UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Kristjan Toman REORGANIZACIJA EMBALIRANJA MLEKA V PODJETJU MLEKARNA CELEIA d. o. o. Diplomsko delo univerzi

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Kristjan Toman REORGANIZACIJA EMBALIRANJA MLEKA V PODJETJU MLEKARNA CELEIA d. o. o. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, september 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Kristjan Toman REORGANIZACIJA EMBALIRANJA MLEKA V PODJETJU MLEKARNA CELEIA d. o. o. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Mentor: Doc. dr. Andrej Lisec Celje, september 2011

3 ZAHVALA Rad bi se zahvalil svojemu mentorju, doc. dr. Andreju Liscu, za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalil bi se tudi g. Alenki Krajnc, ki mi je bila v veliko pomoč pri nastajanju tega diplomskega dela, Gregi Rihtarju za lektoriranje, ter vsem, ki so kakor koli prispevali svoj delež pri nastajanju diplomskega dela. Iskrena zahvala pa gre prav tako staršem za vso podporo in pomoč pri študiju.

4 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan/a, študent/ka (študija), z vpisno številko, sem avtor/ica diplomskega dela:. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oziroma citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oziroma ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

5 REORGANIZACIJA EMBALIRANJA MLEKA V PODJETJU MLEKARNA CELEIA d. o. o. V tem diplomskem delu smo predstavili embaliranje in reorganizacijo embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. Glavno vprašanje, ki nas spremlja skozi celotno delo, je, kako in katero embalaţo uporabiti v teh časih za embaliranje mleka, da zadostimo visokim zahtevam ekologije, hkrati pa ne izgubljamo preveč denarja na račun boljše embalaţe. V prvem delu smo na splošno opisali embalaţo, njene funkcije, naloge, lastnosti in njen razvoj od začetka pojavljanja embalaţe, pa vse do danes, ko si brez nje ne znamo več predstavljati ţivljenja. V drugem delu pa smo analizirali sedanji proces proizvodnje oziroma embaliranja mleka v tetrapake, ter predstavili njegove prednosti in slabosti. V zadnjem delu smo predstavili prenovo procesa obstoječega sistema, naredili primerjavo med starim in novim sistemom embaliranja mleka, ter podali predloge za rešitev problema. KLJUČNE BESEDE: embalaţa, tetrapak, steklenica, mleko. REORGANIZATION OF MILK PACKAGING IN COMPANY MLEKARNA CELEIA d. o. o. In this diploma thesis we introduced packaging and reorganization of milk packaging in the company Mlekarna Celeia d. o. o. The main question is which type and procedure of packaging to use in order to reduce environment pollution and the costs of using better package. In the first part we introduced packaging in general, its functions, characteristics and development from the beginning up to now, when we can hardly imagine life without packages. In the second part we analysed existing production procedures respectively packaging milk into milk boxes and introduced its advantages and disadvantages. In the last part we introduced reorganization of the existing system and compared it with the former system of milk packaging. We also gave suggestions for problem solution. KEYWORDS: packages, milkbox, glass bottle, milk

6 KAZALO UVOD... 1 Predstavitev problema... 1 Predstavitev okolja... 3 Predpostavke in omejitve... 7 Metode dela TEORETIČNE OSNOVE Zgodovina embalaže Papir in papirni izdelki Steklo Kovina Plastika Opredelitev pojma embalaža in embaliranje Funkcije embalaže Razvrščanje embalaže Naloge embalaže Lastnosti posameznih embalažnih materialov Prepustnost embalaže Shranjevanje embaliranega blaga Predstavitev tetrapaka kot embalaže Lastnosti tetrapak embalaţe Recikliranje tetrapaka Oblike tetrapak embalaţe OBSTOJEČE STANJE Posnetek stanja Kritična analiza PRENOVA PROCESA Embaliranje v povratne steklenice Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. V

7 ZAKLJUČEK Ocena učinkov Pogoji za uvedbo rešitve Možnosti nadaljnjega razvoja LITERATURA IN VIRI KAZALO SLIK Slika 1: Izdelovanje stekla Slika 2: Lastnosti embalaţnih materialov Slika 3: Embalaţa Tetra Classic Slika 4: Embalaţa Tetra Wedge Slika 5: Embalaţa Tetra Rex Slika 6: Embalaţa Tetra Prisma Slika 7: Embalaţa Tetra Brik Slika 8: Embalaţa Tetra Top Slika 9: Prikaz večslojnosti embalaţe Slika 10: Pakiran repromaterial (Pure Pack) pred začetkom proizvodnje Slika 11: Vstavljanje šarţerjev PP kartonov Slika 12: Stroj jemlje po dva kartona hkrati Slika 13: Formiranje kartonov v končno obliko Slika 14: Potovanje formirane oblike do nameščanja pokrovčkov Slika 15: Zalogovnik pokrovčkov s cevjo za dovod le-teh do polnilnega stroja Slika 16: Vstavljanje pokrovčkov v PP embalaţo Slika 17: Polnjenje in varjenje PP kartonov Slika 18: Potovanje polne embalaţe do stroja za pakiranje Slika 19: Formiranje veza 2 x 5 kartonov Slika 20: Ovijanje veza s termokrčljivo folijo Slika 21: Vez gotovega izdelka po izhodu iz vročega tunela za krčenje folije Slika 22: Zlaganje gotovih vezov na evropalete Slika 23: Gotov izdelek (mleko) v skladišču lastnih proizvodov Slika 24: Klasičen»6 pack«in inovativen zaboj 24 plastenk, ter moţne barvne izvedbe KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava med steklenico in tetrapakom Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. VI

8 UVOD Ljudje ţe leta in leta embaliramo reči v zavitke. V preteklosti, ko še ni bila proizvodnja tako intenzivna kot je danes, so se za embalaţo običajno uporabljali naravni materiali, kot sta, denimo, les in steklo. Danes pa prevladujejo materiali, ki so temu zelo nasprotujoči. Namreč, v zadnjem stoletju drugega tisočletja, ko je proizvodnja silovito narasla, predvsem pa po 2. svetovni vojni so se na trgu in trgovskih policah pojavili artikli, embalirani v materiale, ki s konvencionalnim niso imeli ničesar skupnega. Zakaj temu tako, je teţko reči, ker je na to vplivalo več dejavnikov. Na enega smo ţe odgovorili intenzivnost proizvodnje. Slednji dejavnik je bodisi teţnja po prevladi, uveljavitvi ali zgolj preţivetju na trgu s tovrstnim trendom. Nesporno je dejstvo, da je umetna embalaţa cenejša od tradicionalnih in ţe preverjenih, kar je danes predpogoj za ukvarjanje s panogo, v kateri prevladujejo novodobni tajkuni, ki so proizvod moralno sporne druţbe. Zakaj je cenejša proizvodnja z umetnimi kot naravnimi embalaţami? Nedvomno zato, ker obstajajo sistemi, s katerimi se to izvršuje. Sporno pa je to, zakaj se trend nagiba prav v to smer. V čem so toliko boljše? Mar je to videz, ki igra v današnjem izumetničenem svetu pomembno vlogo? Mar nam naši proizvajalci prodajajo tudi zdravje z embalaţo, ki jo premalo časa uporabljamo, da bi kaj več vedeli o tem oziroma nekateri ţe dosti več vedo, kakor javnost sama? Mar umetna embalaţa blagodejno vpliva na ţe tako z vsem preobremenjeno okolje? Ta vprašanja so samo del tega, kar se nam v tem trenutku poraja v glavi in na katera bi bilo potrebno odgovoriti. Vemo, da na račun tovrstnega embaliranja zelo dobro sluţijo nekatere svetovne korporacije in močni lobiji. Bojimo se le, da ne na račun našega zdravja. Predstavitev problema Ţe nekaj desetletij je mleko prisotno v vsakem gospodinjstvu, če ne z dnevno, pa zagotovo s tedensko uporabo, naj gre pri tem za mleko kot osnovni produkt ali pa za Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 1

9 kakšne druge izdelke, narejene iz mleka. Seveda gre tudi znotraj samega mleka za več vrst tega izdelka, tako poznamo danes na primer sveţe mleko, trajno, UHT, z dodanimi minerali oziroma vitamini ipd. Pa vendar vsak od njih zahteva eno zelo podobno stvar, ki se pri vsakem le malenkostno razlikuje, to je embalaţa. Danes poznamo mnogo vrst različne embalaţe in vsaka ima svojo lastnost, ki naj si bo dobra ali pa slaba. Vemo, da se je desetletja nazaj kot prva začela uporabljati za embaliranje mleka steklena embalaţa oziroma steklenice. Takrat še niso poznali drugega kot sveţe mleko, zato je ta vrsta embalaţe zadostovala. Takrat količine proizvedena mleka niso bile tako enormne kot so danes, saj je velika večina imela mleko doma in so ga pridelovali sami. Danes pa vemo, da se proizvedejo in dnevno prodajo velike količine mleka, sveţega, trajnega ali kakršnega koli ţe. Prav iz tega razloga se dandanes ne uporablja več steklenic oziroma vsaj masovno ne, ker bi to preprosto pomenilo prevelik logistični in ekonomski zalogaj. Poleg teh se v zadnjem času predvsem v tujini uporabljajo za embaliranje mleka plastenke. Le-te so tudi pri nas nekakšen trend, vendar (še) ne za mleko, pač pa za ostale pijače oziroma tekočine. Plastenke, v katerih je mleko, za zdaj še ne pričakujemo pri nas, ker se naš trg k temu ne nagiba oziroma proizvajalci niso zainteresirani za to vrsto embalaţe, saj je prostor premajhen, nova tehnologija pa predraga, da bi upravičila posodabljanje celotne proizvodne linije. Poleg vsega naštetega plastenke predstavljajo tudi veliko breme za okolje, saj se po odvrţenju zaradi počasnega razkroja še dolgo zadrţujejo na zemeljskem površju. Dandanes se zato masovno po vsem svetu uporablja tetrapak oziroma njegove razne izpeljanke, saj je za proizvodnjo trenutno najbolj racionalen način embaliranja mleka (sveţega, UHT, trajnega ). Njegovo racionalnost mu daje prav priročnost, majhno potrebno število zaposlenih, majhna potreba po skladiščnem prostoru, preprosta manipulacija, hkrati pa je dokaj ugodna embalaţa in s strani proizvajalca ţe pripravljena neposredno za polnilnico. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 2

10 Vendar pa ima vsaka stvar ima dve strani in tudi tetrapak ima slabo stran, ki pa prednjači predvsem zadnja leta. To je njegova ekološka oporečnost. Ţe res, da je na zunaj tetrapak kartonasta embalaţa, vendar, kot bomo pozneje videli v nalogi, ima veliko primesi oziroma plasti, ki sestavljajo obliko, kot jo poznamo danes. Naj samo omenimo podatek, da samo mlekarna, katere diplomsko delo se bo dotikalo, uporabi kar 4 milijone tetrapakov (v našem primeru Pure packov) na letni ravni. To pomeni, če malo ponazorimo, kar standardno naloţenih evropalet odpadnega materiala po uporabi oziroma pribliţno kubičnih metrov odpadkov, ki se ne razgradijo! To pa je zastrašujoč podatek, ki ga ne moremo spregledati. Prav zato smo se odločili, da raziščemo, kaj sledi v prihodnosti oziroma kaj se pripravlja, saj bo nekakšno rešitev treba poiskati, sploh ob zadnjih podatkih, ki jih zasledimo o onesnaţenosti planeta. Katera embalaţa je tista prava, ki zadosti tako zahtevnim ekološkim vidikom in hkrati predstavlja ugodno obliko poslovanja za proizvajalce oziroma predelovalce? To predstavlja glavni problem oziroma vodilo, ki nas bo spremljalo v tem diplomskem delu. Predstavitev okolja Mlekarna Celeia d. o. o. se ponaša z več kot polstoletno tradicijo. Prvi zametki segajo v medvojna leta, ko so v manjših proizvodnih prostorih v središču mesta Celje začeli polniti mleko. Leta 1962 je dobila mlekarna večje proizvodne prostore v Medlogu pri Celju, kjer so bile dnevne zmogljivosti predelave litrov mleka. Na tej lokaciji je bilo potrebno kar nekajkrat posodobiti polnilnico in druge naprave ter povečati zmogljivosti. Leta 1979 se je mlekarni pridruţila še sirarna Šmarje. Nato je bilo potrebno poiskati lokacijo za še večjo mlekarno in leta 1984 je proizvodnja stekla v idiličnem okolju v Arji vasi pri Petrovčah. Zaradi ekonomičnosti je bila leta 1996 tudi šmarska sirarna preseljena v Arjo vas, ter obenem posodobljena in avtomatizirana strojna linija za izdelavo sirov. S tem je Mlekarna Celeia postala največji in najbolj avtomatiziran proizvajalec poltrdih sirov v Sloveniji. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 3

