Aleksander Piškur POLICIJSKO DELO V ROMSKIH NASELJIH Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo Ljubljana, maj 2018

Transkripcija

1 Aleksander Piškur POLICIJSKO DELO V ROMSKIH NASELJIH Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo Ljubljana, maj 2018

2 POLICIJSKO DELO V ROMSKIH NASELJIH Diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Aleksander Piškur Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo red. prof. dr. Gorazd Meško Janez Ogulin, spec.

3 Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Gorazdu Mešku in somentorju Janezu Ogulinu, spec., za izjemno pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Za pomoč se zahvaljujem tudi vsem intervjuvancem. Največjo zahvalo pa namenjam ženi Petri in hčerkama Nini in Lei, ki so mi pri študiju nudile podporo in mi ves čas stale ob strani, da sem lahko z zaključkom študija izpolnil enega od svojih večjih ciljev. I

4 Policijsko delo v romskih naseljih Ključne besede: romska naselja, policijsko delo v skupnosti, preventiva, preprečevanje kriminalitete Povzetek V diplomskem delu z naslovom Policijsko delo v romskih naseljih je predstavljen koncept preprečevanja kriminalitete, strah pred kriminaliteto ter zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji. Ker je policijsko delo v skupnosti oblika dela, ki od izvajalcev zahteva veliko angažiranost, smo se v diplomskem delu omejili na policijsko delo v romskih naseljih. Prebivalci romskih naselij so namreč zaradi lastnega jezika, kulture in drugih etničnih značilnosti posebnost, kar od izvajalcev zahteva drugačen pristop. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev so bila ugotovljena stališča policijskih vodij in policistov, strokovnjakov drugih pristojnih služb s tega področja in predstavnikov romske skupnosti o preventivnih aktivnostih, ki jih policija izvaja v romskih naseljih. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti, katerih odprava bi za policijo predstavljala učinkovitejše delo. Tako je bilo ugotovljeno, da bi policija preventivne aktivnosti lahko izvajala veliko uspešnejše v sodelovanju z drugimi službami ter predstavniki romske skupnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi te aktivnosti lahko izvajala veliko uspešneje, v kolikor bi imela za njih vnaprej pripravljen načrt, same aktivnosti pa bi morala izvajati redno (skozi vse leto) in usmerjeno v točno izbrano (določeno) ciljno skupino. Izvajalci bi morali biti policisti, ki jih Romi zaradi njihovega pristopa sprejemajo. Priporočena je bila tudi nova oblika policijskega dela v skupnosti pri prebivalcih romskih naseljih, ki bi morala povzeti izvajanje večdnevnih taborov za otroke in mladoletnike, po vzorcu izvedbe policijske postaje Krško. V teh taborih bi izvajalci (iz vseh ustanov), katerim udeleženci zaupajo in jih sprejemajo, slednje vsaj za določen čas odmaknili iz njihovega domačega okolja in jim skozi razne delavnice predstavili drugačne poglede na življenje, izobrazbo in kritičen odnos do odklonskih ravnanj. Pozitivno pri tem bi bilo tudi to, da bi se policisti in Romi med seboj spoznali, zaradi česar bi bil zagotovljen lažji pristop v njihova naselja in do njihovih družin ob izvajanju drugih policijskih nalog. II

5 Police work in the Roma settlements Key words: Roma settlements, police work in the community, prevention, crime prevention Abstract The thesis Police work in the Roma settlements introduces the concepts of crime prevention and fear of crime, as well as the legal basis and guidelines relative to crime prevention. As police work in the community demands a substantial amount of engagement on the part of the participants, therefore the subject of the thesis is narrowed down to police work in the Roma settlements. The residents of the Roma settlements are specific with regard to language, culture and other ethnic characteristics, and thus require a different approach. Semi-structured interviews with police heads and police officers, experts from other competent institutions and the Roma community representatives were applied in order to determine their views on the crime prevention activities executed by the police in the Roma settlements. As a result, certain weaknesses were found that could be eliminated and make police work more efficient. For example, crime prevention activities could be greatly improved through a cooperation between the police, other competent institutions and the Roma community representatives. In addition, these activities would be much more efficient if they followed a predefined plan, were implemented regularly (all year round) and were focused on a specifically defined target group. The persons executing them should have to be police officers accepted by the residents due to their approach. Also, a new form of police work in the community was recommended for the Roma settlements that should include multiday camps for children and teenagers, such as the one performed by the Krško police station. These camps would be managed by selected representatives (from all institutions), trusted and accepted by the residents, who would take them away from their home environment, at least for a certain period of time, in order to introduce them, through various workshops, to different perspectives of life, education and a critical approach to deviant conduct. This would also foster a better relationship between the police officers and the Roma residents, allowing easier access to their settlements and their families when implementing other types of police work. III

