: UNIVERSITY OF NEWCASTLE UPON TYNE, VELIKA BRITANIJA (UNT) Doktorska programa UNT in Znanosti o okolju sta po na inu in obliki tudija zelo podobna. Izvajata se v obliki sklopov predavanj in prakti nih seminarjev ter samostojnega raziskovalnega dela, ki je najpomembnej i del tudija. Prav tako se pri obeh programih izsledki raziskovalnega dela predstavijo v doktorskem delu ter zagovarjajo pred komisijo. 4.3.e. Mo nosti za vklju evanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visoko olski prostor Ker je program, ki ga predlagamo, po kompetencah in vsebini zelo podoben programom v evropskem visoko olskem prostoru, kar smo ilustrirali z opisanimi programi, ni ovir za njegovo vklju evanje v mednarodno sodelovanje. Vsi trije opisani programi predvidevajo oziroma priporo ajo opravljanje dela tudija v tujini. Tudi tudentom predlaganega programa Znanosti o okolju je zaradi kreditnega sistema ECTS omogo eno, da del tudijskih obveznosti (do 30 kreditnih to k) opravijo na drugih tudijskih programih iste stopnje na Univerzi v Novi Gorici ali drugih visoko olskih zavodih v Sloveniji ali tujini. V okviru ustreznega sporazuma lahko tudenti na tujih institucijah opravljajo tudi raziskovalno delo. Pod enakimi pogoji je tudi tudentom drugih tudijskih programov omogo eno opravljanje tudijskih obveznosti v predlaganem programu Znanosti o okolju. 4.3.f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifi ne potrebe in pogoje doma ega gospodarstva in javnih slu b 18

19 Razlike glede na specifi ne potrebe doma ega gospodarstva se pojavijo v sklopu izbirnih tudijskih vsebin in seveda pri raziskovalnem delu, kjer se tudenti ukvarjajo s specifi nimi problemi v svoji neposredni okolici, ki pa so od dr ave do dr ave nekoliko razli ni. V okviru svojega individualnega raziskovalnega dela se tako posve ajo tudi specifi nim potrebam doma ega gospodarstva Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih Program Znanosti o okolju ne izobra uje za regulirani poklic. 19

20 4.4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visoko olskega zavoda Univerza v Novi Gorici je razvila pestro mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobra evalnem podro ju Sodelovanje v raziskovalnih projektih v letu 2006/07 V tej to ki so navedeni samo mednarodni projekti, ki se nana ajo na tematiko povezano z vsebinami v okviru tudijskih programov s podro ja okolja. JEDIS - Skupni informacijski sistem o u inkovitosti ukrepov za izbolj anje okolja ( ) EU Interreg Analitika in razgradnja neonikotinoidov ( ) Bilateralni projekt Slovenija Srbija in rna Gora, Univerza Novi Sad Analiza sledov biolo ko aktivnih snovi v kompleksnih vzorcih ( ) Bilateralni projekt Slovenija Hrva ka, Insitut Rudjer Bo kovi, Zagreb Fiziolo ka funkcija antocianinov v razli nih rastlinah ( ) Bilateralni projekt Slovenija Kraljevina Danska Mezoporozne prevleke na osnovi titanovega dioksida kot fotokatalizatorji pri razgradnji pesticidov ( ), Bilateralni projekt Slovenija Italija Razvoj materialov za okoljske aplikacije ( ) EU Leonardo da Vinci projekt mobilnosti Vzpostavitev italijansko-slovenske raziskovalne mre e na podro ju nanostruktur in uporabe sinhrotronskega sevanja INTERREG III/A Slovenija-Italija ( ) Kolokacijske metode z radialnimi baznimi funkcijami, COBASE, National Research Council, ZDA Photocatalytic Technologies and Novel Nanosurfaces Materials Critical Issues, COST 540, EU ( ) Characterization of photocatalytic TiO 2 thin films by complementary neutron reflectivity technique, nevtronske