trte 29

Transkripcija

1 [tevilka 29 marec 2003 Trte } : a s o p i s d r u [ t v a K e r i n i & S t r i t a r j i Zimska pravljica Kar nekaj minulih zim se je zdelo, da je s takimi pravimi, belimi in mrzlimi zimami konec. Tako sem na primer 2. januarja 2002 pri +20 C nabiral pravkar razcvetele vijolice na Grabrovcu nad Metliko. :ez nekaj ;asa je seveda pritisnila zelo huda zmrzal, ki sicer ni trajala prav dolgo, ampak vseeno ji je uspelo na sadnem drevju povzro;iti nepopravljivo [kodo. Sliv in hru[k prakti;no ni bilo, marelic pa samo [e za vzorec. Da zelo hudobnega nevihtnega oblaka, ki je potem julija stresal to;o in povzro;il pravo razdejanje na vrtu, [e bolj pa v vinogradih na Veselici, niti ne omenjam. Taka belina in mraz, ki /e nekaj ;asa zaznamujeta leto[njo zimo, pa pravzaprav nista ve; tipi;na in nas takoj zazibljeta v spomine dale; ( ) nazaj v zgodovino, ko so bile take zime [e zakon in druga;nih skoraj ni bilo. Vedno mraz in vedno kar obilne sne/ne padavine. Otroci nismo bili nikdar zaskrbljeni, da ne bi bilo snega. Sankali in smu;ali smo se vsako zimo. Tudi ostali letni ;asi, pomlad, poletje in jesen, so bili vedno ob pravem ;asu. Mogo;e bi kdo od mlaj[ih bralcev lahko za;el razmi[ljati in govoriti o idealiziranju mladosti in o pravljicah, ki nam jih sku[ajo podtakniti star;ki. Dejstvo pa je, da se je v zadnjih desetih, dvajsetih letih klima na Zemlji zelo spremenila. In se [e vedno spreminja. Na[e generacije so pri;e spremembam, ki zaznamujejo na[e /itje in bitje. Kolik[en dele/ za to nosimo sami, [e ni popolnoma jasno. Brez krivde pa ljudje za tako stanje niti slu;ajno nismo. Ena od posledic je tudi upad rojstev. O tem pi[emo tudi v na[i reviji. Kako je bilo na de/eli neko;, ko se je porajanje vedno dogajalo doma ob pomo;i za to izu;ene babice, in kako pribli/no je videti sklepno dejanje reprodukcijskega procesa danes v moderni porodni[nici, ob prisotnosti mo[kega partnerja oziroma o;eta otroka. Mislim, da so se zadeve zapletle, ko so otroke prenehale prina[ati [torklje, in je potem [lo samo [e navzdol Obenem je videti, da je na[e pisanje o ribolovu vzpodbudilo tudi prave profesionalce, ki si pri ribolovu ne postavljajo nikakr[nih meja niti kar zadeva lokacije niti vrsto rib. Zato si v dveh nadaljevanjih lahko preberete tudi nekaj o podvodnem ribolovu v toplih krajih. Da vas pogreje vsaj v glavi in okoli srca, zdaj ko je temperatura globoko pod ni;lo Peter Povh, urednik Zimska pravljica, foto Miha Kerin

2 vsebina Porodi danes Peter Povh Teta, ki prina[a otroke Janez Bani; Porodi danes In memoriam> Lajko Milisavljevi; Andrej Kerin Hi[ ca pr cest stoji ljudska?ula; Janez Bani; Neko; 300, danes le 30 fur Simon Kerin Samba v Atlantiku pred brazilsko obalo Jani Longo Otro[ki koti;ek Program dela Dru[tva Kerini & Stritarji za leto 2003 Andrej Kerin Obvestilo Mirko Jan;igaj Ustvarjalni koti;ek Da[a Kerin Cerkovnik Jo/a Kerin obogatila Valvasorjevo knji/nico v Kr[kem Irena Didek Pregl Predavanja o Anapurni Sonja Kerin Seveda je gornji naslov zelo zavajajo;> ne gre niti za prispevek z vseh strani vedno krivega ministra za zdravstvo dr. Kebra niti za brezupno poro;ilo o upadanju rodnosti v Sloveniji niti za pristop, utemeljen na moji lastni praksi, [e manj je to moja teoreti;na hipoteza k zgoraj navedeni temi. Ne vem sicer, s ;im sem si zaslu/il, da me je uredni- [tvo, zbrano za okroglo mizo, zadnji; nenadoma dokaj pomenljivo pogledalo, kot en mo/, ;eprav so vmes tudi dame, nekako reko;> :e smo /e odprli tole temo za pri;ujo- ;o [tevilko, si ti najprimernej[i. Povesil sem pogled. Spet predaja! Pa bom. Sicer ne vem, kaj se mi dogaja zadnje ;ase> tudi na TV Slovenija so nedavno zadihane pritekle kolegice iz aktualno-politi;nega dela, bolj direktno Polno;nega kluba, in me prepri;evale, da bi skupaj z Manco Ko[ir javno razmi[ljal o lo;itvah. Kot da bi bil edini lo;enec v Sloveniji ali kaj Pa menda nisem tudi edini porodni;ar Poleg tega se tako modrega in starega, da bi drugim solil pamet s svojimi pristranskimi izmi[ljotinami, spet ne po;utim. Se pa glede na spodaj napisano vnaprej opravi;ujem vsem, ki bi bili kakorkoli prizadeti, to res ni bil namen. Tokrat gre edino in samo za moj egotrip. Tudi minister dr. Keber in zdravni[ki [ef dr. Bitenc sta tokrat [e lahko mirna, ker si [e nisem vzel ;asa za seciranje njune vloge v procesu zaklju;nega dela reprodukcije, to je na kratko ob porodu. In naj me nikar ne silita, ker se za njiju sploh ne bi dobro kon;alo. Prostovoljno pa seveda priznam, da sem bil zraven pri porodu svoje h;erke Petre. :asi se menjajo in mi z njimi. V sosednjem ;lanku boste lahko prebrali, kako je bilo to v;asih. Danes pa Kar zadeva [torkljo in podobne zverine ni jih bilo v mojem mladostni[kem zverinjaku, vsaj ne v tej vlogi, vlogi prina[alcev otrok. Ko pa sem bil postavljen pred dejstvo, da v nekaj dneh ali celo tednih ali pa /e kar jutri postanem o;e, mogo;e so zdravniki s takimi izjavami v;asih bli/e [logarcam in cigankam, sem pri nebrzdanem divjanju s spa;kom po [irni Sloveniji in [e kje drugje ves ;as vla;il s sabo za primer prezgodnjega ali nenadnega poroda naslednji pribor> ;asopisni papir, plasti;no vre;ko, no/ (ni bilo [karij!), vrvico, posodo z vodo in seveda brisa;o ter steklenico doma;ega za tako in druga;no dezinfekcijo. Zadnje sede/e v avtomobilu sem seveda odstranil in pustil doma. Bil sem pripravljen speljati zadevo porod do konca vsesplo[nemu zgra/anju [ir[e dru/ine navkljub. Na sre;o ali na /alost mi takrat ni bilo treba posredovati, otrok, {imej, je pre/ivel tudi v porodni[nici brez moje pomo;i in je danes star ;ez 20 let. Kak[en bi [ele bil, ;e bi V porodni[nici ga nisem smel obiskati kljub vsem podlim trikom. Tako ali tako je bila porodni[nica oku/ena z nekimi virusi ali bakterijami, jaz pa z maligani. Bi pa 2