11 Pravno-organizacijsko se je druţbeno podjetje v začetku devetdesetih let preoblikovalo v druţbo z omejeno odgovornostjo, Hmezad Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo, s čimer se je preoblikovalo iz tedanjega podjetja v druţbeni lastnini v podjetje z znanimi lastniki. V oktobru 1995 se je preimenovalo v Mlekarno Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d. o. o., isti naziv pa ima podjetje še danes. Leta 1998 je bila zaključena investicija posodobitve in povečanja zmogljivosti polnilnih strojev za fermentirane izdelke ter linijo za razrez in konfekcioniranje sirov. V letu 2003 smo prenovili del sprejema CIP, v letu 2007 pa še pasterizacijo, polnilno linijo in skladišče. Ti projekti so bili tudi sofinancirani s strani predpristopne pomoči Sapard in strukturnega sklada EKUJS. Današnja podoba Mlekarne Celeia je tako podoba sodobne mlekarne z okolju prijazno tehnologijo ter s proizvodnim programom, ki sledi svetovnim trendom v ponudbi zdrave in ljudem všečne mlečne prehrane. Surovo mleko odkupujejo z lastnega odkupnega področja od 18 kmetijskih zadrug. Vse mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljejo v mlekarno, je na zdrav, okolju in ţivalim prijazen način pridelano na naprednih slovenskih kmetijah. Ker so večinski lastniki mlekarne preko svojih kmetijskih zadrug prav kmetje, ki mlekarno oskrbujejo z mlekom, je 95 % njihovega mleka najvišje kakovosti. Podjetje Mlekarna Celeia, d. o. o. je svojo proizvodnjo specializiralo predvsem v proizvodnjo različnih fermentiranih izdelkov, poltrdih sirov in konzumnega mleka. (»O podjetju«[mlekarna Celeia], b. d.) POLITIKA PODJETJA V podjetju se drţijo načela stremenja h kakovosti; ravnanja z okoljem; varnosti in zdravja pri delu. KAKOVOST je njihova najpomembnejša vrednota. Kakovost poslovanja načrtujejo, izvajajo in preverjajo na vseh področjih dela. S sistemom nenehnih izboljšav kakovost poslovanja nadgrajujejo. Njihov cilj je odličnost. Procesi proizvodnje in poslovanja, vzpostavljeni skladno z zahtevami standarda ISO 9001:2000, Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 4

12 zagotavljajo stalno kakovost proizvodov, ki je največja trţna prednost. Prednostna naloga bo tudi v prihodnje kakovost, in to v vseh stvareh, ki jih počnejo. Tudi v prihodnje bodo razvijali naravne, zdrave, kakovostne in dobre izdelke, torej takšne, kot jih bo pričakoval in ţelel potrošnik. S takšno usmeritvijo si bodo dolgoročno zagotavljali poslovno moč, ter se še naprej vključevali v krog mednarodno priznanih, poslovno uspešnih, trţno usmerjenih in uglednih podjetij. Uresničevanje potreb in pričakovanj kupcev je njihova naloga, zadovoljstvo kupcev pa merilo uspešnosti. Ključne strateške usmeritve v prihodnje so: rast prihodkov, ustvarjenih na obstoječih trgih (vstopanje na nove prodajne poti, uvajanje izdelkov pod lastno blagovno znamko z višjo dodano vrednostjo in proizvodnja za trgovinske znamke); vstopanje na sosednje trge EU Italija, Madţarska; rast deleţa prihodkov od novih izdelkov, specializacija konzumnega programa in sirov ter diverzifikacija programa fermentiranih izdelkov; izvajanje naloţbene politike (vlaganja v posodabljanje pogojev za izvajanje osnovne dejavnosti druţbe); rast prihodkov pri izdelkih z višjo dodano vrednostjo jogurtov in posebnih sirov; čiščenje proizvodnega programa in nadaljevanje procesov racionalizacije; krepitev ugleda in trţne moči blagovne znamke ZELENE DOLINE; vlaganje v razvoj kompetentnih kadrov; optimizacija in povečanje učinkovitosti distribucije; skrajševanje odzivnih časov na povpraševanja in naročila obstoječih in potencialnih novih kupcev; inovativni razvoj novih izdelkov in tehnologij. VARNOST proizvodov postaja pomembna zahteva potrošnikov. S postopnim uvajanjem nadzora po principih HACCP sistema je zagotovljena varnost vseh Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 5

13 njihovih proizvodov. V Mlekarni Celeia, d. o. o. se zavedajo, da je ohranjanje vitalnosti narave dolţnost in odgovornost slehernega zaposlenega. Ker je varovanje okolja sestavni del vodenja podjetja, se zavezujejo, da bodo: integrirali varstvo okolja v letne načrte s predvidenimi ukrepi, sredstvi, nosilci, izvajalci in roki z namenom prepoznavanja, spremljanja in obvladovanja okolijskih vidikov; uvajali tehnologije in tehnološke postopke z minimalnim vplivom na okolje oziroma v skladu z NRT; spoštovali institucionalne oblike določanja norm in pravil varstva okolja; intenzivno ločevali in zmanjševali količine odpadkov ter racionalno uporabljali energente; usposabljali in ozaveščali zaposlene ter vse, ki delujejo v imenu podjetja ali za podjetje, o sistemu ravnanja z okoljem, politiki ravnanja z okoljem in odgovornosti do oblikovanja okolja, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam; stalno izboljševali sistem ravnanja z okoljem in preprečevali onesnaţevanje; sodelovali z zainteresiranimi javnostmi in pristojnimi inštitucijami; poskrbeli, da bo politika ravnanja z okoljem na voljo javnosti. Z doslednim izvajanjem politike varnosti in zdravja pri delu ţelijo doseči: da bodo izpolnjevali zahteve varnostno zdravstvene zakonodaje in predpisov, povezanih s pomembnimi tveganji, in izpolnjevali ostale zahteve, katerim se je Mlekarna Celeia zavezala (sporazumi, standardi); da bodo preprečevali tveganja za nastanek poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev; da bodo ob izvedbi varnostnih ukrepov dosegli nenehno zmanjševanje tveganja za nastanek poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev ter delavcem zagotavljali varno in prijazno delovno okolje; da bodo uporabljali ustrezno delovno opremo, sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki zagotavlja delavcem varno delo; Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 6

14 da bodo delavci teoretično in praktično poučeni o načinu izvajanja varnega dela na svojem delovnem mestu, nevarnostih/škodljivostih na delovnem mestu, tveganjih, varnostnih ukrepih, dolţnostih in odgovornostih posameznikov za zagotavljanje varnosti in zdravja vseh zaposlenih; da bodo s periodičnimi meritvami delovnega okolja spremljali zagotavljanje varnega delovnega okolja; da bodo dosledno upoštevali varnostne ukrepe iz izjave o varnosti in roke za izvedbo varnostnih ukrepov ter poročali o izvajanju le-teh; da bodo zainteresirane stranke in njihove predstavnike nenehno seznanjali z dejavnostjo podjetja, s politiko in cilji podjetja na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih ţelijo doseči z namenom zunanjega komuniciranja in doseganjem nenehnega izboljševanja sistema varnosti in zdravja pri delu. Njihov najdragocenejši kapital so motivirani, sposobni in zadovoljni zaposleni z visoko pripadnostjo podjetju. Z načrtnim kadrovanjem in dodatnim izpopolnjevanjem zagotavljamo strokovnost in usposobljenost vseh zaposlenih. (»Okolje in politika podjetja«[mlekarna Celeia], b. d.) Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da nam bo na voljo dostopna in kakovostna literatura, ki nam bo v pomoč pri pisanju diplomskega dela. Poleg literature pričakujemo še pomoč podjetja Mlekarna Celeia d. o. o., ki se dejansko spopada s problemi, katere bomo podrobno analizirali in preučili, ter pomoč podjetja Radenska d. d., ki ţe ima potencialno tehnologijo embaliranja za uporabo v prihodnosti. Pričakujemo pa tudi pomoč mentorja na fakulteti. Omejitve diplomskega dela in raziskave znotraj njega se nanašajo na slovenski trţni prostor, predvsem na izbrano podjetje, na katerega smo se osredotočili in nam bo v pomoč. Omejitve pa se pojavijo tudi na področju informacij glede nabavnih cen nekaterih surovin, saj vseh podatkov ne bo mogoče razkriti in so poslovna skrivnost med podjetjem in proizvajalcem. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 7

15 Metode dela Za izdelavo diplomskega dela smo se posluţevali naslednjih metod: metoda deskripcije (s to metodo smo opisovali in pojasnjevali določene teoretične osnove); metoda slikovnega prikazovanja (v diplomi smo uporabili slikovni material); statistične metode (s pomočjo tabele smo poskušali čim boljše prikazati neko stanje); metoda računalniške obdelave (računalniško smo oblikovali diplomsko delo, da bo zagotovila merilom); raziskovalne metode (v podjetju smo pridobili vse potrebne podatke za analizo obstoječega stanja). Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 8

16 1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Zgodovina embalaže O samem začetku uporabe embalaţe je teţko govoriti, saj o tem ni nobenih podatkov, vsekakor pa se je njena uporaba začela ţe v času blagovne menjave. Pravzaprav lahko predvidevamo, da je ţe pračlovek potreboval nekakšne pripomočke za prenos dobrin (na primer veliki listi, izklesano drevo ) in to je ţe bila prva embalaţa. Z razvojem blagovne menjave in vse večjih razdalj, ki jih je človek premagoval, da je lahko opravil blagovno menjavo, se je morala razviti tudi različna embalaţa, tako po velikosti, obliki, kot tudi po materialu, iz katerega je bila narejena. V raznih arheoloških najdiščih so našli razne košare, keramične posode (amfore), ki so se uporabljale za trgovino z vinom, ţitom in olji. Pozneje pa so se ţe pojavljale razne tekstilne vreče, ţivalske koţe in lesene posode, katerim pa so sledile tudi steklenice. Industrijska revolucija je bila nekakšen mejnik v proizvodnji in uporabi embalaţe. Vzrok temu je bila povečana proizvodnja in trgovina, ki je seveda teţila k učinkovitejši in cenovno ugodni embalaţi. V začetku 19. stoletja je Napoleon ugotovil, da je vedno več teţav pri oskrbi vojske s hrano. Na osvobojenih ozemljih je bilo vedno teţje dobiti hrano, zato je potreboval embalirana ţivila, ki jih je vojska lahko vzela s seboj. Zaradi tega je ponudil nagrado frankov za ustrezno metodo zaščite ţivil. To nagrado je leta 1810 osvojil Nicolas Francois Appert za razvoj konzerviranih ţivil v steklenih kozarcih. Zadnji večji mejnik v razvoju embalaţe se začne v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je najprej v ZDA, pozneje pa v večini drugih drţav klasična tehnika maloprodaje prešla v tehniko samopostreţbe. Takšen sistem maloprodaje je zahteval, da je bilo blago, ki je prišlo na police, embalirano v manjše enote. Zadnjih 200 let pa se je sistem embaliranja in embalaţe še posebej zelo razvil. Pravzaprav je razvoj embalaţe za ţivila začel drastično naraščati po šestdesetih letih prejšnjega stoletja in danes Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 9

17 poznamo embalaţo različnih oblik, materialov, velikosti in namembnosti. (»Packaging«[Wikipedia], b. d.) Danes poznamo različne sodobne načine embaliranja, kot sta aktivno in inteligentno embaliranje. Med ostale moderne sisteme pa sodijo različni sistemi embaliranja, ki naj bi izpolnjevali določene funkcije, kot na primer samoogrevalna in samohladilna embalaţa za pijače in jedi, embalaţni materiali z vgrajenimi konzervansi ali encimi. V praksi so ţe zelo razširjeni tako imenovani mikrovalovni sprejemniki (microwave suspectors), ki so v bistvu v plastične mase ali papir vgrajeni fini kovinski delci, ki med segrevanjem v mikrovalovni pečici omogočajo embaliranim ţivilom, da se zapeče njihova površina. Veliko poskusov se dela na plastičnih folijah, ki jih obdelujejo z laserjem in s plazmo, s čimer doseţejo antimikrobne lastnosti folije in s tem podaljšajo trajnost embaliranih ţivil. Posebno področje predstavljajo biorazgradljivi embalaţni materiali. (»The history of packaging«[scrib], b. d.) Zelo dolgo nazaj se je hrana konzumirala tam, kjer se je našla. Druţine in celotne vasi so si same priskrbele hrano. Če so hoteli hrano shraniti v nekakšne nam poznane posode, jim je narava nudila vse. Hrano so hranili v raznih lupinah, listih in bučah. Pozneje so hranili hrano tudi v naravnih materialih, kot je votel hlod in ţivalska koţa. (»A brief history of packaging«[university of Florida], b. d.) Papir in papirni izdelki Papir je mogoče najstarejša oblika, kar danes predstavlja fleksibilno embalaţo. Plasti drevesa murve so uporabljali Kitajci za zavijanje hrane ţe v 1. ali 2. stoletju pred Kristusom. Skozi naslednjih let se je tehnika pridobivanja papirja izboljšala in bila pripeljana na vzhod, potem v Evropo in končno tudi v Veliko Britanijo leta Na koncu je tehnika pridobivanja papirja pristala tudi v Ameriki in to leta Čeprav so bile trgovske papirnate vreče prvič proizvedene v Bristolu v Angliji leta 1844, je Francis Wolle izumil stroj za izdelavo vreč leta 1852 v Zdruţenih drţavah Amerike. Prve trgovske škatle iz lepenke so bile proizvedene v Angliji leta 1817, več kot 200 let zatem, ko so Kitajci izumili lepenko. (»A brief history of packaging«[university of Florida], b. d.) Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 10