6 Kazalo vsebine 1 Uvod Predmet preučevanja in cilji Predstavitev raziskovalnih vprašanj Predstavitev raziskovalnih metod Preprečevanje kriminalitete Strah pred kriminaliteto Zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji Delo policije na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete Opredelitev pojma kriminaliteta Opredelitev pojma premoženjska kriminaliteta Zakonska podlaga policije na področju preiskovanja kriminalitete Policijsko delo v skupnosti Opis postopka raziskave Rezultati Ugotovitve raziskav s policijskimi vodji in policistom Ugotovitve raziskav s strokovnjaki CSD, drugimi pristojnimi službami in predstavniki romske skupnosti Razprava Zaključek Viri in literatura Priloga A: Povzetek intervjujev s policijskimi vodji in policistom z GPU in PU Novo mesto Povzetek intervjuja s policijskim vodjo z nivoja GPU Povzetek intervjuja s policijskim vodjo iz PP Šentjernej Povzetek intervjuja s policijskim vodjo iz PP Novo mesto Povzetek intervjuja s policijskim vodjo iz PP Črnomelj Povzetek intervjuja s policijskim vodjo iz PP Krško Povzetek intervjuja z vodjo policijskega okoliša iz PP Krško IV

7 Priloga B: Povzetek intervjujev s strokovnjaki CSD in drugih pristojnih služb iz območja Dolenjske, Bele Krajine in Posavja Povzetek intervjuja s strokovnjakinjo s CSD Krško Povzetek intervjuja s strokovnjakom s CSD Novo mesto Povzetek intervjuja s strokovnjakinjo s CSD Črnomelj Povzetek intervjuja s strokovnjakom z Mestne občine Novo mesto Povzetek intervjuja s strokovnjakom z Občine Krško Povzetek intervjuja s strokovnjakom z Razvojno-izobraževalnega centra Novo mesto. 60 Priloga C: Povzetek intervjujev s predstavniki romske skupnosti iz območja Dolenjske, Bele Krajine in Posavja Povzetek intervjuja s predstavnico romske skupnosti iz Posavja Povzetek intervjuja s predstavnikom romske skupnosti iz Dolenjske Povzetek intervjuja s predstavnikom romske skupnosti iz Bele Krajine V

8 Uporabljeni simboli in kratice GPU PU PP SKP CSD Generalna policijska uprava Policijska uprava Policijska postaja Sektor kriminalistične policije Center za socialno delo VI

9 1 Uvod Obdobje zadnje ekonomske krize je tudi na območju Policijske uprave (v nadaljevanju PU) Novo mesto vplivalo na povečanje števila kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, katerih storilci so tudi prebivalci romskih naselij. Območje PU na južnem delu v celoti meji s sosednjo Republiko Hrvaško. Preseljevanje je eden izmed razlogov za prisotnost več različnih etničnih skupnosti z območja bivše Jugoslavije. Med njimi je zagotovo največja romska skupnost. Romi niso narodnostna manjšina, ampak etnična skupnost, ki ima lasten jezik, kulturo in druge etnične značilnosti. Ustava Republike Slovenije (1991) v 14. členu določa enakost pred zakonom, kar pomeni, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino ter da so vsi pred zakonom enaki (»Ustava Republike Slovenije [URS]«, 1991). Zaradi opisanega delo policije na območju PU, kjer prebivajo tudi pripadniki romske skupnosti, od policistov zahteva večjo angažiranost in drugačen pristop. Povečano število kaznivih dejanj pri prebivalcih na teh območjih vpliva na občutek varnosti, zato se od policije pričakuje še večja angažiranost pri preprečevanju in preiskovanju kriminalitete ter drugih deviantnih pojavov. Da bi policisti upravičili pričakovanja državljanov ter učinkovito in uspešno izvedli svoje naloge, je nujno v celoti uveljavljati tudi policijsko delo v skupnosti. V policiji kot najuspešnejše metode preventivnih aktivnosti veljajo vse oblike svetovanja in opozarjanja, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in odraslih (Skočir, 2009). Zaradi opisanega bomo v diplomskem delu poskušali ugotoviti, kako policija dela na področju izvajanja preventivnih aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij. 1