meritve v LLB, Saclay, Francija 2007 TiO 2 in SiO 2 -TiO 2 po sol-gel postopkih za samo istilne in fotokatalitske prevleke ( ), Bilateralni projekt Slovenija Avstrija SOLBIOPOLYSY - Biofuel Polygeneration System integrating MSW Landfill Gas and Solar Energy ( ), EU STREP projekt Ocenjevanje vpliva onesna enja okolja s svincem na zdravje ljudi v bli ini tovarne stekla ( ), bilateralni projekt Slovenija Republika Kitajska Raziskave fotorazgradnje organofosfatnih pesticidov - mehanizem razgradnje in toksi nost fotoproduktov ( ), Bilateralni projekt Slovenija Francija MOBILIS Mobility Initiatives for Local Sustainability TREN-04-FPGEN-SO / SHAPE-RISK Sharing Experience on Risk Management (Health, Safety and Environment) to Prepare Future Industrial Systems, NMP2-CT Contract FUTURAE - A Future of Radioecology in Europe, FP Morska biodiverziteta in delovanje ekosistemov (MARBEF - GOCECT ). NoE, 6. okvirni program EU Ekosistemski pristop za trajnostno marikulturo (ECASA, ), 6. okvirni program EU 20

21 Program za oceno in kontrolo onesna enja v mediteranski regiji (UNEP/MAP/ME/ ) Laserske tehnike za zaznavanje aerosolov in toplogrednih plinov ( ) Bilateralni projekt Slovenija Srbija in rna Gora, In titut za fiziko v Beogradu Razvoj in uporaba lidarja za daljinsko zaznavanje onesna enja v prizemni plasti ozra ja ( ) Bilateralni projekt Slovenija Zdru ene dr ave Amerike, Univerza v Iowi Regionalno modeliranje podnebja z visoko lo ljivostjo na obmo jih s kompleksnim terenom ( ) Bilateralni projekt z Republiko e ko, Karlova univerza v Pragi Sodelovanje v mednarodnih programih Univerza v Novi Gorici je postala aprila 2004 soustanoviteljica Mednarodnega univerzitetnega in tituta za evropske tudije. In titut deluje v obliki mednarodnega univerzitetnega konzorcija, katerega soustanovitelji so: Univerza v Trstu, Univerza v Vidmu, Univerza v Celovcu, Univerza Eötvös Lorand v Budimpe ti, Univerza Babes- Bolyai v Cluj-Napoca, Univerza Comenius v Bratislavi, Univerza Jagiellonian v Krakówu, Univerza MGIMO v Moskvi, In titut za mednarodno sociologijo v Gorici. Glavni cilji konzorcija so: izobra evanje, mednarodno akademsko sodelovanje in oblikovanje strokovnjakov na podro ju evropskih ved. Vklju enost v tematske mre e in sorodne projekte: Control of Migration Profiles and Structural Evolution in Thin and Non-Compact Materials by Photothermal Methods (Tematska mre a - Euram Brite III - BET2-0528) Study Program of Environmental Sciences and Management, EC - Tempus-Phare, S_JEP Development of Educational Modules for the Speciality»Environmental Chemistry«EC Leonardo da Vinci Programme, SK/99/1/084125/PI/I.1.1.a/FPI ECET European Cemputer Education and Training: Thematic Network CP BG-Erasmus-TN Bioanalytical Methods-Linking Environmental Protection and Public Health, EC SOCRATES-Higher Education, IC RO-ERASMUS-EPS-1 Statutarni lani Univerze v Novi Gorici, ki sodelujejo pri pripravi in spremembah tudijskih programov so: L'Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, vica Roskilde University, Roskilde, Danska Univerza Salzburg, Salzburg, Austria Univerza v Torinu, Torino, Italija ELETTRA - Sincrotrone Trieste, Italija Sodelovanje poteka tudi v okviru sporazumov z naslednjimi izobra evalnimi in raziskovalnimi in titucijami: International University for European Studies, Gorica, Italija Universita di Udine, Videm, Italija Mednarodna podiplomska ola J. Stefana, Ljubljana, Slovenija Istituto sperimentale per la nutrizione delle piante, Gorica, Italija 21