18 1.1.2 Steklo Steklo je eden osnovnih materialov, ki jih srečamo v vsakdanji uporabi. Kot material, ki je v osnovi naraven, je prisoten ţe dolgo, medtem ko je proizvodnja stekla znana v najstarejših kulturah, ki jih poznamo. Steklo je v naravnem stanju proizvod visoke temperature, torej ognjenika, in se je nahajalo predvsem na ognjeniško aktivnih območjih na našem planetu, kot črno steklo ali obsidian. Obsidian je v kameni dobi človek uporabljal kot orodje za rezanje. Odkritje stekla naj bi bilo naključje. Kot pojasnjuje starorimski zgodovinar Plinij, so se feničanski trgovci, ki so prevaţali sodo, ustavili na neki obali in si hoteli pripraviti hrano. Ker niso imeli kamnov, na katere bi postavili lonce, so z ladje prinesli bloke sode, jih postavili na pesek in zakurili. V stiku z ognjem sta se soda in pesek stopila v tekočo snov, ki se je nato strdila v steklo. (»A brief history of packaging«[university of Florida], b. d.) Čeprav se je steklo začelo proizvajati ţe leta 7000 let pred Kristusovim štetjem kot stranska veja lončarstva, se je večja proizvodnja in uporaba začela pozneje. Prva mnoţična izdelava sega v leto 1500 pred našim štetjem, ko so obrtniki izdelovali votla telesa s tehniko peščenega jedra. Manjše posode so naredili tako, da so na kovinski palici iz mešanice gnoja in gline izdelali njihovo ţeleno obliko. Tako izdelano peščeno jedro so potopili v stekleno talino. Oblikovali so jo z gretjem in glajenjem na ravni kamniti površini. Ročaj in vrat so izdelali posebej in ju pritrdili pozneje. Talino so ohladili, palico odstranili in izpraskali peščeno jedro. To tehniko so uporabljali le za izdelavo manjših posod, kot so vaze in posode za kozmetiko. (»Reciklaţa in zgodovina stekla«[kemija.org], b. d.) Do 1200 let pred Kristusovim štetjem so Feničani izumili pihalnik in tako se je sama proizvodnja zelo pospešila. Barve so bile na razpolago ţe od vsega začetka, prozorno, transparentno steklo pa se je odkrilo šele v začetku Kristusove dobe. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 11

19 Slika 1: Izdelovanje stekla Vir:»Reciklaža in zgodovina stekla«[kemija.org], b. d. Steklo so začeli masovno proizvajati šele proti koncu industrijske revolucije. Ključna osebnost in eden izmed očetov modernega raziskovanja stekla je bil nemški znanstvenik Otto Schott ( ), ki je z znanstvenimi metodami preučeval učinke številnih kemijskih elementov na optične in termične lastnosti stekla. Proti koncu 19. stoletja je ameriški inţenir Michael Owens ( ) izumil stroj za pihanje steklenic, ki so prišle v Evropo šele v začetku 20. stoletja. V izdelavi ploskega stekla pa je šele leta 1905 prišlo do prve prave novosti, ko je Belgijec Fourcault prvič navpično iz taline povlekel nepretrgano ploščo stekla. Pred tem so stopljeno steklo zlili na velike platoje, jih povaljali v plošče, ohladili, zbrusili in pološčili, nato pa po istem postopku obdelali še drugo stran. Po 2. svetovni vojni pa je v izdelavi ploskega stekla največji pomen dobil kontinuirani postopek pridelave stekla, ki so ga razvili v britanski tovarni Piklington in uvedli leta V zadnjih štiridesetih letih se tehnološki razvoj pridelave stekla nadaljuje in tudi v hitro razvijajoči se informacijski tehnologiji je steklo postalo skoraj nenadomestljiva snov. V prihodnosti bo steklo ostal pomemben material, saj do sedaj niso odkrili nobene snovi s tako enkratnimi lastnostmi, kot steklo, ki bi jo lahko tako mnogostransko uporabili. Za takšno odkritje pa tudi ni nobene potrebe, saj je glavna sestavina stekla, silicijev dioksid, v zemeljski skorji druga najpogostejša snov. (»Zanimivosti«[Vitrum], b. d.) Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 12

20 1.1.3 Kovina Starodavne posode in skodelice, narejene iz srebra in zlata, so bile preveč dragocene za navadno uporabo. Zato so tudi začeli izdelovati močnejše zlitine s tanjšimi plastmi. Proces pločevinaste kovinske prevleke je bil odkrit na Češkem leta 1200 po Kristusovem rojstvu. Konzerve iz ţeleza, ki so bile obloţene s pločevino, so bile poznane na Bavarskem ţe v 14. stoletju. Varna ohranitev hrane v konzervah je bila uresničena v Franciji v začetku leta 1800 in Kot ţe omenjeno, je general Napoleon Bonaparte ponudil frankov vsakomur, ki bi lahko hrano obvaroval oziroma ohranil za njegovo vojsko. Nicholas Appert, pariški šef in slaščičar, je odkril, da je lahko hrana, ki je zapečatena oziroma zaprta v pločevinki in ki prevre, uporabna oziroma ohranjena tudi za daljše obdobje. (»A brief history of packaging«[university of Florida], b. d.) Plastika Plastika je najmlajša v primerjavi z ostalimi embalaţnimi materiali. Čeprav je bila odkrita v 19. stoletju, so plastiko takrat uporabljali samo za vojsko in vojno uporabo. (»A brief history of packaging«[university of Florida], b. d.) 1.3 Opredelitev pojma embalaža in embaliranje Embalaţo predstavljajo vsi proizvodi iz katerih koli materialov ali kakršne koli narave, ki se uporabljajo za pakiranje, zaščito, dostavo, predstavitev blaga in ravnanje z njim, od surovin do predelanega blaga, od proizvajalcev do potrošnika. Tudi nevračljivi predmeti, ki se uporabljajo v enake namene, veljajo za embalaţo. (Agriconsulting Europe, 1999, str. 13) Zaradi velike sestavljenosti nalog embalaţe je pojma embalaţa in embaliranje zelo teţko preprosto in jasno opredeliti. Beseda embalaţa je francoskega izvora. Izhaja iz izraza»l'emballage«, ki pomeni v najširšem smislu nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavimo, pripravljamo, skratka embaliramo oziroma pakiramo. Izdelke pa embaliramo zato, da bi jim ohranili vrednost, olajšali njihov transport, manipuliranje, skladiščenje, razstavljanje in uporabljanje. Izdelke Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 13

21 embaliramo, da bi dobil izdelek svojo osebnost in bi pripomogel pri ustvarjanju ugleda proizvajalca. Izdelek je predmet oziroma objekt embaliranja, embalaţa pa sredstvo, s pomočjo katerega oziroma v katero embaliramo, embaliranje samo pa delovni postopek zdruţevanja izdelka in embalaţe. Veliko trţnikov je poimenovalo embaliranje kot peto prvino, poleg ţe poznanih cene, izdelka, prodajnih poti in trţnega komuniciranja. Embaliranje lahko opredelimo kot dejavnost oblikovanja in izdelovanja škatle ali ovoja za izdelek. Škatla oziroma ovoj se imenuje embalaţa. Razvoj tehnike in tehnologije je pripomogel k nastanku novih pojmov s tega področja, ter k spremembi vsebine ţe obstoječih. Določitev embalaţe je postala mnogo bolj zapletena, zato je smotrno, da jo opredelimo z vidika najvplivnejših dejavnikov. (Snoj, 1981, str. 9) Z vidika proizvodnje je embalaţa sredstvo, v katero dajejo proizvod, da ga varuje pri prevaţanju, uskladiščenju in uporabljanju. Z vidika zaščite in varovanja je embalaţa sredstvo, ki tvori skupaj s proizvodom celoto in jo obenem varuje pred razsipom, zunanjimi vplivi, krajo itd. Z vidika konstrukcije mora biti embalaţa funkcionalna, preprosta, izvirna in ob vsem tem mora ustrezati sodobnemu okusu in ţeljam. Z vidika ekonomičnosti pa je embalaţa zadostno pakiranje, ki naj ob minimalnih stroških varuje in predstavlja proizvod (»Packaging«[Wikipedia], b.d.). 1.4 Funkcije embalaže Na prodajnih policah so danes redki proizvodi, ki pakiranja ne zahtevajo. Brez uporabe ustrezne embalaţe proizvodi potencialnim kupcem niso dovolj učinkovito predstavljeni. Prav tako je teţko razlikovati med podobnimi proizvodi konkurenčnih proizvajalcev. Glede na odnos, ki ga proizvajalci skušajo s pomočjo embalaţe vzpostaviti s končnim potrošnikom, funkcije embalaţe razporedimo v naslednje skupine. (Stričević, 1982, str ) ZAŠČITNA FUNKCIJA Ena bistvenih funkcij, ki jih ima embalaţa, je zaščitna funkcija, ki omogoča proizvodu, da pride do odjemalca nepoškodovan. Ta funkcija ima dvojno vlogo, saj Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 14

22 ščiti proizvod pred škodljivimi zunanjimi vplivi ali pa varuje okolje pred škodljivim delovanjem proizvoda. Voda predstavlja še zlasti veliko nevarnost za poškodbe pakiranih proizvodov v prekomorskem transportu. Voda lahko poškoduje proizvod bodisi v tekočem ali plinastem agregatnem stanju. Poškodbe so lahko posledica lastnega izločanja snovi pakiranih proizvodov ali nekaterih notranjih delov embalaţe. Prisotne so lahko tudi poškodbe fizične narave, katerih posledice so zdrobitev, zrahljanost in podobno. Sem sodi tudi zaščita proizvoda pred krajo, bodisi elektronska, z etiketami, varovalkami. (Navodnik, 2000, str. 64) SKLADIŠČNO-TRANSPORTNA FUNKCIJA Skladiščenje predstavlja časovni most med proizvodnjo in porabo, saj omogoča usklajevanje proizvodnje s porabo. Skladiščenje proizvodov pa pomeni tudi strošek, ki ga vključimo v prodajno ceno proizvoda. Podjetja si prizadevajo, da so stroški skladiščenja čim niţji, pri tem pa lahko svoj deleţ k niţjim stroškom prispeva tudi embalaţa s svojimi dobro realiziranimi skladiščnimi funkcijami. Transport predstavlja prostorsko povezavo med posameznimi fazami proizvodnega procesa oziroma med proizvodnjo in prodajo. PRODAJNA FUNKCIJA EMBALAŢE Nosilec prodajne funkcije je prodajna embalaţa, ki je odvisna od sprememb v razvoju trgovine. Pri oblikovanju prodajne embalaţe je viden vpliv sodobnega razvoja trgovine. FUNKCIJA NOŠENJA OZIROMA VSEBOVANJA PROIZVODA Ta funkcija je osnovni razlog za upravičenost obstoja embalaţe. Vključuje sposobnost embalaţe, da vsebuje določen proizvod in omogoča njegovo varno premeščanje in uporabo. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 15