3 T bil moj Citroen 2CV spa;ek v isti vlogi nedvomno ustreznej[i. Zaradi vseh teh dejstev so se v Ljubljani takoj lotili gradnje nove porodni[nice. In spremenili odnos do poroda. Tja sem pri[el ;ez trinajst let kot primarij. V /epu sem imel potrdilo o opravljenem te;aju za prisotnost pri porodu. Takoj so me oblekli v zelena obla;ila, seveda s pokrivalom vred. Potrdila de/urne zdravnice niso upo[tevale, ker baje predavatelji, ki so me seznanjali s teorijo, nimajo pojma. So pa brez besed vzele denar za vstopnino. Ampak da naj mi bo! Porodnica, bodo;a mati najinega otroka, ni bila preve; navdu[ena nad mojo novo podobo. Najbr/ poznajo poklicni zdravniki kak[en trik, ki ga meni do takrat [e niso zaupali. Takoj me je poslala domov. Seveda se nisem dal, ko pa sem /e pla;al vstopnico. Potem so jo zvili popadki in je ostala brez besed. Jaz pa do konca v porodni sobi. V porodni sobi ni bilo drugega kot porodna miza. Poleg je bila prilo/ena ;rna gumijasta maska s smejalnim plinom, ki naj bi porodnici laj[al bole;ine. Porodna sestra in zdravnica sta od[li. In naju pustili sama. Pravzaprav naju je bilo oba strah. Bodo;o prvesnico stopnjevanje bole;ine vedno mo;nej[ih popadkov in usojenosti poroda> nima[ nikakr[ne mo/nosti pobega in se mora[ soo;iti s situacijo. Obenem sem jo skrbel jaz, kako bom prenesel vse skupaj Mene je bilo strah zanjo> le kako hudi;a tak ogromen trebuh izprazni[ skozi ne ravno [iroko odprtino, ne da bi bodo;i sorodnik sin ali h;i imel precej makaronske poteze. Bo sploh zdr/ala popadke, ki so jo o;itno zelo iz;rpavali Prva uradna izjava med porodom je bila na temo popadkov. Rekla je, da bi takoj po;ila tistega, ki ji ni vnaprej povedal, kako zelo to boli. Potem pa vse kretene, ki propagirajo porod brez bole;in. Maska s smejalnim plinom je bila ve; na mojem obrazu kot na njenem. Ugotovil sem namre;, da plin prav prijazno zadene, bolje kot trava in zelo ne/no. In res si fajn, ko se globoko nadiha[! Popadki so vedno huj[i, njena mo; obvladovanja situacije pa vedno bolj zaskrbljujo;a. Pet ur se zadeva [e v ni;emer ne premakne. Nikogar nikjer, pa [e sobota povrhu. Izza odprtih vrat na hodnik prihajajo stokanje, kri;anje in klici na pomagajte A bi moral zdaj [e pri sosedi pomagati ali kaj Nih;e ne reagira, nih;e ne prite;e zanimivo. Tudi pritiski na zvonec ne prikli;ejo nikogar Seveda se delam zelo hrabrega. Druga;e pa mrzli;no razmi[ljam o vseh mogo- ;ih re[itvah pri mo/nih zapletih> glava je dol, to je v redu Kaj ;e bo potreben carski rez ali pa nekaj [e bolj groznega> vakuumski porod Kaj naj naredim, [e dobro, da sem tukaj in da ni sama. V tem je poanta! Ampak o teh specialisti;nih re[itvah nimam pojma, le te;em lahko nekam, kam Da koga prikli;em Po kak[ni uri klicev po pomo;i pri[torklja v sosednjo sobo neka po glasu o;itno /enska oseba in ni; kaj vljudno zapre gobec stokajo;i in hlipajo;i zavezanki poroda> A ko s ga pa not dajala, ni b lo pa n ; hudo, kaj Ni b lo n ; pomagajte!! Si u/ivala, pa dej [e zdaj! Stokanje je utihnilo, tudi sam bi ostal brez besed do konca vsega hudega Zgovorna sestra se poka/e izza ovinka, ampak hudobijo mora zaradi mene seveda pustiti pred vrati. In to jo kar krivi, se ji vidi na obrazu. Glede na te/avno stanje nenadoma tudi midva postaneva zanimiva. Mene seveda takoj odstavijo z mesta primarija in me po[ljejo k vzglavju. Po dokaj naporni telovadbi, kjer smo bili udele/eni prakti;no vsi prisotni, najbolj pa seveda porodnica, sem postal ponosni lastnik dokaj potla;enega osebka /enskega spola, ki se mu o;itno ni ljubilo niti zajokati. Odrival nas je z vsemi [tirimi, sre;na in popolnoma izmu;ena mati pa nam je vsem obljubila in zagotovila, da se bo otrok tako ali tako [e naredil in naj ni; ne skrbimo, ;eprav trenutno ni videti najbolj vzorno. In res se je! Kar oglejte si jo. Seveda sem s fotoaparatom /e med zadnjim dejanjem vse dokumentiral in potem zelo ponosno kar utrujen odtaval iz porodni[nice nekaj korakov nad tlemi, malo od smejalnega plina, malo pa od svoje velepomembnosti, kako mi je vendar uspelo roditi otroka.?ivega, pa [e celo miga in [e moj je! Najin. In odneseva ga lahko domov. Za vedno. Konec egotripa. Peter Povh 3