22 University of Trieste Department of Biochem., Biophysics and Macromolecular Chemistry, Trst, Italija University of East Piedmont, Alessandria, Italija Universita IUAV di Venezia, Benetke, Italija European Training Center for Environment and Agroindustry CSEA Bonafus, Torino, Italija Harvard University, Department of Linguistics, Cambridge MA, ZDA University of Connecticut, Department of Linguistics, Storrs CT, ZDA University of Michigan, Department of Philosophy, Ann Arbor MI, ZDA University of Ottawa, Department of Linguistics, Ottawa, Kanada Michigan State University, Department of Linguistics, East Lansing MI, ZDA Kentucky Wesleyan College, Owensboro, Kentucky, ZDA Institut za nuklearne nauke, Vin a, Beograd, Jugoslavija University of Nevada, Las Vegas, ZDA Kyushu University, Fukuoka, Japonska The Iowa University, Iowa City, Iowa, USA The Paris-Sud University, Pariz, Francija The M. Curie-Sklodovska University, Lublin, Poljska Rutgers University, The State University of New Jersey, ZDA Laboratorio Tandar, Comisión Nacional de Energía Atómica and CONICET, Buenos Aires, Argentina Universidad Nacional de la Plata, Facultad de Ciencias Exactas, Departamento de Física and IFLP, La Plata, Argentina Instituto Balseiro, Centro Atomico Bariloche/CNEA y Universidad Nacional de Cuyo and CONICET, San Carlos de Bariloche, Rio Negro, Argentina Instituto de Astronomía I Física del Espacio CONICET, Buenos Aires, Argentina Universidad Tecnologica Nacional (Regional Mendoza) and CONICET, Ciudad de Mendoza, Argentina Universidad Tecnologica Nacional (Regional San Rafael), Ciudad de San Rafael, Argentina Pierre Auger Southern Observatory, Malargüe, Prov. De Mendoza, Argentina University of Adelaide, Department of Physics and Mathematical Physics, South Australia, Australija National Academy for Sciencies, La Paz, Bolivija Universidade Estadual de Campinas, Instituto de Fisica, Departamento de Raios Cosmicos e Cronologia, Campinas, SP, Brazilija Centro Brasileiro de Pesquisas Fisicas, Rio de Janeiro, RJ, Brazilija Universidade Federal Fluminense, Campus da Praia Vermelha, Niteroi, RJ, Brazilija Universidade Federal da Bahia, Campus da Onkina, Salvador, BA, Brazilija Universidade Sao Paulo, Instituto de Fisica, Departamento de Fisica Experimental, in Instituto Astronomico e Geofisico, Sao Paulo, SP, Brazilija Institute of Physics, Czech Academy of Sciences, Praga, e ka Institute of Nuclear and Particle Physics, Faculty of Mathematics and Physics, Charles University, Praga, e ka Laboratoire de l Accélérateur Linéaire, Université Paris-Sud and IN2P3/CNRS, Orsay, Francija Laboratoire de Physique Corpusculaire et Cosmologie, Collège de France and IN2P3/CNRS and Université Paris 7, Paris, Francija Institut de Physique Nucléaire, Université Paris-Sud and IN2P3/CNRS, Orsay, Francija Laboratoire de Physique Nucléaire et de Hautes Energies, Université Paris 6 & 7 and IN2P3/CNRS, Paris, Francija 22

23 Laboratoire d Astrophysique de l Observatoire de Besançon, Université de Franche- Comté and INSU/CNRS, Besançon, Francija Forschungszentrum Karlsruhe GmbH, Institut für Prozessdatenverarbeitung und Elektronik (FZK-IPE), Karlsruhe, Nem ija Forschungszentrum Karlsruhe GmbH, Institut für Kernphysik (FZK-IK), Karlsruhe, Nem ija Universität Karlsruhe (TH), Institut für Experimentelle Kernphysik (IEKP), Karlsruhe, Nem ija Dipartimento di Fisica dell Universitá and INFN, Catania, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, L'Aquila, Italija INFN, Laboratori Nazionali del Gran