23 FUNKCIJA EKONOMIČNOSTI Funkcija ekonomičnosti je z ekonomskega vidika najpomembnejša funkcija, saj zajema stroškovno komponento. Zagotoviti moramo, da embalaţa opravlja vse svoje funkcije čim bolj racionalno. FUNKCIJA IDENTIFIKACIJE Embalaţa je sredstvo, s katerim proizvajalec gradi in ohranja identiteto blagovne znamke. Identifikacijo proizvoda in proizvajalca opravlja embalaţa s svojimi značilnimi materiali, oblikami in dimenzijami. Funkcija identifikacije proizvoda s pomočjo embalaţe je odločilna predvsem takrat, kadar potrošnik ne more ugotoviti bistvenih razlik med konkurenčnimi blagovnimi znamkami. FUNKCIJA INFORMIRANJA Embalaţa posreduje poleg prej omenjenih informacij tudi informacije o uporabi proizvoda. Sem sodijo tehnična in zakonsko predpisana navodila za uporabo, ki so priloţena proizvodu. Vsebujejo podatke o sestavinah proizvoda, datumu proizvodnje, roku trajanja, navodila za sestavljanje in uporabo, opozorila o morebitni škodljivosti ipd. EKOLOŠKA FUNKCIJA Pri zagotavljanju te funkcije je potrebno preučiti celoten ţivljenjski cikel embalaţe in pri samem oblikovanju upoštevati celosten pristop, ki omogoča, da proizvajalec ţe v njeni razvojni fazi upošteva (Navodnik, 2000, str. 64; Pregrad, Musil & Ţerjal, 1996, str. 164): da je poraba surovin in materiala optimalna; da je poraba energije minimalna; omejevanje onesnaţevanja naravnega okolja. Dober surovinski in energetski izkoristek pri odpadni embalaţi je mogoče izkoristiti na več načinov. V evropskem prostoru so najbolj poznani postopki ravnanja z odpadno embalaţo: predelava, reciklaţa in seţig. Bistvenega pomena je, da poznamo Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 16

24 razliko med postopkom predelave in reciklaţo. (Agriconsulting Europe 1999, str. 12). 1.5 Razvrščanje embalaže S skupnimi značilnostmi posameznih vrst, tipov oziroma oblik embalaţe lahko embalaţo razvrstimo glede na: (Snoj, 1981, str ; Pregrad, Musil & Ţerjal, 1996, str. 153) MATERIAL, IZ KATEREGA JE IZDELANA: papirna, kovinska, plastična, steklena ali keramična, lesena, tekstilna in kompleksna. Omeniti velja še pomoţni material za zapiranje in odpiranje embalaţe, za antikorozijsko zaščito, grafično obdelavo embalaţe itd. PORABNIŠKO PODROČJE, KI MU JE IZDELEK NAMENJEN: embalaţa za izdelke široke potrošnje (embalaţa za prehrambne, tekstilne, kozmetične izdelke itd.) in za izdelke industrijske potrošnje. OBLIKOVNOST, ki je v ozki povezavi z materialom, iz katerega je izdelana. Pri tem ločimo embalaţo stalnih oblik, polčvrsto in mehko embalaţo (vrečke, doze, tube, sodi, steklenice itd). SPOJENOST Z IZDELKOM, to pa lahko delimo še na: ločljivo embalaţo, kar pomeni, da ne predstavlja sestavnega dela izdelka (ovoji, škatle itd.), ter jo lahko delimo na embalaţo, ki nima oblike, dokler ne ovije izdelka, in na prej oblikovano embalaţo, ki ima svojo obliko in izdelek vanjo vstavimo; neločljivo embalaţo, ki predstavlja sestavni del proizvoda: tube, aerosol, pločevinke, olje, pločevinke za mesne izdelke, plastenke za mleko itd. in se običajno loči od izdelka po njegovi končni uporabi. NAMEN UPORABE: na industrijsko (transportno ali prevozno), prodajno (komercialno) in transportno-prodajno embalaţo, Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 17

25 RAZLIČNE TEHNOLOŠKE SISTEME PAKIRANJA: na tetrapack, hypack, doypack, tetrabrick, decampack, schrinkpack, blisterpack, dusterpack, cetripack, multipack, skinpack embalaţo itd., PRAVNO OSEBO, KI PAKIRA IZDELKE: na embalaţo, ki jo zdruţi z izdelkom proizvajalcev in tisto, v katero pakirajo izdelek različni posredniki, TRAJNOST, kjer je lahko embalaţa za enkratno (nevračljiva) ali večkratno rabo, kar pomeni, da se pogosto vrača posredniku ali proizvajalcu (vračljiva embalaţa). 1.6 Naloge embalaže Osnovni namen katere koli embalaţe je identifikacija in varovanje izdelka med distribucijskim procesom, torej na poti od proizvajalca do kupca. Da bi se lahko določeno blago prodalo, ga je potrebno nepoškodovanega dostaviti kupcu. Zaradi tega je potrebno poskrbeti za ekonomično embalaţo, ki bo varovala blago skozi celotno transportno verigo, torej od zadnjega dela proizvodnje pa vse do trenutka, ko to blago kupec vzame v roke. Da pa bi kupec kupil določen izdelek, mora biti le-ta tudi v lepi in priročni embalaţi. Embalaţa ima torej naslednje naloge oziroma funkcije (Lisec, 2010): NALOGA SHRANJEVANJA BLAGA Prvotno najpomembnejša naloga embalaţe je vsekakor shranjevanje blaga oziroma izdelkov. Z izjemo nekaterih velikih izdelkov morajo biti le-ti embalirani, da se sploh lahko manipulirajo. Embalaţa mora biti torej takšna, da blago ustrezno hrani in varuje pred razsipom oziroma razlitjem. NALOGA ZAŠČITE BLAGA Na poti od proizvajalca do potrošnika je blago izpostavljeno različnim zunanjim vplivom, ki lahko povzročajo škodo na blagu ali pa blago popolnoma uničijo. Naloga embalaţe je, da mora torej zaščititi blago pred raznimi mehanskimi dejavniki, ter atmosferskimi, fizičnimi in kemijskimi vplivi. Embalaţa mora varovati blago tudi Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 18

26 pred mikroorganizmi, insekti in glodavci (oziroma s skupno besedo škodljivci). Prav tako je potrebno omeniti še zaščito okolja pred blagom. Embalaţa namreč mora v primeru embaliranih nevarnih snovi zagotavljati tudi zaščito okolice. SKLADIŠČNA IN TRANSPORTNA NALOGA Embalaţa omogoča laţji prevoz in skladiščenje blaga in tudi zaradi tega mora biti oblikovana tako, da ne zavzema preveč prostora (mednarodni standardi). Skladišča so povezujoči člen med proizvodnjo in potrošnjo. Samo embalirano blago se na svoji poti od proizvajalca do potrošnika nahaja v več skladiščih. Stroški skladiščenja namreč povišajo ceno določenega izdelka. Zaradi tega mora biti embalaţa optimalne oblike oziroma velikosti, saj lahko velikost embalaţe bistveno vpliva na skupen strošek skladiščenja proizvoda. Prav tako je pomemben podatek o vrsti blaga in vrsti embalaţe, saj le-ta vpliva na zahteve po skladiščnem prostoru. Najceneje je blago skladiščiti v odprtih skladiščnih prostorih, cena pa narašča preko pokritih in zaprtih skladišč, do klimatiziranih skladišč, ki so najdraţja. Transport blaga premaguje geografske razmake med proizvodnjo in potrošnjo. V osnovi poznamo dva tipa transporta, in sicer zunanji in notranji transport blaga. Zunanji transport blaga predstavlja transport blaga od skladišča proizvajalca do skladišča maloprodaje, notranji transport blaga pa predstavlja transport blaga od mesta zaključka proizvodnje do samega skladišča proizvodnje (in tudi transport v skladišču), ter transport blaga v sami maloprodajni trgovini (od skladišča do polic). Pri oblikovanju embalaţe je potrebno torej predvideti optimalne moţnosti transporta in manipulacije s samim blagom. Embalaţa mora torej biti takšna, da omogoča čim laţji transport in manipulacije z blagom. PRODAJNA NALOGA Prodajno nalogo opravlja prodajna oziroma trţna embalaţa. Ta zajema štiri jasno diferencirane specialne naloge: racionalizacija prodaje; embaliranje primerne količine blaga, ki odgovarja potrebam kupcev; Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 19

27 povečanje obsega prodaje; garancija kakovosti in količine blaga. UPORABNA NALOGA EMBALAŢE Embalaţo je potrebno oblikovati tako, da omogoča lahko uporabo embaliranega blaga. Uporabna funkcija embalaţe je torej pomembna za kupca od trenutka, ko začne blago uporabljati. Uporabne naloge embalaţe zajemajo olajšanje uporabe blaga, okrasno delovanje embalaţe in uporabo prazne embalaţe. 1.7 Lastnosti posameznih embalažnih materialov V zadnjih desetletjih na trgu embalaţe obstajajo različne vrste embalaţnih materialov. Za uporabo določene embalaţe za embaliranje točno določenega proizvoda je potrebno poznati bistvene elemente materialov, iz katerih je narejena ta embalaţa. Spodaj na sliki 2 si lahko ogledamo lastnosti posameznih materialov, ki jih uporabljamo v praksi. Slika 2: Lastnosti embalažnih materialov Material Mehanska trdnost Odpornost proti lomu Odpornost proti vodi Odpornost proti vodnim hlapom Prozornost Kemijska obstojnost Odpornost proti maščobi Plastika Steklo Pločevina Lakirana pločevina Aluminijasta folija Les Papir Premazan papir Legenda: primerno delno primerno neprimerno Vir: Lisec, 2011 Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 20

28 1.8 Prepustnost embalaže MEHANIČNA PREPUSTNOST Ta prepustnost je povezana s poroznostjo embalaţnega materiala ter s količino in velikostjo por v materialu. Embalaţni material vlaknaste strukture (papir, tekstil, les) je veliko bolj prepusten kot na primer steklo in kovine, pa tudi plastične mase. Slednje (plastične mase) namreč ne prepuščajo tekočine in nekatere le delno prepuščajo paro in pline. Prepustnost embalaţnega materiala pa je adekvatna seveda tudi obliki blaga. Zaradi tega se lahko za blago stabilnih oblik uporabi pravzaprav vsak embalaţni material, za sipko blago pa se mora uporabiti embalaţni material, ki ne prepušča prahu. Za tekočine se uporablja embalaţni material, ki je gost, slabo porozen in za tekočine neprepusten, za pline in utekočinjene pline pa se uporablja material, ki ne prepušča plina. Uporaba embalaţnega materiala, za katerega je značilna velika prepustnost, lahko povzroča izgubo blaga ali njegovih sestavin in po drugi strani omogoča vpliv okolice na samo blago. Seveda pa je nekateremu blagu, kot so na primer ţita, potrebno zagotoviti neko prepustnost in dostop zraka, saj se sicer zaradi izločanja vlage le-to lahko pokvari. Velikokrat je potrebno blago zaščititi predvsem pred vlago. TOPLOTNA PREPUSTNOST OZIROMA PREVODNOST Skozi embalaţo lahko na blago tudi negativno vpliva toplota oziroma temperatura okolice. Da bi preprečili okvaro blaga ali celo njegovo uničenje, je potrebno določeno blago previdnejše embalirati. Določeni embalaţni materiali namreč slabše prevajajo toploto kot drugi in večinoma potrebujemo takšne materiale, ki blago ščitijo pred zunanjimi vplivi, torej takšne, ki bodo imeli čim manjšo toplotno prepustnost. Kovine so načeloma dobri toplotni prevodniki, vendar tudi za ostale embalaţne materiale ne moremo reči, da so le-ti toplotni izolatorji. Za zagotavljanje minimalne toplotne prevodnosti se v embalaţni industriji danes uporabljajo penaste plastične mase. OPTIČNA PREPUSTNOST Optična prepustnost je neposredno odvisna od absorpcijskih in refleksijskih značilnosti embalaţnega materiala na valovne dolţine svetlobe. Neprozorni Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 21