4 Teta, ki prinaša otroke Na zadnji seji uredni[kega odbora Trt smo se pogovarjali o vodilnih temah, ki bi pri[le v po[tev za naslednje [tevilke tega na[ega ljubega ;etrtletnika. Pa ti pride Mirku Jan- ;igaju na misel, da bi lahko pisali o tem, kako so neko; rojevale na vasi na[e mame in stare mame in prababice. Bogve, ;e ni ta misel /e nekaj ;asa ;akala, da se prika/e na svetli dan in otmé pozabe neko nadvse zanimivo dogajanje. Tema se nam je vsem zdela zanimiva in vsak je kar precej imel kaj povedati. Osnovna ugotovitev je bila, da so bili porodi na vasi za otroke prepovedana tema. Tabu. Prihod novega ;lana dru/ine so razlagali s [torkljo, angel;ki in kaj ti jaz vem s kak[nimi duhovitostmi vse ne. Po;util sem se sre;nega, ko nam je na[a Petra /e pri treh letih razlagala, da je nose;a in da ji dojen;ek /e brca v trebuhu (glej Trte [t. 10!). Zdaj sem uredni[kemu omizju povedal, kako sem jaz nekje pri osmih ali devetih letih iskal teto, ki nam prina[a majhne otroke. Peter pa urednik kot urednik takoj pograbi prilo/nost in me prepri;a, da moram anekdotico napisati za objavo v Trtah. Kaj sem hotel drugega kot obljubiti in zdaj to obljubo prav rad tudi izpolnjujem. Droben, a po svoje zna;ilen dogodek. Mama me je poslala v Sv. Kri/ k lon;arju po par tegelnov.* Z lon;arico Venetovo se je menda /e prej zmenila, da bom pri[el ponje jaz. Kako je bilo s pla;ilom, ne vem, vem samo to, da nisem vedel natan- ;no, kje je tisti lon;ar, tisti Vene. Namre;, v tistem koncu Sv. Kri/a je bilo ve; lon;arjev in mama mi je rekla, naj grem k prvemu, k tistemu, kjer so doma tista teta, ki so prihajali k nam previjat otro;ka. Lon;arica Venetka je bila babica, ki je pomagala priti na svet tudi meni. Tista kri/evska gasa, ki vodi od Korlna proti Ko;ku, je bila meni skrivnostna, pravzaprav neznana. Zavil sem z glavne ceste [e prav, ko pa sem pri[el do Venetove hi[e, sem se po;util do kraja zgubljenega. Morda sta k temu pripomogli tudi dve teti, ki sta stali sredi pota in se /ivo pogovarjali. Stopil sem do njiju ter ju vpra[al> Kje pa so tista teta, ki prinesejo k nam malega otroka Teti sta se zasmejali tako, kot se znajo zasmejati zajetne kme;ke babe, in mi povedali, da stojim tik pred hi[o tiste tete, ki nam prina[a otroke, huhuhu! Venetka meni znana bolj kot babica kot pa lon;arka, saj nam je skoraj vsako leto prinesla kak[- nega otroka je morala sli[ati babji smeh, kajti odprla mi je, [e preden sem sam prijel za kljuko. Prijazno se mi je nasmehnila, /enskama pa po/ugala. Tegelne je imela /e pripravljene, zavite v star papir, in prinesel sem cele domov. To pripominjam zategadelj, ker sem v tistih ;asih razbil skoraj vse, kar mi je pri[lo v roke in se je dalo razbiti> jajca, cilindre na petrolejki, kroglo za vodo No, pa tudi kasneje se mi je [e marsikaj razbilo, med drugim tudi pravljica o teti, ki prina[a otroke. *tegel = lon;en cvetli;ni lon;ek Janez Bani; 4

5 In memoriam: Lajko Milisavljevič Lajko pri delu 12. decembra smo se zadnji; poslovili od Lajka Milisavljevi;a, ki je preminil za posledicami te/ke prometne nesre;e na poti na njegovo ljubljeno Koro[ko, kjer naj bi imel vajo s svojim zborom Ro/ iz {entjakoba. Pogre[ali ga bomo tudi pri ;asopisu Trte in tudi v Dru[tvu Kerini in Stritarji kot celoti, saj bi nam zagotovo [e kdaj lahko pripravil kak notni zapis ali priredbo starih pesmi in napevov. Izpod njegovega peresa sta bili doslej objavljeni v Trtah dve pesmi> stara kme;ka zdravica Pijte, pijte, bratci, vince, (Trte [t. 16, december 1999) in Ko banda zadoni, ki so jo peli stari ate Alojz Kerin (Trte [t. 21, marec 2001). Kaj kmalu bo [tirideset let, kar sva se spoznala z Lajkom v vrstah APZ Tone Tom[i;. V tistih letih smo ob prepevanju v APZ Tone Tom[i; priredili [tevilne fantovske podoknice, ki v tistem ;asu niso bile prav v modi, pa jih je prav Lajko obudil iz pozabe.?e takrat je kazal veliko zanimanje za koledni[ke obhode, [e posebej na Koro[kem. Navdu[eno je opisoval svoja prva sre;anja z gospodoma Ciganom in Kernjakom ali pa preprosto s slovenskimi pevci na severni strani Alp. Iz tega navdu[enja je nekako logi;no sledil njegov prvi koncert s pevci iz {entjakoba v Ro/u, potem pa se je razvilo trajno sodelovanje z Me[anim pevskim zborom Ro/ s [tevilnimi enkratnimi, vsebinsko zaokro/enimi projekti. Najbolj znani koncerti so bili Vascit pr Zile ziljska ohcet, Koro[ki vi- /arji, Pesmi poni/anih in raz/aljenih, posve;ene zatiranim narodom sveta, Pesem upanja (muslimanska, judovska, pravoslavna in katoli[ka liturgija v obliki koncerta) in zadnji, Pesem zbledele zemlje, ki opozarja na brezobzirno uni;evanje okolja v ekolo[kem smislu. Spominjam se, da je vladalo nepopisno navdu[enje, ko so pevci iz Ro/a v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavili projekt Poni/ani in raz/aljeni. Prav ta koncert so ve; kot 80-krat ponavljali v [tevilnih evropskih dr/avah. Za svoje delo med Koro[ci je Lajko prejel tudi presti/no Tischlerjevo nagrado, Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa mu je podelila Gallusovo listino. Koro[ci na severni strani Alp sami pravijo, da bodo [ele zdaj spoznali, kako jim bo manjkal in kaj vse bi jim [e lahko dal. Bil je vnet popisovalec ljudskih [eg in napevov in vselej je /e dolgoro;no na;rtoval, katerih koledovanj ali Foto Andrej Kerin pustnih obi;ajev se bo udele/il, kajpak z bele/nico v /epu in z mikrofonom in fotoaparatom v roki. Lajko je bil prvi umetni[ki vodja Ljubljanskega okteta, vodil je [olski zbor medicinskih sester, eno leto pa tudi zbor Lipa zelenela je, ki smo ga leta 1983 ustanovili apezejevski veterani. Ko je na[ soustanovitelj in dirigent Marko Munih predlagal, da naj si poi[;emo [e kak[nega drugega dirigenta, nam je Lajko ponudil, da skupaj izpeljemo koncert ob 101. rojstnem dnevu skladatelja Zdravka {vikar[i;a, in z veseljem smo zgrabili to prilo/nost, poznavajo; njegove odli;ne in bogate izku[nje. Z neverjetno ljubeznijo in znanjem je Lajko notografiral celotno gradivo in skladateljeve najnovej[e priredbe. Z velikim ob;utkom za posebnosti razli;nih koro[kih nare;ij je zapisal besedila in nas nau;il izgovarjave, tako da 5

6 Hi[ ca pr cest stoji, notri pa dekle spi, fanti; pa mimo gre, gor jo zbudi. Prva je gor[, ko ti nima po dva, po tri, druga pa v kamrici sama le/i. Pa lan sem plela majaron, a letos [e kopriv ne bom, oh, kam to pride, kam to gre, to ve;no ljubljenje, to ve;no ljubljenje. Hi[ ca pr cest stoji, notri [e lu; miglja, de;va pa s fanti;em sladko kramlja. Sinek bo v zibki spal, jaz bom na stra/i stal, ti pa zibala bo[ sin;ka moj ga. Pa lan je pela pi[uka, a letos poje zibuka, oh, kam to pride, kam to gre, to ve;no ljubljenje, to ve;no ljubljenje. 6