10 1.1 Predmet preučevanja in cilji V diplomskem delu bomo najprej na podlagi obstoječih teorij domačih strokovnjakov predstavili koncept preprečevanja kriminalitete, strah pred kriminaliteto, katerima bo sledila zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji. Sledila bo predstavitev dela policije na področju preiskovanja kriminalitete ter policijskega dela v skupnosti, podrobneje se bomo omejili oziroma glavni del diplomskega dela predstavlja področje policijskega dela v romskih naseljih. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako policija dela na tem področju, ali ta oblika dela dosega svoje cilje, kako to vidijo drugi, na koncu pa bomo podali mnenje, kako naprej. 1.2 Predstavitev raziskovalnih vprašanj Raziskovalno vprašanje št. 1: Katere preventivne aktivnosti policija izvaja v romskih naseljih? Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali policija v romskih naseljih usmerja svoje preventivne aktivnosti tudi v storilce oziroma potencialne storilce kaznivih dejanj? Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali so preventivne aktivnosti glede na splošno mnenje intervjuvancev pri prebivalcih romskih naselij pomembne? 1.3 Predstavitev raziskovalnih metod Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode: sistematično zbiranje literature in virov, kjer smo se osredotočili na pregled domače literature, ki obravnava preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto in preventivno dejavnost; 2

11 primerjalna metoda zakonodaje, podzakonskih aktov, navodil in strokovne literature, kjer smo opravili primerjavo pojma kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto in preventivna dejavnost iz navedenih virov; izvedba polstrukturiranih intervjujev s policijskimi vodji in policisti, strokovnjaki centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) s tega področja, strokovnjaki iz drugih pristojnih služb s tega področja in s predstavniki romske skupnosti. Za izvedbo polstrukturiranih intervjujev s policijskimi vodji in policisti smo pridobili soglasje Generalne policijske uprave (v nadaljevanju GPU), številka zadeve /2017/4 (262-07). 3

12 2 Preprečevanje kriminalitete Preprečevanje kriminalitete je po svoji zasnovi zelo star koncept, ki se je v dvajsetem stoletju razvil tako v teoretično disciplino kot v življenjsko prakso. V teoretičnem pogledu štejemo za preprečevanje kriminalitete vse poskuse opredeliti pogoje in oblike dejavnosti, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju kriminalitete. Kot življenjska praksa pa spadajo v okvir preprečevanja kriminalitete vse dejavnosti državnih in tudi drugih institucij, katerih neposredni ali posredni učinek je lahko zmanjšanje kriminalitete (Ambrož et al., 2015). V času od devetdesetih let naprej sta splošna politika in globalizacija, med drugim, sprožili tudi razpravo o varnosti v lokalnem okolju. Ker je posameznik v sodobnem svetu izpostavljen tveganjem, je družba postala nanje pozorna. Tako so se na področju preprečevanja kriminalitete ti družbeni procesi pokazali v obliki programov, ki so posvečeni zagotavljanju večje varnosti v okolju, kjer živijo, in oblikovanju bolj varnega prostora. Zaradi tega se je preprečevanje kriminalitete v sedanjih razmerah zelo usmerilo v zagotavljanje varnosti v skupnosti kot tudi skupne varnosti (Ambrož et al., 2015). Zelo pomembne so kriminološke regionalne analize, ko gre za oblikovanje preprečevalnih strategij na določenem območju. Te se ukvarjajo zlasti s strukturnimi elementi priložnosti. Na podlagi teh so se razvile tudi nekatere nove strategije, ki predstavljajo pomemben kriminalistično strateški element, to je instrument upravljanja s kriminaliteto. Slednji črpajo podatke iz različnih izvorov, kot npr. iz: statističnih zavodov; policijskih statistik; tiskovnih sporočil; lokalnih medijev in podobnih služb. Ti podatki se nadalje oblikujejo v tri stebre, in sicer: okolje (struktura okolja, struktura prebivalstva in socialne značilnosti); kriminaliteta (vse o kaznivih dejanjih, storilcih in žrtvah); 4