Sasso, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, Via Cintia 2, Napoli, Italija Universitá di Pavia, Universitá di Bergamo and INFN Pavia, Pavia, Italija Universitá di Roma II Tor Vergata and INFN Roma II, Roma, Italija Dipartimento di Fisica Sperimentale and INFN Torino, Torino, Italija Istituto di Fisica dello Spazio Interplanetario, sezione di Torino and Dipartimento di Fisica Generale dell'universitá and INFN Torino, Torino, Italija Benemérita Universidad Autónoma de Puebla (BUAP), Puebla, Puebla, Mehika Centro de Investigacion y de Estudios Avanzados del IPN (CINVESTAV), Physics Dept., Mexico D.F., Mehika Universidad Michoacana de San Nicolas de Hidalgo (UMSNH), Apdo. Morelia, Michoacan, Mehika Universidad Nacional Autónoma de México (UNAM), Apdo. Mexico D.F., Mehika Institute of Nuclear Physics, Krakow, Poljska University of Lodz, Division of Experimental Physics, Lodz, Poljska Departamento de Fisica de Particulas, Universidad de Santiago de Compostela, panija University of Leeds, Department of Physics and Astrophysics, Leeds, UK University of California, Los Angeles (UCLA), Department of Physics and Astronomy, Los Angeles, ZDA Colorado State University, Department of Physics, Fort Collins, ZDA University of Colorado, Physics Department, Boulder, ZDA Fermilab, MS105, POB 500, Batavia, IL , ZDA Louisiana State University, Department of Physics and Astronomy, Baton Rouge, LA , ZDA Michigan Technological University, Department of Physics, 1400 Townsend, Houghton, MI , ZDA University of New Mexico, Physics Department, Albuquerque, NM 87131, ZDA Pennsylvania State University, Dept. of Physics, 104 Davey Laboratory, University Park, PA 16802, ZDA Northeastern University, Department of Physics, 110 Forsyth Street, Boston, MA , ZDA University of Chicago, Enrico Fermi Institute, 5640 S. Ellis, Chicago, IL 60637, ZDA University of Utah 115 S East #201, Salt Lake City, UT , ZDA University of Nebraska, Dept. of Physics and Astronomy. 116 Brace Lab, Lincoln, NE , ZDA Case Western Reserve University, Dept. of Physics, Cleveland, OH 44106, ZDA University of Minnesota, School of Physics and Astronomy, 116 Church St. SE, Minneapolis, MN 55455, ZDA Department of Physics, Southern University, Baton Rouge, LA 70801, ZDA 23

24 Institute of Nuclear Science and Technology (INST), 5T-160 Hoang Quoc Viet Street, Nghia Do, Cau Giay, Hanoi, Vietnam University of Torino, The Analytical Chemistry Department, Torino, Italija Marquette University, Milwaukee, WI Wisconsin, ZDA University of Belgrade, Laboratory of Photocaustic and Photothermal Phenomena, Kneza Vi eslava 1, Beograd, Srbija Sodelovanje v programih mobilnosti za tudente Izmenljivost in mobilnost tudentov Univerze v Novi Gorici in njihovo vklju evanje v Evropski visoko olski prostor omogo a tudi certifikat Erasmus university charter ( t.: IC SI-ERASMUS-EUC-1), ki ga je Univerza v Novi Gorici pridobila v letu Na tudijskem programu Znanosti o okolje so uspe no stekle mednarodne izmenjave tudentov s tujimi univerzami v okviru programa Erasmus. tudenti Univerze v Novi Gorici so opravili del tudijskih obveznosti na Univerzi Roskilde, Univerzi v Sieni ter na Univerzi v Trstu, od tujih tudentov pa je bilo najve izmenjav povezanih s sodelovanjem z Univerzo v Iowi, ZDA ter preko bilateralnih raziskovalnih projektov z ustanovami iz Srbije in rne Gore. V teku je iskanje novih partnerskih institucij, mednarodne izmenjave tudentov in visoko olskih u iteljev. Poleg omenjenih univerz pa imamo e podpisane sporazume tudi z Transilvania