7 smo si upali predstaviti se tudi doma;inom od Zilje do Podjune. Prav posebno poglavje v njegovem /ivljenju so njegova popotovanja. Kar pogosto je odhajal v daljne de/ele in nas potem bogatil z zanimivimi predavanji in domiselnimi diapozitivi. Znova in znova smo ob;udovali njegovo natan;nost v pripravah na tak podvig, saj je redkokdo lahko navzo; pri dogodkih, ki se morda v dolo;enem koti;ku sveta zgodijo le enkrat letno. On je bil zagotovo tam. V zadnjem ;asu je skoraj vsako leto organiziral izlete po Sloveniji za prijatelje in svoje pevske tovari[e. Ni mu bilo /al tudi po trikrat v naravi prekri/ariti vseh variant poti, da bi nam pripravil enkratna, nepozabna do/ivetja. Njegova skrbna priprava je vsemu, ;esar se je lotil, dajala prav posebno zanesljivost in hkrati lahkotnost. Zdelo se nam je, da te;ejo stvari kar same od sebe, a le tisti, ki je moral kdaj sam pripraviti kaj podobnega, lahko presodi, koliko energije je treba vlo/iti, da je potem vse teklo navidez tako spontano. Ko smo pri zboru Lipa zelenela je sklenili, da skupno z apezejevci zaznamujemo spomin na znameniti koncert Akademskega pevskega zbora v vojni vihri , po katerem se je Ljubljana zavila v kulturni molk, je takoj prevzel programsko plat priprav. Spet je skrbno zasnoval scenarij in re/ijo ter vpletel [tevilne nove zamisli, ki dale; presegajo navaden koncert. Kak[en paradoks, da smo se poslovili od njega prav na enain[estdeseto obletnico omenjenega dogodka, ko naj bi organizirali prireditev v prenovljeni dvorani GH Union. Zdaj ga ni ve;! Ne bo ve; njegovega nesebi;nega razdajanja, enkratnih podvigov, novih diapozitivov s svetovnih popotovanj. Ostali pa bodo skrbni zapisi in posnetki iz ljudske zakladnice, pa najsibo melodij ali obredov ali zborovskih priredb v trajen spomin. Ostal bo tudi v na[ih srcih poseben nasmejan, iskren, kriti;en, pripravljen na pustolov[;ine in izredne napore, skromen, neizmerno delaven, zagnan, tovari[ki, in kdo bi sploh lahko na[tel vse dobre lastnosti pevca, voditelja in prijatelja njegovega kova. Spomin na njegov zgled nam daje mo; za jutri[nji dan. Andrej Kerin Žulač Mama nam je ve;krat pripovedovala, da so kot otroci morali ;istiti blatne ;evlje z /ula;em. V;asih se jim je zazdelo, da bi mastno, ilovnato blato s [karpov in ;revljev la/je in hitreje odstranili z mokro krpo oziroma tako, da bi obu;o enostavno oprali. Ampak ne! Stari ate Alojz Kerin ( ) tega niso pustili. Le /uli, pa bo [lo stran. Voda pa ;evljem [kodi. Kako blatni so neko; bili ;evlji, si danes ne moremo ve; predstavljati. Kakor si tudi ne moremo predstavljati, koliko blata je bilo neko; na cestah, tudi na dr/avni cesti od Kostanjevice proti Bre/icam, kaj [ele po stezah skozi Zavrtnice, da o poteh k vinogradom ali v Krakovo sploh ne govorim. Pa tudi po dvori[;ih ga ni manjkalo. In ;evlji so bili blatni In jih je bilo treba vsak ve;er o/uliti, se pravi z njih zdrgniti vse blato, deti jih na pe;, da so se ;ez no; osu[ili, zjutraj pa namazati z raztaljenim svinjskim salom, da bo usnje zadr/evalo vlago, da ne bodo onu;e precej vse mokre. Dana[nji mladi rod komajda vé, kaj so onu;e, kaj je oziroma kaj je bil /ula;, si pa gotovo ne more predstavljati, saj se ga [e jaz spominjam le bolj medlo, kajti v mojih otro[kih letih smo /ula; /e opu[;ali in smo blatne ;evlje raj[i prali ali pa vsaj obrisali z vla/no krpo. Etimolo[ko /ula; najbr/ ni problemati;en. To je kak[na stara krpa, pono[ene gate, raztrgane nogavice ali kaj podobnega, krpa, s katero se drgne, po doma;e /uli po ;evlju, dokler se ne sveti kot biks. Da so vztrajali pri takem suhem ;i[;enju, si razlagam z vrojenim odporom, ;e /e ne kar strahom pred mokroto, ki je bila na vasi posebno v de/evnih in mrzlih jesenskih dneh nekdaj [e veliko ve;ja zoprnija, kot je danes, ko so ljudje tudi na vasi vendarle bolje obuti, kot so bili v ;asu /ula;a. Janez Bani; 7

8 Nekoč 300, danes le 30 fur Veliko je bilo napisanega, [e ve; pa se je govorilo o tem, da so na Brodu podrli staro hi[o. Pa vendar sta me nedavni obisk o;etovega bratranca Drejca Kerina in pogovor z njim vzpodbudila, da [e jaz primaknem del;ek k tej zgodbi. Ob pridobivanju dokumentacije za gradnjo nove hi[e je bilo jasno, da bo stara neko; morala kloniti. A v;asih se nam je porajala misel, da bi se jo dalo sodobno urediti. Vendar jo je /e zdavnaj za;el na;enjati zob ;asa, s stropa je za;el odpadati omet, mala hi[a je bila izredno vla/na in mrzla. {e kot otrok se spomnim, kako me je v njej kljub ogrevanju zeblo< stene so bile iz kamna in neizolirane, tako da niso zadr/ale toplote. Padla je odlo;itev, da hi[o podremo. Sanacija bi bila prevelik zalogaj, kar tako je pa nismo mogli pustiti, da bi propadala. Za;elo se je nekje sredi maja s pospravljanjem podstre[ja, na katerem je bilo veliko stvari, ki niso ve; slu/ile svojemu namenu. Delo je teklo postopoma, saj ob slu/bi in delu na kmetiji ni bilo ravno veliko ;asa. Vendar je bila hi[a do sredine julija izpraznjena in tako pripravljena za ru[enje. Treba je bilo odstraniti samo [e ostre[je< pri delu smo morali biti zelo previdni, kajti bilo je /e zelo na;eto. Pri;elo se je podiranje, in sicer Bager je za;el s podiranjem zgodaj zjutraj, kmalu zatem pa sta pri[la tudi tovornjaka, ki sta odva/ala material. Tega je bilo kar za 350 kubikov nekaj ve; kot 30 tovornjakov. V ;asu, ko se je hi[a gradila, tovornjakov [e ni bilo, prevoze so opravljali s konji in vozovi, na katere je [el le kubik materiala. Lahko si predstavljamo, koliko ve; dela in ;asa je bilo potrebno vlo/iti, da se je vse to zvozilo. Kak[en napredek! Sedaj pa je bilo vse opravljeno v enem dopoldnevu. Po;asi smo za;eli z urejanjem okolice, raz[irili smo tudi dovoz na dvori[;e. Ob cesti smo naredili [karpo, jo oblo/ili s kamnom, okolico nasuli z zemljo, kamor bomo zasadili travo in okrasno grmi;evje. Veliko dela je bilo treba, a s skupnimi mo;mi smo zmogli vse. Simon Kerin Brod 10, stanje Foto Andrej Kerin 8