13 nadzor kriminalitete (prijavljanje kaznivih dejanj, ukrepi za izsleditev storilcev, subjektivni občutek varnosti občanov in preprečevalni ukrepi). Opisane analize predstavljajo neprecenljiv pripomoček za oblikovanje policijske prevencije kriminalitete in so osnova za pravilno diagnozo ter posledično učinkovite preprečevalne ukrepe (Meško, 2004). O preprečevanju kriminalitete je zapisano tudi v Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006), ki navaja:»preprečevanje kriminalitete zadeva dejavnosti številnih državnih institucij in civilne družbe. Gre za dejavnosti, ki celovito preprečujejo razvoj deviantnega vedenja pri posamezniku, skupinah posameznikov in v družbi kot celoti. Cilj preventivnih dejavnosti je vplivanje na vrednote in stališča državljanov, da ne bi kršili dogovorjenih norm in z dejanji ne bi škodili življenju, zdravju in premoženju drugih fizičnih ali pravnih oseb, ter z nedovoljenimi posegi ogrožali živo in neživo naravo in kulturno dediščino. Uspešno, učinkovito in zakonito delovanje institucij predstavlja pomembno generalno preventivo pred kriminaliteto. Pravočasno preprečevanje, odkrivanje, kazenski pregon ter sankcioniranje storilcev kaznivih dejanj ustvarja družbeno klimo, v kateri se kriminaliteta ne izplača. To pa terja kakovostno delo na področju zaznavanja problemov, zbiranja dokazov, priprave obtožnih aktov ter končnega sankcioniranja kršiteljev«(»resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete [RePZK]«, 2006). Prav tako o preprečevanju kriminalitete govori Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje (2012), ki navaja, da je preprečevanje kriminalitete»predmet zanimanja strokovnjakov, aktivistov in vseh drugih zainteresiranih posameznikov in skupin. Pri odločanju za preprečevalno dejavnost in pri njenem načrtovanju je zmeraj dobro preučiti izkušnje različnih preprečevalnih programov iz domače in tuje prakse«(»resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje [ReNPPZK12 16]«, 2012). 5

14 2.1 Strah pred kriminaliteto Strah pred kriminaliteto je v tesni povezavi s skrbjo ljudi za lastno varnost in je tudi pokazatelj viktimizacije, ki pa ni nujno, da je resnična in neposredna. Iz opisanega pogosto izhaja prepričanje, da ljudje ne moremo sami storiti ničesar, s čimer bi lahko preprečili lastno oškodovanost. Na drugi strani pa lahko strah vpliva tudi na človekovo izoliranost v družbi. Tako strokovnjaki tudi ugotavljajo, da strah običajno presega stopnjo dejanske kriminalitete v družbi ter da se velik del populacije boji kriminalitete (Meško, 2016). Strah pred kriminaliteto se naslanja na posameznikovo čustveno odzivanje, ki vsebuje prepoznavanje možne nevarnosti ali zaznano tveganje, da lahko postane žrtev kriminalitete. Zato je strah odvisen tudi od posameznikove živčne napetosti (anksioznosti). Ta strah vpliva na posameznika tako, da se nekateri bojijo sprehajati po ulici, druge pa je strah, da jih bo kdo napadel v njihovem stanovanju. Posledice strahu so različne, in sicer imajo nekateri hitrejši srčni utrip in zvišan krvi tlak, pri drugih pa lahko pride tudi do sprememb obnašanja. Glede na vir strahu je odvisno tudi odzivanje nanj, za posameznika pa je ne glede na vir strahu ta vedno resničen (Meško, 2002). 2.2 Zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji Zaradi preprečevanja kriminalitete in strahu pred kriminaliteto ima policija pri izvajanju svojih nalog, zraven represivnega ukrepanja, tudi dolžnost izvajati preventivne dejavnosti, usmerjene v preprečevanje deviantnih ravnanj. Podlago za njih ima v zakonih, resolucijah in usmeritvah. V drugem odstavku 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) je določeno, da»policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost«(»zakon o nalogah in pooblastilih policije [ZNPPol]«, 2013). Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) v petem poglavju opisuje sodelovanje policije s samoupravno lokalno skupnostjo, civilno družbo ter medinstitucionalno sodelovanje. Tako v 35. členu govori o partnerskem sodelovanju za zagotavljanje večje varnosti: 6