29 embalaţni materiali so optično neprepustni, brezbarvno steklo, večina plastičnih mas in celofan pa svetlobo dobro prepuščajo. Tako brezbarvno steklo prepušča 80 % skupne svetlobe in okrog 71 % svetlobe valovne dolţine med 300 in 500 nm (svetloba, ki zelo slabo vpliva na blago). Barvno steklo slabše prepušča svetlobo, podobno velja za barvane plastične mase in barvan celofan. Seveda so pa zahteve glede prepustnosti svetlobe lahko zelo različne. Nekatera embalaţa namreč mora biti prepustna za svetlobo (predvsem z vidika kupca), medtem ko mora biti ostala embalaţa za svetlobo neprepustna. Prepustnost svetlobe se zahteva za embalaţo, za katero je predvideno, da kaţe vsebino, je pa prepovedana v primeru, kadar je blago občutljivo na spremembe zaradi svetlobnih vplivov (na primer oksidacija, izguba barve ). Količina absorbirane ali prepuščene svetlobe se spreminja v odvisnosti od embalaţe in od valovne dolţine vpadne svetlobe. Z namenom reduciranja prepustnosti svetlobe pri občutljivih izdelkih se dodajajo stekleni embalaţi pigmenti ali polimerni filmi. (Lisec, 2010) 1.9 Shranjevanje embaliranega blaga Pravilno shranjevanje in skladiščenje blaga je bistveno za ohranjanje kakovosti in vsebnosti. Pomembni parametri so tudi temperatura, svetloba, relativna vlaţnost in mehanske obremenitve med samim transportom. Študije stabilnosti so še zlasti pomembne pri izdelkih, ki so namenjeni globalnemu izvozu, saj so izpostavljeni najrazličnejšim pogojem okolja. Na zunanje dejavnike so najbolj občutljivi izdelki s kratkim rokom trajanja. Vsebniki morajo biti dovolj odporni, da med shranjevanjem, skladiščenjem in transportom zagotovijo tudi mikrobiološko neoporečnost izdelka. Industrija posveča veliko pozornosti preverjanju zaprtosti embalaţe Predstavitev tetrapaka kot embalaže V petdesetih letih 20. stoletja se je Tetra Pak pojavil kot eno prvih podjetij za pakiranje mleka. Od takrat je postal eden od vodilnih svetovnih dobaviteljev opreme za pakiranje mleka, sadnih sokov in napitkov, ter mnogih drugih ţivilskih proizvodov. Leta 1991 je Tetra Pak svojo dejavnost razširil na opremo za predelavo, popolno opremljanje proizvodnih obratov in tovarn ter opremo za proizvodnjo sira. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 22

30 Danes so edino mednarodno podjetje na svetu, ki ponuja celovite rešitve za proizvodnjo tekoče hrane. Tetra Pak je bil desetletja sinonim za embalaţo, v kateri kupujemo mleko. Danes, petdeset let po ustanovitvi podjetja, Tetra Pak skupaj s svojimi kupci oziroma strankami razvija najboljše rešitve za predelavo in pakiranje predvsem tekočih ţivil. Svojim strankam lahko ponudijo celovite rešitve na področju predelave, polnjenja, pakiranja in distribucije tekoče hrane. Dejavnost je usmerjena v razvijanje novosti, razumevanje potrošnikovih potreb in vzpostavitev odnosov s strankami, saj ţelijo ponuditi rešitve za različne priloţnosti, ob katerih se hrana proizvaja in uţiva. Tetra Pak je predan proizvodnji takšnih ţivil, ki so varna in dostopna povsod. (»O podjetju Tetrapak«[Tetrapak], b. d.) Kartonska embalaţa je najbolj razširjena embalaţa za mleko, sok in druga tekoča ţivila v Evropi. Vsak dan se vanjo zapakira več kot 100 milijonov litrov tekočih ţivil. Tetra Pakovi sistemi pakiranja se uporabljajo za dve osnovni skupini proizvodov, in sicer za tiste, ki se hranijo na sobni temperaturi, in tiste, ki jih je treba hraniti na hladnem. V prvo skupino sodijo pakirni sistemi Tetra Classic Aseptic, Tetra Brik Aseptic, Tetra Fino Aseptic in Tetra Wedge Aseptic, sistemi za hlajene proizvode pa obsegajo Tetra Brik, Tetra Classic, Tetra Rex in Tetra Top. Osnovne vrste proizvodov, ki se tako pakirajo, so: mleko, sadni sokovi in napitki, vino, voda, proizvodi iz paradiţnika, juhe, poobedki, ţivila in drugi proizvodi. (»O podjetju Tetrapak«[Tetrapak], b. d.) Lastnosti tetrapak embalaže Embalaţa Tetra Pak ima veliko prednosti in dobrih lastnosti v primerjavi z drugimi, kot na primer, da embalaţa tetrapak ščiti tekoča ţivila pred bakterijami, svetlobo, temperaturo in zrakom. Iz tega je razvidno, da je skoraj imuna na zunanje dejavnike, ki bi lahko vplivali na kakovost izdelka. Hkrati imajo ţivila v tej embalaţi daljši rok uporabnosti prav zaradi lastnosti, ki smo jih našteli prej. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 23

31 Tetrapak embalaţa ima tudi zelo veliko prednosti pri marketinškem vidiku embaliranja, saj lahko nanjo natisnemo kar koli ţelimo, da le čim bolj pritegnemo potrošnike. Ta lastnost pa je tudi zelo uporabna, ker lahko direktno na embalaţo natisnemo vse podatke o uporabnosti, kakšne so prehranske vrednosti proizvoda, datum uporabnost, deklaracijo ipd. Embalaţa je močna in nelomljiva, tekočina pa iz nje ne izteka. Rokovanje z njo je zelo preprosto, preprosto se odpira, pijača/mleko se zlahka nataka, prav tako pa je preprosto shranjevanje, ker je pravilnih oblik. Zaradi te oblike je tudi prevoz in skladiščenje tako pred kot tudi po polnjenju v proizvodnem podjetju zelo gospodarno, kajti lahko jo lepo nalagamo eno na drugo brez problema. Poleg vseh naštetih lastnosti pa ima še eno zelo učinkovito prednost, saj namreč proizvodov v aseptičnih embalaţah/tetrapakih med prevozom in skladiščenjem ni potrebno hladiti, kar omogoča bistven prihranek energije. (»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d.) Recikliranje tetrapaka Po tem, ko je Tetra Pak embalaţa izpolnila svojo koristno vlogo pri hranjenju ţivil in je pri potrošniku postala odpadek, odpadno Tetra Pak embalaţo lahko recikliramo v uporabne proizvode, kot so: lepenke, ovojni papirji in toaletni papirji, pisarniški materiali in podobno. Danes Tetra Pak embalaţo lahko recikliramo na dva osnovna načina: z ločevanjem materialov; brez ločevanja materialov. RECIKLIRANJE Z LOČEVANJEM MATERIALOV Najbolj preprost način recikliranja je»hidropulpiranje«. Gre za ustaljen postopek, ki ga uporabljajo vsi proizvajalci papirja v papirnicah in se uporablja za pridobivanje lesnih celuloznih vlaken, da bi se ustvarila pulpa kašasta zmes, iz katere izdelujejo papir in karton. Enak postopek se uporablja tudi pri recikliranju starega papirja in Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 24

32 kartona meša se z vodo, se ponovno spreminja v papirnato kašo ali pulpo, na koncu pa iz tega izdeluje papir ali karton. Po podatkih Slopaka ocenjujemo, da je skupna količina embalaţe, dane na slovenski trg, okoli ton vsega materiala. Od tega se je pribliţno ton tudi vrne in reciklira oziroma drugače predela. Pri deleţu vrnjene embalaţe najbolj prednjači papir, katerega se vrne kar 85 %, medtem ko smo najbolj nevestni pri zbiranju kovin, katere se v povprečju vrnejo v samo 25 % izdanega materiala. (»Rezultati druţbe«[slopak], b. d.) RECIKLIRANJE BREZ LOČEVANJA MATERIALOV Čista embalaţa, ki še ni bila napolnjena s proizvodi, kot tudi odpadna kartonska embalaţa za tekoča ţivila se lahko reciklira brez ločevanja materialov. Zbrana (odpadna) kartonska embalaţa se zmelje in zloţi v sloj ţelene debeline, ki se ga nato stisne in segreva na 170 stopinj Celzija. Pri takšni temperaturi se polietilen stopi in deluje kot povezovalna snov. Ustvarjeno maso ohladijo in oblikujejo v trdne plošče, iz katerih se lahko nato naredijo različni proizvodi, tudi pohištvo ali strehe. Postopek izdelave je bil razvit v okviru podjetja Tetra Pak, ime Tectan pa je zaščiteno. Tectan danes proizvajajo v Nemčiji (podjetje EVD) ter na Slovaškem, Kitajskem, v Keniji, Turčiji, Argentini in Pakistanu. Kartonska embalaţa za pijače je bogat vir energije in je lahko nadomestilo za gorivo. Dve toni kartonske embalaţe za tekočine ima enako kurilno vrednost kot ena tona kurilnega olja, zato je kartonska embalaţa dobrodošla v seţigalnicah, kjer pridobivajo energijo. Zanimivo je, da ima ena embalaţa vrste tetra brik aseptic, katero smo ţe spoznali, 616 kj toplotne vrednosti, kar pa zadostuje, ob pretvorbi v električno energijo, za eno uro gorenja 40-vatne ţarnice. V tujini pa to embalaţo še bolj izkoriščajo, na primer na Novi Zelandiji se melje, meša s prahom iz premoga in nato izdelujejo kurilne brikete. Na Finskem pa se kar od 30 do 40 % komunalne (gospodinjske) embalaţe, med njimi tudi kartonska odpadna embalaţa, uporablja za ogrevanje hiš in savn. (»Znanje o KEMS«[Eko-paket], b. d.) Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 25

33 Oblike tetrapak embalaže TETRA CLASSIC Tetra Classic je ime embalaţe v obliki tetraedra. To je bil naš prvi sistem pakiranja, ki ga je Tetra Pak predstavil leta Tetra Classic je za uporabo najpreprostejša embalaţa. Aseptična različica, ki je bila predstavljena pet let pozneje, omogoča daljši rok uporabnosti brez hlajenja. Slika 3: Embalaža Tetra Classic Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. TETRA WEDGE Tetra Wedge embalaţa je posebne oblike (štiri stranice se v vrhu klinasto stikajo). Sistem temelji na tehnologiji aseptičnega sistema Tetra Brik. Slika 4: Embalaža Tetra Wedge Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. Tetra Rex Tetra Rex je pravokotna embalaţa, ki se končuje v obliki podstrešnega okna. Po vsem svetu jo uporabljajo za pasterizirane proizvode. Za uporabo je prijetna, saj je z njo preprosto ravnati. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 26

34 Slika 5: Embalaža Tetra Rex Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. TETRA PRISMA Tetra Prisma je osmerokotna embalaţa, ki temelji na istih načelih kot aseptična tehnologija Tetra Brik. Na voljo je v nekaj različnih velikostih, morda je najzanimivejša tista s prostornino 330 ml, ki je podobna pločevinki. Slika 6: Embalaža Tetra Prisma Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. Tetra Brik Tetra Brik embalaţa je pravokotna in jo lahko odpiramo na različne načine. Izkazala se je za izredno učinkovito, predvsem zaradi preproste uporabe in gospodarnosti. Dimenzije ustrezajo mednarodnim standardom za paletno skladiščenje, kar prihrani prostor. Embalaţa Tetra Brik Aseptic je bila predstavljena leta 1969, najpogosteje pa se uporablja za proizvode z dolgim rokom uporabnosti. Preprosta je za uporabo, hladna distribucija (veriga) ni potrebna, varnost proizvodov pa je večja. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 27

35 Slika 7: Embalaža Tetra Brik Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. TETRA TOP Tetra Top je pravokotna embalaţa z zaobljenimi robovi in moţnostjo ponovnega zapiranja. Embalaţo odlikujeta plastičen pokrovček in poseben sistem odpiranja. Pokrovček je preprosto zapreti in odpreti, embalaţa pa omogoča preprosto izlivanje, zato je med potrošniki še posebej priljubljena. Embalaţa Tetra Top je namenjena za polnjenje sveţih proizvodov s krajšim rokom trajanja. Za razliko od embalaţe Tetra Brik Aseptic, ki je sestavljena iz šest slojev, je embalaţa Tetra Top brez aluminijaste folije sestavljena iz treh slojev: 1. polietilen ščiti pred zunanjo vlago; 2. potiskan karton za stabilnost in čvrstost; 3. polietilen. Slika 8: Embalaža Tetra Top Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 28

36 TETRA BRIK ASEPTIC Najpomembnejše odkritje v drugi polovici 20. stoletja. Inštitut ţivilske tehnologije, mednarodna organizacija, ki povezuje več kot znanstvenikov z vsega sveta, je leta 1989 razglasil aseptično pakiranje za največje odkritje v preteklih petdesetih letih na področju ţivilsko-tehnoloških znanosti. Razlog za to so: izredna varnost, higieničnost in zaščita prehranske vrednosti. Tetra Pak aseptična embalaţa je kombinacija materialov, ki ima mnoge prednosti. Za proizvodnjo naše aseptične embalaţe uporabljamo tri različne vrste materialov, ki skupaj omogočajo zelo učinkovito, varno in lahko pakiranje. Vsak od materialov ima določeno funkcijo. Sloji od zunaj proti znotraj: 1. polietilen ščiti pred zunanjo vlago; 2. Tisk; 3. karton za stabilnost in čvrstost; 4. polietilen plast, ki veţe aluminijasto folijo; 5. aluminijasta folija zaščita pred zrakom, vonji in svetlobo; 6. polietilen povezovalna plast; 7. polietilen plast, ki zalepi embalaţo od znotraj. Slika 9: Prikaz večslojnosti embalaže Vir:»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d. Ena litrska embalaţa Tetra Brik Aseptic tehta 28 g, od tega je: kartona 75 %; Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 29