9 Samba v Atlantiku pred brazilsko obalo V novembru se je slovenska reprezentanca v podvodnem ribolovu pod okriljem Slovenske potaplja- [ke zveze udele/ila XXIII. svetovnega prvenstva v podvodnem ribolovu. Prvenstvo je potekalo v kraju Arraial do Cabo, 200 kilometrov severno od Rio de Janeira, kamor smo trije udele/enci iz Slovenije prispeli po 11-urnem poletu iz Pariza. Prvo sre;anje z Brazilijo v soparni no;i zgodnjega brazilskega poletja so bili na gosto posejani in temeljiti le/e;i policaji, ki so onemogo;ali spokojni spanec v neudobnem kombiju med vo/njo proti prizori[;u. Po [oku, ki smo ga do/iveli naslednje jutro ob pogledu na mesto prireditve, ki je deloma spominjalo na nekak[no begunsko barakarsko naselje, smo nestrpno urejali formalnosti z lokalnimi oblastmi in prireditelji, seveda pa smo sku[ali ;im prej namo;iti glave v mogo;no morsko maso Atlantika in preveriti informacije o /ivljenju in koli;ini rib, ki smo jih nabirali zadnje mesece. S ;udovite angelske pla/e (Praia dol Anjos) smo se kon;no podali na obmo;je, predvideno za tekmo v podvodnem ribolovu. In res, /e prvi trenutek, ko je masko zalilo od velikih koli;in planktona gosto morje, so se prikazale mno- /ice rib, predvsem kirurgov, papig, balester in stotine [argov, ki so ob mogo;nih granitnih stenah strme obale lovili ravnote/je v curkih, ki jih povzro;ajo veliki (5 6-metrski) valovi, katerih mo; je v enaki meri ;utiti tudi na globini 20 metrov in ve;. Nekoliko negotovi zaradi nepri;akovano motnega morja smo se postopoma potapljali vse globlje in ugotovili, da je pod termoklino morje zelo hladno, le kak[nih 11 C, in na[e obleke, predvidene za tropsko vro;ino in temu primerno temperaturo morja, so naenkrat postale pretanke. Ob navdu[enem raziskovanju novega smo pozabili na mraz in ;as, se predajali u/itkom ob opazovanju jat najrazli;- nej[ih rib in neverjetnega [tevila velikih /elv in skoraj pozabili, da tudi na ju/ni polobli sonce zaide. Zve;er smo ob izvrstni in poceni hrani podo/ivljali in komentirali svoja do/ivetja prvega dne v morju. Prou;evali smo seznam kak[nih 35 vrst rib, ki so prepovedane za lov ali niso [tele na tekmovanju. Ve;ina teh vrst je seveda med najmno- /i;nej[imi. Podobno je bilo naslednje dni, ko smo na tekmovalnem obmo;ju sku[ali najti mesta, kjer bo na tekmi najve;ja mo/nost uloviti veljavne ribe. Z najetimi barkarijoli vodniki masivnih, desetmetrskih ;olnov, si pri tem nismo mogli kaj prida pomagati, saj doma;ini praviloma ne govorijo nobenega tujega jezika, nam pa je bila portugal[;ina [panska vas. Po nekaj dneh pregleda smo si /e po[teno za/eleli na;rtovanega poskusnega lova. Zato smo morali odpluti na oddaljeno oto;je, kjer smo med triurno vo/njo prvi; v /ivo videli par velikih kitov, ki sta s svojimi impresivnimi merami simboli;no samo [e potrdila /e preverjeno bogastvo ju/nega Atlantika. Ko smo prispeli na predvideno mesto lova, so na[i /elodci /e komaj zadr/evali posledice sporo;il na[ih ravnote/nih centrov, ki so jih v dolgi vo/nji razdra/ili veliki, dolgi valovi. Hitro smo si nadeli opremo in se zna[li v razpenjenem morju in mo;nem toku. Ko sem se oddaljeval od ;olna, sem sku[al hitro iztisniti iz plju; Jani Longo z ulovom Foto Stojan Jazbec ostanke hlapov starega dizelskega motorja. Dna ni bilo videti. Ocenil sem, da zaradi motnega morja.?e ob prvem potopu se je moja domneva potrdila. Ko sem se spustil na 6 do 7 metrov globine, sem zagledal velike skalne bloke, 12 do 15 metrov globoko. Tok je bil zelo mo;an, tako da sem s te/avo na[el dober zaklon in zaradi obilice je/ev dober oprijem s prosto roko.?e po nekaj sekundah so od vsepovsod privrele najrazli;nej[e ribe. Nepopisno. I[- ;e[ primerno ribo, in ko izbere[, mora[ tik pred spro/itvijo preveriti, ali je pu[;ica pravilno usmerjena, in ko spro/i[, ugotovi[, ali si bil 9

10 Dokument s poskusnega lova> Dimitrij, Robert in Jani Foto barkarjol uspe[en. Riba je na vrvici in med plavanjem na povr[je preverja[ zanesljivost zadetka. Preden je riba varno odlo/ena na pasu in pu[ka ponovno pripravljena, opazi[, da te je tok odnesel vsaj 50 metrov stran. Sledi naporno plavanje proti toku, priprava, zaron, iskanje ribe in tako minejo ure. Ko se vzpenja[ na ;oln, ugotovi[, da ti je ocean izpil skoraj vso energijo. Kolega Robert Podgor[ek in Mitja Klinar sta bila prav tako uspe[na in navdu[ena, vsi pa smo imeli razli;ne vrste rib, ;eprav smo lovili dokaj blizu skupaj. Sledilo je slikanje in nato dolga, razburkana vo/nja domov. Reprezentanca Slovenije> z leve Dimitrij Klinar, Jani Longo in Robert Podgor[ek Foto mimoido;i neznanec Samo tekmovanje traja dva dneva po pet ur in po opisanih pripravljalnih dneh je kon;no nastopilo prvo tekmovalno jutro. Sonce je /e od zgodnjih ur osvetljevalo angelsko pla/o, na kateri so nas ;akali masivni, z nafto prepojeni ;olni in od dolgih bitk z valovi Atlantika bolehni motorji, ki so jih vodili nasmejani, zagoreli barkarijoli, s katerimi smo se uspe[no dogovarjali le z govorico telesa. Druga;e somente portuguese. Med vo/njo proti lovnim obmo;jem opazuje[ konkurente, i[;e[ sotekmovalce, ker ima vsakdo svoj ;oln, se sku[a[ zbrati in dvomi[ o pravilnosti odlo;itve glede mesta, kjer bo[ lovil. :eprav je oprema v ;olnu zlo/ena, pripravljena, [e enkrat preveri[, ali je vse na mestu. Po izplutju iz zaliva nas pozdravijo veliki valovi. Ocenim, da so visoki 5 do 6 metrov. Treba bo paziti, da se preve; ne pribli/am skalnati obali, saj te neznanska sila valov kaj hitro razoro/i in razbije. Odlo;im se za skalni previs, kjer smo na pregledu videli ogromne jate [argov. Majhne, ve;je, velike. Rasli so z globino. Ko signalna raketa naznani za;etek tekme, opazim, da ima podoben na;rt vsaj [e 20 lovcev. Z veliko negotovostjo pri;nem prvi zaron.?elim si, da so [argi tam, predstavljam si, kako preobte/en padam ob podvodni steni v globino in izbiram ;im ve;jo ribo. Toda sledi [ok. {argov ni. Motna voda na globini metrov, nad katero so bili prej[nje dni veliki [argi, je izginila. Nada ni;! Razo;aran in razburjen se vra;am na povr[je in hlastam za zrakom. Ali je to mogo;e Preverim, ali sem na pravi poziciji. Ni dvoma! Ponovna priprava, zaron, plavanje, padanje Nikjer veljavne ribe nad 0,5 kg, kar je spodnja meja. Ne odneham! Vztrajam ve; kot uro. Brez uspeha. Odlo;im se za odhod na novo pozicijo. Komaj prikli;em svoj ;oln, se s te/avo, v ogromnih valovih, ki ves ;as nara[;ajo, zvalim vanj in z rokami ka/em, v katero smer /elim. Ko se pribli/am novi poziciji, ugotovim, da je tu [e ve;ja gne;a. Nimam izbire. Po/enem se v valove, med vrvi in boje ostalih tekmovalcev. Tu je dno malo polo/nej[e, ve; je velikih kamnov. :e so ribe bile, so jih tekmovalci, ki so bili tu pred mano, /e dodobra vznemirili in pregnali. Posku[am in uspevam. Manj od pri;akovanj. Lov je naporen, izgubljam ;as in energijo z re[evanjem obvezne boje oznake, ki jo vle;em na vrvi za sabo in nanjo odlagam ulovljene ribe. Pri enem tak[nih manevrov ugotovim, da mi je nekdo z boje ukradel lepo, veljavno ribo ali pa se je strgala in izpadla med vle;enjem, cukanjem z bojami konkurentov. To me razbesni in pomislim, da bi [e sam storil enako, toda to je bil samo preblisk in /e se ponovno spu[;am v 10