15 »(1) PU in območne PP v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti. (2) PU in območne PP sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč. (3) PU in območne PP ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja«(»zakon o organiziranosti in delu v policiji [ZODPol]«, 2013). V 36. členu pa o drugih oblikah sodelovanja:»(1) Policija sodeluje z državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje varnosti. (2) Zaradi uresničevanja ciljev iz prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju«(»zodpol«, 2013). Prav tako Pravila policije (2014) v petem poglavju govorijo o neposrednem opravljanju policijskih nalog. 63. člen govori o policijskem delu v skupnosti:»(1) Policijsko delo v skupnosti pomeni opravljanje tistih preventivnih in represivnih nalog policije, ki preprečujejo in rešujejo varnostne probleme ter so v skladu z varnostnimi problemi posameznika in interesi skupnosti. (2) Policijsko delo v skupnosti omogoča skupnosti in posameznikom, da sodelujejo pri preprečevanju in reševanju varnostnih problemov ter dajanju predlogov za oblikovanje prednostnih policijskih nalog«(»pravila policije«, 2014). 7

16 Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje (2012) tudi navaja, da je demokratična družba»utemeljena na konceptu posameznikove svobode, iz katere mora izhajati tudi institucionalna dolžnost zagotavljanja njegove varnosti, zato mora demokratična država kot garant varovanja in izvajanja tega koncepta dilemo, ali varnost ali svoboda, v največji mogoči meri prepoznati kot nesprejemljivo komponento zagotavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki se lahko v polni meri uresničujejo le z vzajemnostjo svobode in varnosti. Namen te ter predhodne in številnih drugih resolucij je prav v tem, da spodbujajo številne državne, zasebne in vse druge oblike institucionalnega delovanja družbe ter vsakega posameznika k povezovanju, sodelovanju, razmišljanju in uresničevanju zagotavljanja varnosti na vseh ravneh z ukrepi, ki v največji mogoči meri izhajajo iz realno zaznanih in ovrednotenih virov ogrožanja«(»renppzk12 16«, 2012). Tako kot Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje (2012), tudi Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006) govori, da je treba na ravni situacijske preventive»spodbujati samozaščitno vedenje državljanov in institucij ter zvišati splošno raven varnostne zavesti. To je pomembno pri prizadevanju za zmanjšanje klasične premoženjske kriminalitete. S proaktivnim pristopom pri urbanističnem in drugem načrtovanju je mogoče pomembno prispevati k bolj varnemu urbanemu okolju. Situacijska prevencija je ključna pri varovanju kulturne in naravne dediščine ter okolja. Pomembna je tudi nadaljnja decentralizacija državnih institucij in njihova večja prisotnost na lokalni ravni, kar je skladno z idejami Evropske listine o lokalni samoupravi (1985), s tem pa tudi povečanje odgovornosti lokalne uprave pri preprečevanju kriminalitete. Posebno pozornost je treba posvetiti integriteti, to je strokovnosti, neodvisnosti ter zakonitosti dela zaposlenih v organih odkrivanja, pregona in sojenja. Preprečevanje kriminalitete je učinkovito, če je zasnovano na lokalni ravni. V dejavnosti na lokalni ravni se zaradi narave problematike (kriminalna prevencija zadeva vse prebivalce lokalne skupnosti) poleg institucionaliziranih oblik sodelovanja (lokalna uprava, policija, socialne organizacije, gospodarstvo, šolstvo, športni klubi, cerkve, politične stranke, mediji, univerza in podobno) lahko vključijo tudi prebivalci neposredno. 8