37 plastike (polietilena) 20 %; aluminijaste folije 5 %. Kombinacija najboljših lastnosti vsakega od teh treh materialov nam omogoča, da proizvedemo embalaţni material odličnih značilnosti: večja varnost, čistoča in ohranjanje hranljivosti sestavin v tekoči hrani; ohranjanje okusa in sveţine proizvoda; proizvod, kot je na primer mleko, se lahko ohrani več mesecev brez konzervansov ali shranjevanja v hladilniku; učinkovitost (polna embalaţa je sestavljena iz 97 % vsebine in samo 3 % embalaţnega materiala), doseţena z minimalno količino materiala, potrebnega za doseganje določenega namena dober primer zmanjšanja uporabe virov; majhna teţa ena izmed najlaţjih razpoloţljivih embalaţ. Aseptična embalaţa prav tako preprečuje polivanje in izlivanje. V deţelah v razvoju se ena tretjina hrane izgubi zaradi slabega pakiranja, pomanjkanja embalaţe, neprimernega transporta in hlajenja. V drugih deţelah je ta odstotek niţji od 5 % (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije). Aseptično pakiranje lahko odigra pomembno vlogo pri zmanjšanju te izgube, prav tako pa lahko ohrani tudi še tako občutljivo hrano sveţo več mesecev brez dodanih konzervansov in hranjenja na hladnem med transportom. (»Izdelki in storitve«[tetrapak], b. d.) Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 30

38 2 OBSTOJEČE STANJE V Mlekarni Celeia na dan predelajo okoli litrov mleka, ki se uporabi za vse izdelke, katere proizvajajo. Samo za mleko, kar je bistven podatek za to nalogo, pa se od te količine predela oziroma uporabi okoli litrov. Za predelavo litrov mleka potrebujejo 24 ur in prav od vseh 183 zaposlenih je odvisna proizvodnja, saj je vsak del te verige. Za pripravo in polnjenje litrov mleka na dan potrebujejo okoli 8 ur (45 minut za sprejem, 75 minut za pasterizacijo in 6 ur za polnjenje mleka). Pri tem sodeluje 7 ljudi (sprejem, pasterizacija, polnjenje, skladišče). Tako na letni ravni napolnijo pribliţno litrov pasteriziranega mleka, ki pa ga embalirajo tudi v ostale embalaţe, kot so na primer 10-litrska vedra, ki so namenjena industriji ipd. V procesu predelave mleka za pasterizirano mleko, kot končni proizvod/izdelek, so udeleţeni naslednji oddelki: oddelek pasterizacije: tu se mleko predela in pripravi na polnjenje; oddelek polnilnice: tu se pripravljeno mleko na polnilnem stroju napolni v PP (pure pack) embalaţo; skladišče: tu se mleko na hladnem shrani do odvoza z raznimi transportnimi tovornjaki. Ta proizvodna linija, ki jo uporablja dotična mlekarna, je»multifuncionalna«, kar pomeni, da se uporablja za polnjenje različnih proizvodov, kot so: mleko, tekoči jogurt, sladka smetana, razni mlečni napitki ipd. Ob predpostavki, da so razmere idealne oziroma so popolni pogoji, lahko Mlekarna Celeia s tem sistemom in tehnologijo napolni okoli litrov mleka na dan v PP embalaţo. Investicija takšnega sistema za celotno linijo predelave mleka znaša pribliţno evrov oziroma samo polnilna enota/linija pa pribliţno evrov. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 31

39 2.1 Posnetek stanja Na začetku samega proizvodnega procesa v skladišče repromateriala podjetja Mlekarna Celeia d. o. o. prejmejo posamezni repromaterial (v tem primeru PURE PACK kartoni). Ta vrsta embalaţe, skupaj s tehnologijo, ki jo ponuja proizvajalec, stane okoli 0,05 na komad. Do njihovega skladišča ga v večjih količinah dostavi dobavitelj oziroma proizvajalec Pure Pack kartonov. V skladišču repromateriala se kartoni prevzamejo in skladiščijo do same proizvodnje. Pred proizvodnjo se pure pack kartoni predajo v priročno skladišče polnilnice. Na eni evropaleti je naloţenih kom še neobdelanih PP embalaţ, te pa so še dodatno razvrščene v kartonske transportne škatle. Vse skupaj je nato ovito še v strech folijo, za boljšo transportno manipulacijo in zaščito. Naloţena evropaleta, kot celoten paket pred začetkom proizvodnje, je prikazana na sliki 10. Slika 10: Pakiran repromaterial (Pure Pack) pred začetkom proizvodnje Ob začetku proizvodnje se Pure Pack kartoni za ţeleni izdelek ročno vstavijo v šarţerje na polnilnem stroju (kot na sliki 11) in embalaţa je ţe pripravljena na začetek proizvodnje. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 32

40 Slika 11: Vstavljanje šaržerjev PP kartonov V naslednjem postopku pa vakuumske sesalke stroja jemljejo iz šarţerjev po dva in po dva Pure Pack kartona, ter jih pošiljajo naprej po liniji, kar je prikazano na spodnji sliki. Slika 12: Stroj jemlje po dva kartona hkrati Pure Pack kartoni se na modelih oblikujejo (formirajo, raztegnejo) pred tem so v šarţerjih, kot smo videli zgoraj v zloţeni obliki. Formiranje kartonov vidimo na sliki 13. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 33

41 Slika 13: Formiranje kartonov v končno obliko Nato gredo formirani Pure Pack kartoni po tekočem traku do mesta za vstavljanje plastičnih pokrovčkov (v primeru, da gre za izdelek s pokrovčkom, v nasprotnem primeru je vstavljanje pokrovčkov izklopljeno kartoni pa predhodno tudi nimajo izrezanih lukenj). Spodaj vidimo potovanje kartonov po proizvodni liniji do naslednje postaje. Slika 14: Potovanje formirane oblike do nameščanja pokrovčkov V času, ko Pure Pack kartoni potujejo do mesta za vstavljanje pokrovčkov, se iz zalogovnika (na sliki 15) skozi posebno cev, ki vodi do polnilnega stroja, pripravijo pokrovčki za namestitev na kartone. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 34

42 Slika 15: Zalogovnik pokrovčkov s cevjo za dovod le-teh do polnilnega stroja Pred začetkom polnjenja se Pure Pack kartoni»ustavijo«še na mestu, kjer se na njih namestijo pokrovčki. Postopek, ki je zadnji pred polnjenjem kartonov z mlekom, je prikazan na sliki 16. Slika 16: Vstavljanje pokrovčkov v PP embalažo Sledi doziranje Pure Pack kartonov z multifunkcionalnim strojem, ki se lahko uporabi za doziranje več podobnih izdelkov, kot so tekoči jogurti, mleko, sladka smetana ipd. Konkretno v našem primeru smo se osredotočili na mleko. Ko se kartoni napolnijo z izdelkom, se na vrhu zavarijo z varilnimi glavami (postopek je viden na sliki 17). Surovino mleko podjetje odkupuje od kmetov v širši okolici, saj so le-ti po novi ureditvi tudi delni lastniki. Trenutno se cene surovega mleka Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 35

43 gibljejo nekje od 0,31 do 0,33 za liter. Razlika se zdi majhna, vendar ob količinah mleka, ki se ga trenutno predela, znesek ni tako zanemarljiv. Slika 17: Polnjenje in varjenje PP kartonov Tako je zdaj embalaţa popolnoma zaprta, na eni strani s pokrovčkom, na drugi strani pa je zavarjena. Sledi še dotisk datuma roka trajanja in šarţa na zgornji del/rob kartona. Do tega mesta je sistem zaprt kartoni so v stroju. V naslednjem koraku pridejo izdelki v Pure Pack kartonih iz samega polnilnega stroja in potujejo po tekočem traku do stroja za izdelovanje vezov/paketov. Spodaj na sliki 18. Slika 18: Potovanje polne embalaže do stroja za pakiranje Pure Pack kartoni se razvrstijo v 2 vrsti po 5 komadov. Na vrhu med obe vrsti Pure Pack kartonov pa se vstavi še kartonski trikotnik, ki sluţi za kompaktnost in stabilnost samega veza oziroma paketa. Ta postopek je prikazan na sliki spodaj. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 36

44 Slika 19: Formiranje veza 2 x 5 kartonov Nato se vez ovije s prozorno termokrčljivo folijo (slika 20), ki se na mestu spoja zavari. Ta folija ima dvojno funkcijo, namreč posamezne enote gotovih Pure Packov poveţe skupaj, za laţjo manipulacijo, hkrati pa opravlja tudi zaščitno funkcijo in varuje proizvode pred zunanjimi mehanskimi vplivi. Slika 20: Ovijanje veza s termokrčljivo folijo Sledi vroč tunel, kjer se folija krči in tako popolnoma obda oziroma se natančno prileţe celotnemu vezu, vse skupaj pa se pred izhodom še ohladi v tunelu z mrzlim zrakom, za ohlajanje folije. Postopek je prikazan na sliki 21. Na koncu se na vsak vez avtomatsko nalepi še etiketa z EAN kodo kartona, nazivom izdelka in rokom trajanja. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 37

45 Slika 21: Vez gotovega izdelka po izhodu iz vročega tunela za krčenje folije Po končani proizvodnji se dokončani vezi ročno zlagajo na evropalete (slika 22). Slika 22: Zlaganje gotovih vezov na evropalete Na eni evropaleti, ki je namenjena za odpremo oziroma distribucijo, je naloţenih 700 komadov napolnjenih Pure Pack embalaţ oziroma končnih izdelkov, kar je v našem primeru tudi 700 litrov. Naloţene palete se shranijo v skladišču lastnih proizvodov pri temperaturi od 0 do +6 stopinj Celzija, kot je prikazano na sliki 23. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 38

46 Slika 23: Gotov izdelek (mleko) v skladišču lastnih proizvodov Cena končnega izdelka, to je 1 liter mleka v PP embalaţi, ki je namenjen na trg, tako na koncu znaša po naših raziskavah okoli 0,425. V to ceno smo ţe vključili vse stroške, ki so prisotni v proizvodnji, tako surovin (mleka, embalaţe), energentov, kot tudi delavcev. Med samo proizvodnjo vsi zaposleni upoštevajo tudi stroge normative, brez katerih si danes ţivilske proizvodnje pač ne da več predstavljati. Zaposleni, ki razpolagajo s polnilnim strojem, morajo upoštevati naslednja navodila: Vsakih 10 minut: preglej izpis datuma na embalaţi; preveri neto teţo polnjenja in po potrebi korigiraj; preveri, ali sta oba, zgornji in spodnji var, ustrezno zavarjena; preveri, če so kartoni na zgornjem in spodnjem robu pravilno zloţeni; preveri, če je v zalogovniku za čepe dovolj čepov; preveri, če so čepi dobro pritrjeni v luknji za čep in centrirani. 2.2 Kritična analiza V Mlekarni Celeia na leto v različne produkte predelajo pribliţno litrov mleka, od tega se ga za samo mleko, kot končni produkt, uporabi nekje med in litrov. Mleko polnijo oziroma embalirajo v tetrapake oziroma purepacke s posebno proizvodno linijo, ki je multifunkcionalna, kar pomeni, da Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 39

47 lahko na njej polnijo različne stvari s podobno sestavo (mleko, tekoči jogurt, tekočo smetano ipd.). Vemo, da je tetrapak sam po sebi sestavljen iz več plasti različnih surovin, ki skupaj tvorijo zmes embalaţe, ki je zelo teţko razgradljiva. Iz podatkov, ki so zapisani zgoraj, ugotovimo, da vsako leto zavrţeno v okolje dobre komadov tetrapakov, bodisi po uporabi bodisi pred uporabo (neuporabljeni oziroma uničeni med samo proizvodnjo). Za laţjo predstavo teh enormnih številk količine odpadkov lahko povemo hipotetično, da če bi te tetrapake razgrnili po ravni površini, bi to bilo več kot kvadratnih metrov odpadkov, razgrnjenih po tleh, ali drugače povedano več kot 20 velikih nogometnih igrišč, prekritih z odpadnim materialom, ki se povrhu vsega še ne reciklira in dobesedno ostaja v okolju. Tukaj za nas sveti rdeča luč oziroma nas opozarja alarm, saj moramo slej ko prej najti nov način tehnologije, ker je obstoječi morda ţe zastarel in ne zadostuje več okolijskim normativom. Tu se pojavlja glavni problem te naloge, saj skušamo namreč rešiti ekološki vidik embaliranja mleka oziroma bomo poskusili najti najprimernejšo embalaţo z vidika okolja, saj so podatki o količini nerazgradljivih odpadkov, ki se jih vsako leto zavrţe samo iz podjetja Mlekarna Celeia d. o. o., zelo visoki, kaj se šele, če pogledamo problem s svetovnega vidika. Na drugi strani pa smo precej omejeni, saj je potrebno najti embalaţo, ki bo poleg ekološke ustreznosti hkrati tudi rentabilna, oziroma, da za njo, njeno tehnologijo proizvodnje in vse, kar zraven gre, ne bomo zapravili preveč denarja, kajti čedalje več je poudarka na ekonomski ravni z vidika uspešnega poslovanja podjetja. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 40