11 Otro[ki koti;ek hladne globine in i[;em, se skrivam, ;akam Po petih urah imam samo tri ribe. Ve; ni [lo. Dal sem vse od sebe. Komaj se privle;em do ;olna in se zvalim na njegovo dno. Med vra;anjem me vrhovni sodnik pokli;e na poveljni[ko ladjo. Ne najdejo na[ega tekmovalca Mitje. Moram z njimi. Zaskrbljeni i[;emo. Spet v valove. Zdi se mi, da je vsak naslednji ve;ji. Pogled sku[a v dolinah in grebenih valov najti oran/no bojo izgubljenega sotekmovalca. Kon;no sporo;ijo, da je na obali, kamor je od[el v ;olnu hrva[kega kolega, ker ga je njegov barkarijol v nemirnem morju izgubil. Po pristanku in izkrcanju sledi tehtanje. Rib je manj od pri;akovanj. Robert je bil najuspe[nej[i Slovenec. Ulovil je 10 veljavnih rib, to;k in 20. mesto. Od mojih treh rib je bila samo ena veljavna, dvema so skupno manjkale le 3 deke!!! Osvojil sem 54. mesto, to;k! Mitja ni imel veljavnega ulova. Slab dan! Najve; je ulovil doma;in Paulo Pacheco pred favoriti Italijani in {panci. Jani Longo, kapetan slovenske reprezentance v podvodnem ribolovu (nadaljevanje prihodnji;) Luka je za rde;e Klemen Kerin Naj sije sonce, avtor Klemen Kerin foto Andrej Kerin Luka Bani; (3 leta) in babica Jo/i se pogovarjata o novicah na Litijski. Ja, pa boste res kupili nov avto vpra[a babica. To zdaj ni ve; vpra[anje! se odre/e Luka. Jo/ica ga pohvali> To si pa modro povedal. Luka jo popravi> Ni bilo modro, ampak rde;e. Zabele/il dedi Janez 11

12 Program dela društva Kerini in Stritarji za leto 2003 Upravni odbor Dru[tva Kerini in Stritarji je na svoji redni seji v Ljubljani sprejel naslednji program dela za leto 2003> :asopis Trte. Izdali bomo [tiri [tevilke Trt. Ob tem bomo zadr/ali vsebinsko in tehni;no kakovost na ravni, ki jo dosegajo zadnje [tevilke. {e naprej bomo v okviru mo/nosti uveljavljali tematske [tevilke predvsem po temah, ki bodo aktualne. Objavljali bomo predstavitve poklicev in intervjuje s ;lani dru[tva v smislu seznanjanja s poklici Kerinov in Stritarjev, kar se je v zadnjem letu dobro obneslo. Poro;ali bomo o dogodkih v dru[tvu, sre;anjih, posvetovanjih, uspehih posameznikov ipd. Rubrika Kaj menijo drugi o nas bi lahko postala stalna ob minimalni aktivnosti vseh ;lanov. Ob odzivnosti mlaj[ih bomo pove;ali obseg za na[e pesnike, literarne in likovne ustvarjalce. Spet moramo obuditi zapisovanje starih ljudskih besedil in napevov in obi;ajev z okolice Podbo;ja. Skrbeli bomo za bogato likovno opremljenost ;asopisa s fotografijami ustrezne velikosti. Prenova Zbornika Kerini & Stritarji za pripravo obse/nej[e prenovljene izdaje, ki naj bi iz[la v jubilejnem letu 2005 ob desetletnici dru[tva. Prenova bo zajemala izbolj[avo in prenovo ;lankov iz leta 1995, zbiranje zapisov o na[ih sorodnikih, objavljenih v Trtah in drugih medijih, pisanje novih prispevkov, objavo odkritij rodoslovnih raziskovanj, nove in na novo odkrite fotografije, redakcijo celotnega gradiva, lektoriranje, oblikovanje in pripravo za tisk. Spletne strani Posodobili bomo doma;e strani dru[tva na internetu po /e zasnovanem konceptu Andreja Sajeta. Dokumentarno gradivo. {e naprej bomo zbirali dokumentarno gradivo, ki bi kasneje lahko slu/ilo za pripravo muzeja. Raziskovanje starej[e zgodovine prednikov in sorodstvenih vezi, izhajajo;ih iz prednikov na[ih pradedov in babic, bomo nadaljevali predvsem v smislu nadaljnjih povezav, kjer bo mogo;e. Tu sta mi[ljena predvsem arhiv Slovenije in [kofijski arhiv glede prednikov, ki niso zabele/eni v Leskovcu in Podbo;ju, in drugo gradivo. Na tem podro;ju pri;akujemo vodilno vlogo Janeza Bani;a. Sre;anje Organizirali bomo sre;anje v Spodnjem Dupleku 7. junija 2003, ki bo sicer v stilu piknika ob pomo;i gostilne Valerija. Program bo kot ponavadi popestril koncert v primernem okolju, predvidevamo pa tudi kak[no presene;enje za udele/ence. Ostala dru/enja> pogovor z na[im najstarej[im jubilantom Janezom Malnari;em, ki bo napolnil 90 let, pogovor z Zofijo Longo, ki bo napolnila 80 let, pogovor z Vido Kerin, ki bo napolnila 80 let, pogovor s Terezijo Kerin, ki bo napolnila 80 let, pogovor v zvezi s termalnimi vodami (Mirko Jan;igaj), ve;er z diapozitivi (svetovni popotnik Andrej Stritar). Video- in avdiodokumentacija. Bele/enje pripovedi na[ih najstarej[ih ;lanov in intervjujev z njimi na video- in avdiokasete kot datoteke, ki bi jih lahko uporabili npr. za predvajanje odlomkov na spletnih straneh ali za resnej[e ;lanke o Kerinih in Stritarjih. Poglabljanje stikov z Dru[tvom rodoslovcev Slovenije in uporaba ustreznega ra;unalni[kega programa za nadaljnje rodoslovne raziskave. Zbiranje finan;nih sredstev kot pomemben pogoj za izpeljavo programa dela. Andrej Kerin 12