University in Brasov v Romuniji, University of Exeter v Veliki Britaniji, University de Paris Sud v Franciji, University of Perpignan v Franciji, Technical University of Crete v Gr iji, University of Padova v Italiji, Delft University of Technology na Nizozemskem, University of Chemical Technology and Metallurgy (tbc) v Bolgariji. Podpisan pa je e tudi sporazum o tudentski izmenjavi in sodelovanju z Univerzo Abertay Dundee (UAD) s kotske, ki omogo a tudi pridobitev diplom obeh institucij (joint degree) Sodelovanje v programih mobilnosti za u itelje in sodelavce U itelji in sodelavci Univerze v Novi Gorici sodelujejo v naslednjih programih, ki podpirajo mobilnost: 6 EU okvirni program, bilateralni programi med Slovenijo in drugimi dr avami, program Socrates / Erasmus Seznam podpisanih pogodb Socrates/Erasmus za tudijsko leto 2006/07, ki se navezujejo na tudijski program Znanosti o okolju: 1. Roskilde University, Danska 2. University of Southern Denmark, Danska 3. Università degli Studi di Trieste, Italija 4. Università degli Studi di Siena, Italija 5. Université de Perpignan, Francija 6. Delft University of Technology, Nizozemska 7. Transilvania University Brasov, Romunija Za obdobje 2007/08 pa imamo e podpisane pogodbe z: 1. Roskilde University, Danska 2. University of Southern Denmark, Danska 24

25 3. Université de Paris Sud, Francija 4. Université de Perpignan, Francija 5. Technical University of Crete, Gr ija 6. Università degli Studi di Trieste, Italija 7. University of Padova, Italija 8. Delft University of Technology, Nizozemska 9. Transilvania University Brasov, Romunija 10. University of Exeter, Anglija Projekti 6 OP in bilateralni raziskovalni projekti, ki omogo ajo mednarodno mobilnost sodelavcem, ki bodo sodelovali pri izvajanju tudijskega programa okolje so navedeni v to kah in Vpis tujih tudentov na visoko olski zavod Na Univerzi v Novi Gorici poteka pet mednarodnih podiplomskih tudijskih programov: Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov, Interkulturni tudiji primerjalni tudij idej in kultur, Krasoslovje in Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi ine. Do sedaj je bilo na Univerzi v Novi Gorici vpisanih 17 tujih tudentov na dodiplomskih tudijih in 55 tudentov na podiplomskih tudijih. tudijsko leto tevilo tujih tudentov na zavodu dodiplomski podiplomski 2002/ / / / /

26 4.5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti 4.5.a. tevilo in poimenska navedba u nih enot tudent opravi v asu tudija obvezni seminar, ustrezno tevilo izbirnih predmetov iz sklopa izbranih poglavij ter opravi znanstveno raziskovalno delo. Podrobne vsebine vseh predmetov iz te to ke so podane v to ki 4.5.g., pregled po letnikih pa v to ki 4.5.f. t. Predmet Predavanja ( t. ur) Seminar ( t. ur) Vaje ECTS Nosilec 1 Sodobne smeri v znanosti o okolju Prof. dr. Mladen Franko 2 Izbrana poglavja iz onesna evanja ozra ja Prof. dr. Bill Eichinger 3 Izbrana poglavja iz onesna evanja voda Prof. dr. Sidney A. Katz 4 Izbrana poglavja iz onesna evanja tal Prof. dr. Janez tupar 5 Raziskovalno delo I Nosilec je mentor 6 Raziskovalno delo II Nosilec je mentor 7 Raziskovalno delo III Nosilec je mentor 8 Disertacija Nosilec je mentor SKUPAJ b. Vrsta in dele u nih enot glede na njihovo vklju enost v strukturo programa tudijski program sestavljajo: - Obvezni predmet: Seminar s podro ja znanosti o okolju, - Prosti izbirni predmeti: s podro ja raziskovanja atmosfere s podro ja raziskovanja hidrosfere s podro ja onesna evanja tal - Obvezno raziskovalno