48 3 PRENOVA PROCESA V svetu se trend čedalje bolj nagibajo k uporabi plastenk in tako je tudi v industriji mleka. Na primer v Franciji ţe po večini uporabljajo za embalaţo mleka plastenke, predvsem njihove večje mlekarne. V zadnjem času je opaziti ta trend tudi pri naših juţnih sosedih. To dejstvo pa izvira predvsem iz naslova lastništev večjih mlekarn, katere so prevzele francoske korporacije. Vendar je le še vprašanje časa, kako dolgo bomo takšne plastenke, ki jih poznamo danes, še gledali, saj ekološko niso nikakor sprejemljive. Pri nas, kot ţe povedano, česa podobnega za zdaj ne pričakujemo, vendar pa bomo na tem mestu podali nekatere predloge, ki bi bili teoretično sprejemljivi in hkrati predstavljajo nekaj novega oziroma neko novo tehnologijo embaliranja, ki je ekološko dojemljiva in morda nekakšna alternativa ţe znanim tetrapakom. 3.1 Embaliranje v povratne steklenice Ena izmed moţnih rešitev, ki bi lahko bila uporaben nadomestek sedanjim tetrapakom, je nedvomno povratek k embaliranju mleka v vračljive steklenice. V tujini, predvsem v ZDA, se je ta embalaţa kar nekako ohranila, saj tam še vedno v veliki meri uporabljajo mleko iz steklenic. Verjetno nas tudi večina pozna njihov sistem osebne dostave in prevzema steklenic. Takšen sistem dobave mleka bi morda lahko prišel v poštev tudi pri nas, vendar se je moţnost le-tega precej zmanjšala ob uvedbi tako imenovanih mlekomatov, ki dnevno ponujajo sveţe mleko. Vendar pa smo si v našem primeru zamislili nekoliko drugačen koncept. To bi bilo embaliranje mleka v vračljive steklenice, po sistemu in obliki, kot ga poznamo iz podjetja Radenska d. d. Pri analizi proizvodne linije v podjetju Mlekarna Celeia smo ugotovili, da bi kakršno koli posodabljanje oziroma spreminjanje ţe obstoječega sistema, to je embaliranje mleka v tetrapake, povzročilo samo dodatne stroške, konkretnih učinkov oziroma efektov pa ne bi bilo. Do tega bi prišlo zaradi ţe vnaprej sprogramirane oziroma Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 41

49 dodelane tehnologije embaliranja, ki je ţe prilagojena in maksimalno optimirana za karseda najbolj učinkovito delo v proizvodnem procesu, s posegom pa bi le-tega porušili. V našem primeru smo se zato odločili, da na novo postavimo oziroma dimenzioniramo proizvodno linijo za embaliranje mleka v vračljive steklenice. Vsi podatki, ki jih bomo navedli, so povzeti po proizvodni liniji gazirane vode v podjetju Radenska d. d. V primeru polnjenja mleka v tej proizvodni liniji ne bi bilo večjih sprememb (razen kemijskih), zato so te informacije in podatki verodostojni in jih lahko brez teţav uporabimo tudi v konkretnem primeru. POSTOPEK PROIZVODNJE Pred začetkom proizvodnje dobimo samo embalaţo steklenice neposredno od proizvajalca iz Hrvaške. Da doseţemo čim niţje stroške, poteka transport preko ţelezniškega prometa. Na eni evropaleti je naloţenih okoli 800 komadov steklenic oziroma 6 slojev po 130 komadov. Cena steklenice, ki jo plačamo proizvajalcu, je nekje od 210 do 250 za komadov, odvisno predvsem od količine, ki se naroča. Poleg tega moramo dobaviti še zaboje, katerih cena se giblje med 4 in 5 na komad, spet odvisno od količine naročila, od trenutnih cen PE materiala na trgu in pa od teţe oziroma kakovosti nosilke (zaboja). Vemo, da lahko steklenico uporabimo večkrat in prav zaradi tega je tu strošek embalaţe zanemarljiv, saj se steklenice obrnejo okoli 50- do 80-krat v njeni»ţivljenjski dobi«. Poleg tega pa jih lahko na koncu prodamo oziroma predelamo in tako ekološko skoraj izničimo vpliv na okolje po zavrţenju oziroma koncu uporabe. Steklenice se razloţijo iz palet, ostale ţe uporabljene (vračljive steklenice) pa se zloţijo iz zabojev (gajb). Za ta proces je po navadi potrebna ena oseba z viličarjem. Vse skupaj se nato shranijo v skladišče prazne embalaţe, ki mora biti po izkušnjah iz zgoraj opisanega podjetja veliko okoli 500 kvadratnih metrov. Pri procesu proizvodnje pa tečejo naslednji postopki: razklad s kamiona; Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 42

50 grobo prebiranje embalaţe na ustreznost (tukaj se pojavi veliko loma in tujih steklenic, zato je ta postopek nujen); dovoz na paletno progo z viličarjem (v gajbicah). Od tod naprej gajbica oziroma pozneje steklenica avtomatsko potuje po proizvodni liniji od stroja do stroja. Znotraj same proizvodnje pa potekajo naslednji procesi: razlaganje gajbic; zlaganje steklenic iz gajbic; sortiranje; odvijanje zamaškov (če so na steklenici); pranje; pregled ustreznosti; polnjenje; etiketiranje; datiranje; zlaganje končnega proizvoda v gajbice; paletiranje gajbic; skladiščenje. Na eno evropaleto lahko tako na koncu proizvodne linije naloţimo 64 gajbic oziroma natančneje 384 komadov napolnjenih steklenic. Za skladiščenje gotovih izdelkov prav tako potrebujemo večje skladišče, ob količini proizvodnje, ki je opisana spodaj, pa naj bi zadostovalo okoli 500 kvadratnih metrov oziroma odvisno od sezone in povpraševanja. V tej polnilni liniji, ki je opisana zgoraj, lahko na letni ravni napolnimo okoli litrov mleka ali katere druge tekočine za uţivanje. To pa doseţemo v 100 delovnih dneh z 12 delavci/linijo/izmeno. Iz tega je razvidno, da bi ob večjem povpraševanju lahko proizvodnjo precej povečali, saj je še nekaj odprtih rezerv. Tako bi ob popolnih pogojih lahko s to tehnologijo proizvodne linije napolnili do Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 43

51 steklenic mleka na dan, kar pomeni, da bi teoretično lahko napolnili okoli litrov mleka na leto, ob polni obremenitvi strojev in ob enakem številu delavcev. Količina zavrţenih steklenic, preden gredo v uporabo, je nekje od 3 do 7 % vseh proizvedenih enot, kar pomeni na letni ravni, ob predpostavki, da so stroji in zmogljivosti proizvodnje polno obremenjene, okoli do steklenic, kar pomeni več kot milijona ton materiala, ki gre v ponovno predelavo in uporabo. Le-to pa je velika prednost, saj bi ob zavrţenju takšnega počasi razgradljivega materiala v naravo ob takšnih količinah predstavljalo veliko ekološko ogroţenost. Investicija takšnega sistema embaliranja tekočin (mleka) v steklenice, ki ima povprečno kapaciteto celotne linije okoli steklenic/uro (zmogljivosti, ki so opisane zgoraj), je pribliţno evrov. Končna oziroma natančna številka pa je seveda odvisna še od precej dejavnikov v proizvodni liniji. Hkrati pa je ta tehnologija oziroma sistem tudi multifunkcionalen in bi ga teoretično lahko uporabljali za polnjenje več stvari/tekočin hkrati na eni liniji, vendar bi morali biti previdni zaradi mikrobiologije, ki ne dopušča polnjenja zelo različnih tekočin na eni proizvodni liniji. REZULTAT Spodaj (tabela 1) smo prikazali primerjavo med posameznima embalaţama s pomočjo tabele, ter pokazali in razloţili, kje so prednosti oziroma slabosti ene in druge: Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 44

52 Tabela 1: Primerjava med steklenico in tetrapakom TETRAPAK STEKLENICA št. neobdelanih enot na paleti kom 800 kom št. končnih enot na paleti 700 kom 384 kom št. neposredno vpletenih delavcev 7/izmeno/linijo 12/izmeno/linijo maksimalno št. napolnjenih enot ob popolnih okoli okoli razmerah kom/dan kom/dan strošek investicije sistema velikost skladišča za sprotno, enomesečno zalogo embalaţe 30 m² 500 m² ostanek zavrţenih oziroma uporabljenih enot na letni ravni cena embalaţe na enoto cena končnega izdelka kom (nerazgradljivo) 0,05 (enkratna uporaba) okoli 0,425 (odvisno od amortizacije) kom (obnovljivo) 0,87, z zabojem (obrne se 50- do 80-krat) okoli 0,4 (odvisno od amortizacije) povrnitev investicije od 5,5 do 6 let od 3,5 do 4 let Iz tabele zgoraj je razvidno, da bi z uvedbo steklenice, kot embalaţe mleka, največ pridobili na ekološkem vidiku, kar tudi iščemo oziroma nas zanima. Namreč podatek, da se v okolje vsako leto zavrţe več kot 4 milijone komadov uporabljenih tetrapakov (samo iz podjetja Mlekarna Celeia d. o. o.), kar pomeni več kot kubičnih metrov odpadkov, ki se ne razgradijo, zelo bode v oči. V primerjavi s steklenico, katerih se v (pogojno)»okolje«zavrţe okoli kom/leto, poleg tega pa so le-te še povsem obnovljive, se pravi skoraj neškodljive za okolje, je to precej alarmanten podatek. Poleg te omenjene prednosti je razvidna tudi precejšnja prednost maksimalne zmogljivosti proizvodnega sistema. Iz tabele je razvidno, da je maksimalna zmogljivost proizvodnje oziroma embaliranje mleka kom/dan, medtem ko je embaliranje mleka v povratne steklenice zmogljivejše za kar pribliţno 3-krat, to je kar komadov litrskih steklenic na dan, kar pa na letni ravni pomeni litrov mleka v tetrapakih v primerjavi s litrov mleka v steklenicah. Tu je razvidno, da je maksimalna proizvodna zmogljivost pri steklenici Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 45

53 občutno višja, kar je ob tem, da je steklenica veliko bolj ekološko ustrezna kot tetrapak, zelo spodbuden podatek. Veliko prednost nam daje tudi zelo nizka cena posamezne enote embalaţe oziroma steklenice. V ceni 0,87 /kom je ţe vračunana tudi nosilka oziroma zaboj za steklenice, kar pa je najboljše, saj se takšna steklenica ob pravilnem ravnanju lahko uporabi tudi do 80-krat. Iz tega podatka je razvidno, da nas ena steklenica skupaj z nosilko dejansko stane nekje od 0,012 do 0,017, odvisno od števila ciklov uporabe vračljivih steklenic. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, jo lahko po končani uporabi celo prodamo oziroma razgradimo in uporabimo v kateri drugi obliki, kar se pri večji količini nedvomno zelo pozna. Samo za primerjavo naj povemo, kot je razvidno iz tabele 1, da stane ena tetrapak embalaţa v še neobdelani obliki okoli 0,05, vendar se lahko uporabi samo enkrat. Torej tukaj ţe opazimo razliko med osnovno ceno embalaţe ene in druge surovine. Cena končnega izdelka, po tistem, ko upoštevamo vse stroške proizvodnje, tako surovin, energentov, kot tudi delovne sile, je z uporabo embalaţe tetrapak okoli 0,4. Pri uporabi proizvodne linije z vračljivimi steklenicami pa nas stane liter mleka okoli 0,375. Na te cene končnega izdelka moramo nato še dodati stopnjo oziroma strošek amortizacije, le-ta pa je prilagodljiv in se za višino tega odločimo sami, in sicer na podlagi cene, za katero lahko izdelek prodamo v veleprodaji. Mi smo se odločili (zaradi laţje primerjave), da bomo pri obeh embalaţah dodali isto vrednost amortizacije izdelka, to je 0,025 /liter. Ta primerjava in končna cena izdelka z upoštevanjem amortizacije je vidna v tabeli 1. Torej tudi tukaj izstopa podatek, da je cena na posamezno enoto pri uporabi tetrapaka, kot embalaţe mleka, malenkost višja v primerjavi z uporabo vračljivih steklenic. Investicija sistema embaliranja mleka v steklenice je morda na začetku res nekoliko višja in zahteva dodatne delavce, vendar se ob nekajkrat večji maksimalni zmogljivosti sistema in vseh ostalih prednostih ta večji strošek investicije kar nekako skrije. S finančnega vidika bi se nam investicija tega sistema, ob predpostavki, da polnimo mleko ob polni zmogljivosti strojev oziroma proizvodnje, lahko povrnila v Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 46