13 Obvestilo T Leto je zopet minilo in po dogovoru smo obvezani, da pripravimo novo sre;anje na[ega dru[tva. Po sklepu upravnega odbora naj bi bila vsa bodo;a sre;anja pikniki. Pretekli dogovori, sklepi in ogled prostora za novo sre;anje, ki naj bi bilo na Vurberku, so nas postavili pred zahtevno nalogo, da iz vseh usmeritev in mo/nosti izberemo za nas in na[e po;utje najbolj[o obliko leto[njega dru/enja. Po dolgem usklajevanju mo/nosti in iskanju najprimernej[ega motiva, da ponovno dvignemo [tevilo udele/encev, predlagamo na[im ;lanom> Leto[nje sre;anje ;lanov in simpatizerjev Dru[tva Kerini & Stritarji naj bo ponovna osve/itev /elje, da se zberemo v [ir[em krogu, povezana z odkrivanjem novih krajev in njihovih zanimivosti, posebej, ker so lepote kraja pritegnile tudi ;lane na[ega dru[tva, da so na tem prostoru na[li mesto za svoj dom. Tak kraj je Vurberk, kjer so nasledniki Janeza in Jo/e Malnari; ob njunem vikendu postavili temelje za domove svojih dru/in. {e ve;, potrudili so se in pod domovoma s samostojnim delom nasadili vinograd. Neobi;ajne so korenine in impulzi, ki spro/ijo /eljo in voljo, da se zasadi nov vinograd. Uspelo je in proizvod tega vinograda je tudi eden od elementov, ki so vplivali na odlo;itev za sre;anje. V skoraj neomejenih koli- ;inah bomo lahko preizku[ali vina. Kako je nastajal vinograd, bo predmet posebnega sestavka, v katerem bodo objavljeni zapisi o odlo;itvah in delu pri tem. :lanek bo v Trtah, ki bodo iz[le pred na[im sre;anjem. Po ogledu okolice smo odkrili, da ima grad Vurberk pestro zgodovino. Neposredno pod njim je ravno tako zgodovinsko zanimiva cerkev, in kot je velikokrat ugotovljeno, podobni objekti (predvsem cerkve) stojijo na prostoru, ki ga obdaja pozitivna /ivljenjska energija. Bioenergetiki so odkrili in opisali to;ke na samem gradu, ki izredno pozitivno delujejo na posamezne dele ;love[kega telesa in njegovega duha. Na kratko opisane okoli[;ine in dejstva, da je ju/no od Spodnjega Dupleka proti stari strugi Drave postavljena simpati;na gostilna Valerija, da je ob njej primerno in veliko otro[ko igri[;e, v neposredni bli/ini kulturni dom (ki ga upravljajo upokojenci) in ob njem teni[ka igri[;a, so nam omogo;ili, da predlagamo naslednji program sre;anja, ki bo v Vurberku in Spodnjem Dupleku. Program sre;anja Prihod z avtobusi in posameznimi avtomobili pod grad Vurberk. Sprehod navkreber do dvesto metrov oddaljene cerkve (otroci in starej[i ;lani bodo prepeljani z osebnimi avtomobili, ker avtobusi ne smejo do cerkve in gradu). Ogled cerkve pod /upnikovim vodstvom Okrep;anje s sendvi;i in poizku[nja vurber[ke kapljice v grajskem amfiteatru Tradicionalni koncert v organizaciji predsednika Dru[tva Kerini & Stritarji mag. Andreja Kerina. Po koncertu bo predstavnik turisti;nega dru[tva predstavil zgodovino gradu in opisal nastanek ideje za raziskavo energetskih polj na gradu. Ogled energetskih to;k do Prihod v gostilno Valerija, kjer bosta kosilo in dru/abna sprostitev z obveznim sre;elovom Teni[ki turnir in spro[;eno igranje otrok na igri[;u pri gostilni Razglasitev rezultatov in zaklju;ek uradnega dela sre;anja. Po dogovoru in odvisno od razpolo/enja odhod domov. Za izvedbo celotnega programa predlagamo prevoz z avtobusi. Uspeli smo pridobiti nekaj sponzorjev in zaradi tega predlagamo enotno ceno za organizacijo sre;anja za vse udele/ence, stare deset in ve; let, v vi[ini 2000 (dva tiso;) tolarjev za vsakega (cena velja tudi za tiste, ki se bodo pripeljali z lastnimi avtomobili, in vklju;uje sendvi; na gradu, kosilo pri Valeriji in prevoz z avtobusi). Prijave in vpla;ila zbiramo na sede/u upravnega odbora dru[tva. Odvisno od [tevila prijav bomo organizirali [tevilo avtobusov in njihove za;etne postaje. Rok za prijave je najkasneje 15. maj 2003 Dostop do gradu Vurberk je najprimernej[i po podvoznici skozi Maribor, na kateri je pred prehodom ;ez Dravo (iz ljubljanske smeri) odcep za Vurberk. Po odcepu je smer skozi Zgornji in Spodnji Duplek na Vurberk. (V Trtah pred sre;anjem bomo objavili tudi zemljevid.) Pri;akujemo ;im ve; prijav aktivnih udele/encev novega sre;anja. Mirko Jan;igaj 13

14 Ustvarjalni koti;ek Stojalo za sporočilca Foto Da[a Kerin Cerkovnik Potrebujemo> 1 mm debela mehka /ica, kle[;e za oblikovanje /ice, modelirna masa za podstavek ali lepilo, s katerim podstavek prilepimo na podlago. Tokrat bomo izdelali stojala iz /ice, na katera lahko pripnemo listke s sporo;ilci ali manj[e ;estitke, karte za kino Potrebujemo kovinsko /ico s premerom 1 milimeter. Biti mora mehka, da jo bomo lahko oblikovali. S kle[;ami za oblikovanje /ice za;etek zvijemo v majhno zanko, ki se bo kasneje skrila med ostale oblike, da na[ izdelek ne bo imel ostrih robov.?ico zvijemo v razli;ne oblike, lahko kot obi;ajno sponko za papir ali kot srce, trikotnik... Nadaljujemo z dalj[im ravnim ali valovitim podstavkom, na koncu pa dodamo [e nogo. Vzeti moramo dovolj dolgo /ico, da bomo celoten izdelek izdelali v enem kosu. Za nogo, ki naj bo te/ja, vzamemo lesen podstavek ali pa jo izdelamo iz modelirne mase. Stojalo s te/kim podstavkom bo tako stalo brez te/av. Lahko pa naredimo podstavek kar iz /ice, v tem primeru jo moramo oblikovati v dovolj velik krog. :e smo vzeli prekratko /ico in nam je je zmanjkalo za podstavek, naredimo majhen podstavek, ki ga bomo prilepili na podlago, kjer bo stalo stojalo. :im ve; lepih sporo;ilc naj se skriva na podstavkih. Da[a Kerin Cerkovnik 14