delo - Izdelava doktorske disertacije. Obvezni predmet je seminarski predmet, ki po samem konceptu predstavlja uvod v znanstveno raztiskovalno delo doktoranta. V okviru seminarja namre prou i temeljno znanstveno literaturo s podro ja raziskav, ki jih bo opravljal v okviru doktorskega dela ter ugotovitve predstavi v obliki seminarja v katerem izpostavi najnovej a znanstvena spoznanja in dose ke na izbranem podro ju predvsem pa argumente za izbrano temo doktorske disertacije. Izbirni predmeti omogo ajo pridobitev potrebnih specialnih znanj na podro jih, ki so posebej pomembna za uspe no izdelavo in obrambo doktorskega dela. tudent jih 26

27 praviloma opravi v drugem letniku tudija. Zaradi interdisciplinarnosti podro ja imajo tudenti mo nost nabora izbranih poglavij iz treh glavnih podro ji okolja (vsako po 10 KT), lahko pa vseh 30 KT izberejo iz enega samega podro ja. Raziskovalno delo opravlja tudent samostojno ves as tudija usmerja pa ga mentor, ki tudi sodeluje pri izbiri teme. Opravljeno raziskovalnodelo je osnova za izdelavo doktorske disertacije. V okviru izbrane teme kandidat razi e pomemben problem povezan s tematiko lovekovega okolja, njegovi rezultati pa dajejo nova spoznanja pomembna za znanost v svetovnem merilu. Doktorska disertacija je avtorsko delo kandidata napisana na podlagi obse nega raziskovalnega dela, ki pomeni pomemben prispevek k svetovni zakladnici znanja, rezultati pa so objavljivi v mednarodnih znanstvenih revijah. Dele u nih enot v programu: ECTS % Obvezni predmeti 30 16,67 Prosti izbirni predmeti 30 16,67 Znastveno raziskovalno delo Doktorska disertacija 30 16,67 SKUPAJ c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija Ker lahko tudenti izbirajo tudi u ne vsebine (predmete) z drugih tudijskih programov, eksakten izra un razmerja predavanj in seminarjev ni mogo. Podana razmerja so izra unana za nabor predmetov, kot je mo en iz predmetnika v tabeli pod to ko 4.5.a. Kontaktne ure % Predavanja 90 42,86 Seminarji ,14 SKUPAJ , d. Obrazci dokumentov iz 9. lena Meril za kreditno vrednotenje Obrazci so objavljeni na spletnih straneh Univerze v Novi Gorici, ki so preko gesla dostopne tudentom: Vzorci obrazcev so zbrani v prilogi t

28 4.5.e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov tudijski program je prilagojen raziskovalnemu programu vsakega posameznika, zato se natan ne tudijske vsebine organiziranih oblik tudija dolo ijo individualno. Temu je podrejena tudi vertikalna povezanost posameznih izbranih predmetov. Horizontalna povezava med predmeti je omogo ena z izmenjavo oz. naborom predmetov znotraj razli nih programov (v primeru Znanosti o okolju predvsem Krasoslovje in Karakterizacija materialov), ki jih izvaja fakulteta za podiplomski tudij Univerze v Novi Gorici 4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih u nih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa Predlagani tudijski program je v skladu z zakonskimi dolo ili ovrednoten po ECTS (European Credit Transfer System). Za vsak predmet in za doktorsko delo je dolo eno ustrezno tevilo kreditnih to k (KT), ki opredeljuje obseg tudentovega dela. Pri tem ena to ka predstavlja 25 do 30 ur tudentove obremenitve, v tete pa so tudi individualne obremenitve kot npr. priprave na predavanja, izdelovanje seminarske naloge, individualni tudij. Obremenitve bomo vsakoletno preverjali s tudentskimi anketami in v primeru neskladnosti primerno prilagodili tudijske zahteve. tudijski program v celoti je ovrednoten s 180 KT. Vsak letnik obsega po 60 KT. 28