54 slabih štirih letih. To velja predvsem na račun večje zmogljivosti linije in ob mnogokratni uporabi steklenic, s katero lahko tudi»malenkostno«reguliramo same stroške proizvodnje, in to celo do razlike okoli /leto. Za primerjavo naj povemo, da traja povrnitev investicije s sistemom embaliranja mleka v tetrapake pribliţno 6 let (ob polni zmogljivosti). Seveda ti podatki veljajo ob trenutnih razmerah cen surovin (mleka, embalaţe, stroškov obratovanja, delavcev itd.) in pogoju, da se v podjetju stremi k čimprejšnji povrnitvi stare investicije, brez vlaganj v nove. Vse to spet daje veliko prednosti postavitvi nove proizvodne linije embaliranja mleka v steklenice. Kot smo ţe omenili, večja maksimalna zmogljivost, manjši strošek posamezne enote embalaţe (steklenice), hitrejša povrnitev investicije (ob polni zmogljivosti), večja moţnost predelave po koncu uporabe in najpomembnejša lastnost, ekološko veliko bolj ustrezna kot sedanji tetrapak, so dovolj zgovorni pozitivni učinki, ki nas prepričajo za reorganizacijo sistema proizvodnje oziroma embalaţe mleka. Na tem mestu velja poudariti še, da je tudi ta sistem proizvodnje multifunkcionalen, kar pomeni, da lahko na isti proizvodni liniji polnimo več podobnih izdelkov (podobne sestave), brez dodatnih večjih konfiguracij. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 47

55 ZAKLJUČEK Tetrapak kot embalaţa in njegove razne izpeljanke ter oblike bodo na našem ozemlju, ki predstavlja zelo majhen trg (imamo samo tri večje mlekarne), prisotne verjetno še kar nekaj desetletij. Dejstvo namreč je, da je za naše mlekarne»vprašljivo vlaganje«v razvoj in postavitev novega sistema polnjenja mleka, saj bi to prineslo enormne stroške, ki pa bi jih le s teţavo pokrili v kratkem času, ob proizvedenih količinah, ki jih imamo danes. Edino, kar se zdi rentabilno, bi bilo embaliranje mleka v vračljive steklenice (kar je opisano zgoraj), saj nam je proizvodni postopek ţe poznan, prav tako tehnologija, investicija spremembe na ţe obstoječo tehnologijo pa ne bi bila prevelika, ker bi bile le-te minimalne. Torej sprememba proizvodnje je sprejemljiva ţe v tem trenutku, v primeru, da se povpraševanje po mleku poveča, pa mislim, da je celo najboljša moţna rešitev. Ocena učinkov Povratek embaliranja mleka v steklenice je nedvomno najboljša in najučinkovitejša rešitev, ki smo jo sprejeli v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o., da bi s tem zadostili oziroma dobili odgovor na vprašanje, ki nas spremlja skozi celotno nalogo. To je, katero embalaţo izbrati oziroma morda narediti, da bomo z njo zadostili visokim zahtevam po ekološki ustreznosti oziroma neoporečnosti in hkrati dobili embalaţo, ki se izplača tudi s finančnega vidika oziroma uspešnega poslovanja podjetja. Pri tem mislimo predvsem na to, da podjetje doseţe kompromis med uporabo embalaţe, ki ustreza visokim ekološkim normativom, in hkrati za to ne zapravi preveč denarja oziroma ob uvedbi boljše embalaţe še vedno skuša dobro poslovati. Z uvedbo steklenice smo dosegli pogoje in ustreznost na več področjih. Najbolj izstopa podatek, ki je ekološke narave, kar smo tudi iskali. To je, da posledično v okolje zavrţemo samo 200 kubičnih metrov odpadkov stekla, ki pa ga lahko razgradimo, pretopimo ali pa samo prodamo v predelavo, se pravi, da niti ta količina ne predstavlja konkretnega odpadka. V primerjavi s tetrapakom, pri katerem bodisi med proizvodnjo, po proizvodnji ali po uporabi zavrţemo pribliţno kubičnih Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 48

56 metrov odpadkov, ki pa se ne razgradijo oziroma jih teţko ponovno uporabimo. Razlika v količini zavrţenih odpadkov med starim in novim sistemom je ţe sama po sebi dovolj zgovorna in kakršenkoli komentar je odvečen. Ţe zgoraj smo omenili, da mora nova proizvodnja oziroma embalaţa biti tudi rentabilna, torej ekonomsko sprejemljiva, ker pač ţivimo v takšnih časih, ko sama teţnja po boljšem okolju in zraku nista dovolj. V našem primeru smo zadostili tudi temu. Iz podatkov je zelo nazorno razvidno, da je ţe sama cena embalaţe na enoto zelo nizka (0,012 /kom) prav zaradi vračljivosti. Sama steklenica se lahko namreč uporabi okoli 80-krat, kar jo naredi kot zelo ugodno embalaţo v primerjavi s tetrapakom, ki je dosti draţji, gledano na posamezno enoto, ker se lahko uporabi samo enkrat. Poleg tega smo analizirali zmogljivost proizvodne linije in ugotovili, da je maksimalna zmogljivost embaliranja mleka v steklenice za kar pribliţno 300 % višja, kar pomeni litrov mleka/dan (steklenica) v primerjavi s litri mleka/dan (tetrapak). Podatek ni zanemarljiv, če predpostavljamo, da smo vloţili le dvakrat več v začetni investiciji in za malo manj kot dvakrat povečali število zaposlenih (iz 7 delavcev/linijo/izmeno na 12 delavcev/linijo/izmeno), učinek pa je trikraten. Ti podatki pomenijo, kar smo videli zgoraj pri rezultatih, da se sama proizvodnja linija ob trenutnih razmerah cen surovin na trgu povrne veliko prej kot proizvodna linija s tetrapakom. Konkretno je nekje slabi 2 leti hitrejša amortizacija pri isti stopnji. Poleg tega imamo boljše izhodišče za prodajo, saj lahko prodajamo z niţjo izhodiščno ceno, ker nas sam izdelek, z uporabo vračljivih steklenic, stane nekaj manj, kot bi to bilo pri uporabi tetrapaka. Pogoji za uvedbo rešitve Za vpeljavo sistema embaliranja mleka v povratne steklenice bi na začetku morali razmisliti o sami smotrnosti tega sistema in vpliva na obstoječe razmere in stanje v podjetju. Največji vpliv oziroma največji rezultat bi pri tem dosegli na področju ekologije, vendar se poraja vprašanje, ali je to dovolj tehten razlog oziroma element, Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 49

57 da bi mlekarne investirale v sam razvoj oziroma posodobitev/prilagoditev novega (ţe poznanega) sistema, ki se ga vsi tako zelo oklepajo. Naslednji pogoj, ki bi moral biti izpolnjen, je zaposlitev dodatnih delavcev, saj ta nova tehnologija zahteva več delavcev na liniji v posamezni izmeni. Torej zaposliti bi morali skoraj dvakrat toliko delavcev, kot jih sedaj dela na proizvodni liniji tetrapaka (sedaj 7/linijo/izmeno, potem bi jih rabili 12/linijo/izmeno). Le-to bi se obrestovalo z večjim maksimalnim učinkom proizvodnje, kar pomeni, da bi zadeva funkcionirala v primeru povečanega naročila mleka s strani uporabnikov, v primerjavi z dosedanjimi zahtevami. Še eden izmed pomembnejših pogojev je pridobitev večjega prostora oziroma skladišča v neposredni bliţini proizvodne linije, saj le-ta zahteva večje priročno skladišče za sprotno zalogo tako neobdelane embalaţe, kot tudi končnih izdelkov. Če konkretiziramo, za uvedbo steklenic potrebujemo pribliţno 500 kvadratnih metrov veliko priročno skladišče neuporabljenih izdelkov/embalaţ. Na koncu seveda sledi še najpomembnejši dejavnik, pridobitev finančnih sredstev za investicijo v novo proizvodno linijo, ki pa znaša pribliţno dvakrat toliko kot obstoječa linija (tetrapak). Vsem tem pogojem je skupno, kot je razvidno zgoraj, da se bi investicija definitivno obrestovala, le iztrţiti bi morali več naročil oziroma potreb po dodatnih litrih proizvedenega mleka, saj nam ta sistem proizvodnje omogoča kar trikrat večjo maksimalno proizvodno zmogljivost, ob samo dvakratnem povečanju zaposlenih in investicije sistema. To pomeni več prodanega mleka, več prihodkov, več dobička, večjo rentabilnost in ekološko ustreznost. Možnosti nadaljnjega razvoja V primeru vpeljave nove tehnologije proizvodnje in embalaţe mleka (s steklenicami) se lahko nadejamo kar nekaj dodatnih posodobitev in razvoja samega sistema. Ţe zgoraj smo omenili, da je ta sistem multifunkcionalen, kar pomeni, da bi z njim Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 50

58 (pogojno) lahko proizvajali oziroma embalirali več različnih tekočih ali poltekočih izdelkov podobne kemične sestave. Za izpolnitev tega bi bila potrebna samo nekolikšna nadgradnja sistema in morda razširitev linije. Sčasoma bi se lahko naredil napredek na področju zabojev/nosilk steklenic, katere bi naredili iz ekološko bolj naprednih materialov, na primer embalaţa iz koruznega škroba, ki je popolnoma razgradljiva in prenese veliko obremenitev tako zunanjih vplivov, kot tudi fizičnih. Torej, kot sem ţe omenil, se lahko v prihodnosti nadejamo razvoja nove embalaţe iz povsem novih materialov, ki bodo ekološko sprejemljivi in bodo predstavljali ugodno finančno plat za podjetja. Takšna embalaţa bi nedvomno lahko bila plastenka, ki je ţe bila predstavljena širši javnosti in se imenuje»360 Paper bottle«. Narejena je iz 100-odstotno razgradljivega materiala. Osnovni material je papir, za večjo vzdrţljivost pa ima primesi listov bambusa in palme. Na notranji strani je material prevlečen s posebno tankim PLA (polylactid acid) mikrofilmom, ki daje embalaţi neprepustnost in prenese shranjevanje vseh tekočin. (»The 360 Paper bottle«[the Dieline], b. d.) PLA film je nedavno odkrita nova tehnologija oziroma material, ki je povsem okolju prijazen in je povsem razgradljiv. Narejen je iz koruzne moke in je v primerjavi z ostalimi, kot so PET (polyethylene terephthalate) ali PVC (polyvinyl chloride) ipd., ki so narejeni na osnovi naftnih zmesi, trenutno zelo uporaben, primeren oziroma priljubljen zaradi okoljevarstvenih vidikov. (»PLA film«[wikipedia], b. d.) Glede same dobave je moţna izvedba v neţnih barvnih kombinacijah, ki so dejansko odtenki naravnih barv, barvila, ki se uporabljajo, pa so sestavljena na osnovi sojine vode (tekočine) in so prav tako naravni material. Celotna izvedba je zelo inovativna, od samega odpiranja plastenke pa do pakiranja posameznih plastenk v veze oziroma zaboje, paletizacije, manipulacije ipd. Narejena je tako, da se povsem sklada z ţe poznanimi oblikami distribucije in logistike, saj jih lahko zloţimo v posebej Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 51

59 oblikovan zaboj, ki sprejme 24 plastenk oziroma 4 x 6, kakor jih lahko pakiramo. Vse skupaj pa se lahko nato poljubno zlaga na evropalete, tako vodoravno kot tudi navpično, saj so zaboji pravilnih oblik. Za bolj nazorno predstavo pa si embalaţo lahko ogledamo na sliki 24. (»360 Paper bottle«[brand image], b. d.) Slika 24: Klasičen»6 pack«in inovativen zaboj 24 plastenk, ter možne barvne izvedbe Vir:»360 Paper bottle«[brand image], b. d. Res, da se za zdaj uporablja le za embaliranje pitne vode, vendar bo v prihodnosti narejenih veliko raziskav, ki bodo pokazale, kakšne moţnosti ima lahko ta plastenka v ţivilski industriji. Kristjan Toman: Reorganizacija embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. 52