15 Joža Kerin obogatila Valvasorjevo knjižnico v Krškem Jo/a Kerin je Valvasorjevi knji/nici v Kr[kem leta 1999 podarila dragoceno zbirko knjig, ki je okoli 150 let nastajala pri dru/ini Kerin v Podbo;ju. Zapis je povzetek ;lanka avtorice Ljudmile {ribar, ki je bil objavljen v Posavskem obzorniku januarja :lanek omenja pomembnej[e ;lane rodbine Kerin od za;etka 19. stoletja naprej. Poudarja pomen izobrazbe in [olanja ;lanov rodbine, ki so v doma;i kraj prina[ali znanje in napredek. U;beniki in podpisane knjige ka/ejo, da so tudi /enske, ki so sicer ostajale doma in skrbele za /enske posle, imele splo[no in strokovno izobrazbo. V 20. stoletju so bile med prvimi Kri/evkami, ki so se vpisale na univerzo. Med njimi prav gotovo izstopa Jo/a Kerin, ki si je izbrala poklic profesorice jezikov in [tudirala tudi bibliotekarstvo, svoje znanje pa prena[ala mlaj[im rodovom vse o/je in [ir[e domovine, nekdanje Jugoslavije, in celo Albanije. Valvasorjevi knji/nici je Jo/a Kerin po svojem izboru darovala 735 knjig in 25 naslovov serijskih publikacij. 55 odstotkov je strokovne in poljudnoznanstvene vsebine, 45 odstotkov pa je leposlovnih del. Knji/no gradivo ka/e, da je dru/inske ;lane zanimalo vse, kar je bilo povezano z njihovim /ivljenjem in delom. Kot mo[ko ;tivo so kontinuirano kupovali knjige s podro;ja vinogradni[tva in vinarstva, konjereje, gasilstva, traktorjev itn., kot /ensko ;tivo pa knjige o ;isto obi;ajnih /ivljenjskih temah, kot so ljubezen, zdravje, porodi, staranje. Po prvi svetovni vojni je bila dru/ina /e politi;no opredeljena in obstaja ve; knjig o Slovenski ljudski stranki. V darovani zbirki je ve; knjig verske vsebine, kot so molitveniki, Biblije, knjige o Jezusovem /ivljenju, svetnikih, romanjih, pa tudi nekaj kratkih liturgi;nih napevov v latin[;ini, ki segajo v sam za;etek formiranja dru/inske knji/nice. Najstarej[a knjiga je iz leta 1864, in sicer Razlaganje kr[;anskega nauka. Omembe vredne so [e pesmarice, ki so jih kupovali ves ;as in ka/ejo ljubezen do petja in glasbe. Pripadniki rodbine so bili ;lani mnogih pevskih zborov. Glasbeno gradivo poleg pesmaric zajema [e partiture, ljudske pesmi, koncertne liste in libreta. Dru/ina je zaradi svojega udejstvovanja, pa tudi za zabavo mnogo potovala, kar dokazuje zbirka zemljevidov, mestnih na;rtov in vodi;ev po Evropi, za oddih in zdravje pa so si najve;krat izbrali toplice. Darovana dru/inska knji/na zbirka dokazuje mo;no zavezanost ;lanov rodbine Kerin branju, znanju in vedenju in na ta na;in zavra;a stereotip o nizki razgledanosti va[ke dru/ine v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Veseli nas, da bo zbirka skrbno ohranjena in na vpogled bodo;im rodovom. Hvala Jo/i Kerin tudi v imenu Trt. Povzetek pripravila Irena Didek Pregl 15

16 Predavanje o Anapurni V ;etrtek, , je imel Andrej Stritar potopisno predavanje o Anapurni za ;lane Dru[tva Kerinov in Stritarjev in [e nekatere zunanje povabljence, ki so z dru[tvom kakorkoli povezani. V strahu, da ne bi bila predavalnica preve; prazna, smo najeli manj[o predavalnico na Fakulteti za montanistiko, ki sprejme okrog 30 ljudi. Na[ strah je bil popolnoma neupravi;en, saj smo sobo dodobra napolnili nekateri malo prej, drugi malo pozneje. Andrej nam je zelo zanimivo in do/iveto predstavil potovanje po nepalskem gorovju, ki so se ga lotili dru/insko v lastni re/iji. Ob lepih diapozitivih meni do tedaj precej neznane pokrajine nas je za slabi dve uri popeljal v ta daljni svet. :loveka kar zamika, da bi se kljub fizi;nim naporom zaradi velike nadmorske vi[ine in glede na evropski standard nekomfortnemu bivanju enkrat tudi sam odpravil tja in do/ivel neznano. Lepo pa je bilo tudi /e samo za ta kratek ;as v Andrejevi predstavitvi okusiti del;ek tega lepega in upam, da bomo [e kdaj kam takole skupaj odpotovali. Sonja Kerin Drage bralke, spo[tovani bralci! Na jubilejnem petem sre;anju, ki bo prvi; na {tajerskem sredi vurber[kih vinorodnih gri;ev, bomo spet priredili tradicionalni koncert. Ob tem se lahko izka/ete z literarnimi prispevki, z recitacijami, s petjem, s plesom, z igranjem in[trumentov, z uprizoritvijo ske;ev, kot vokalno-instrumentalna skupina itn. Vabljeni ste mladi in stari, predvsem pa veseli in mladi po srcu. Zelo bomo veseli, ;e se prijavite ;im prej. To lahko storite pisno na naslov dru[tva (Ro/na dolina c. IX\26, Ljubljana) ali po elektronski po[ti na naslov> andrej.kerin@guest.arnes.si. {e nekaj! Napi[ite nam kak[en ;lanek za naslednjo [tevilko Trt, ki bo iz[la v maju. Prispevke po[ljite na po[tni ali elektronski naslov dru[tva! Rok za oddajo je 20. april Uredni[ki odbor Andrej Kerin v imenu organizacijskega odbora za koncert Tema za prihodnjo [tevilko je prosta! ISSN x Izdalo Dru[tvo Kerini & Stritarji, Ljubljana, Ro/na dolina, cesta IX\26 TRTE, devetindvajseta [tevilka, Ljubljana, marec 2003 Uredni[ki odbor glavni urednik Peter Povh, Janez Bani;, Gregor Cuzak, Irena Didek-Pregl, Mirko Jan;igaj, Alen;ica Kerin, Andrej Kerin, Andrej Stritar Jezikovno korigirala Mojca Stritar Tisk Grif & Pika oblika MA+SP