17 Na lokalni ravni se lahko preventiva izvaja tudi v obliki situacijske preventive v ožjem smislu (povečanje prometne varnosti z izgradnjo križišč, nadvozov, ureditev pločnikov, javna razsvetljava, tehnično in fizično varovanje, urbanistično načrtovanje in gradnja stanovanjskih naselij, obnova zanemarjenih naselij, zgradb in podobno), kar vse lahko zmanjša možnosti in priložnosti za izvajanje kaznivih dejanj. Lokalna skupnost je tudi najbolje seznanjena z varnostno problematiko v okolju, zato so formalne oblike nadzora ter številni ukrepi za zagotovitev varnosti lahko tudi dejansko učinkoviti, konkretno merljivi ("cost-benefit") in opravičujejo sredstva, vložena v preventivo. Zaradi številnih neformalnih oblik nadzora so lahko problemi pravočasno prepoznani, s tem pa je možno tudi proaktivno ukrepanje. Z ustanavljanjem lokalnih izpostav sicer centraliziranih državnih inštitucij (oddelki, postaje, uradi, agencije, pisarne) se zmanjšuje stopnja odtujenosti centralne oblasti. Ljudje dojemajo lokalne izpostave kot bolj dostopne in odprte. Na lokalni ravni lahko na področju kriminalitete situacijsko preventivno uspešno deluje zlasti policija. Ta je že pred leti pričela izvajati strategijo v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki v ospredje postavlja situacijsko preventivo. Poudarek je na metodah in oblikah dela, kot so svetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah, izobraževanje otrok in odraslih, neformalne oblike druženja in povezovanja z državljani ipd. Pri tem je zlasti pomembna vloga vodje policijskega okoliša. Fizična prisotnost policistov na lokalni ravni, njihova vpetost v življenje lokalnega okolja (seznanjenost s problemi, oseben stik s problematičnimi osebami, zlasti mladimi, ustno svetovanje in opozarjanje in drugo) in seveda njihov osebni zgled ne prispevajo le k večjemu občutku varnosti državljanov, temveč obenem demotivirajo tudi potencialne storilce kaznivih dejanj. Nekatere varnostne naloge, ki so bile do sedaj v izključni pristojnosti državnih organov, se demonopolizirajo in prenašajo na zasebnovarnostne službe. Policija in drugi državni organi nimajo nikjer dovolj moči, zato postaja zasebno varstvo dopolnilo varstvu, ki ga država zagotavlja preko nacionalnovarnostnega sistema. Tako je umestitev subjektov zasebnega varstva v nacionalnovarnostni sistem še kako upravičena. Pri preprečevanju 9

18 kriminalitete pa imajo subjekti zasebnega varstva lahko pomembno vlogo, seveda ob strogi regulaciji njihovega delovanja. Zato je zasebnemu varstvu potrebno poiskati posebno mesto v okviru nacionalnovarnostnega sistema kot samostojno prvino, predvsem v okviru zagotavljanja notranje varnosti«(»repzk«, 2006). Prav tako o uveljavitvi koncepta policijskega dela v skupnosti govori Resolucija o dolgoročnem razvoju programa policije do leta 2025»Kakovostna policija za varno Slovenijo«(2015), ki v drugi točki 4. poglavja govori»dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje varnostnih dogodkov, posamični cilji pa so: visoka stopnja partnerskega sodelovanja subjektov lokalne skupnosti in prebivalcev pri zagotavljanju varnosti; večji občutek varnosti pri ljudeh; večje zaupanje ljudi v delo policije; večje zadovoljstvo ljudi z delom policije; učinkovito preprečevanje in preiskovanje kriminalitete. Cilj policijskega dela v skupnosti je v okviru partnerskega odnosa čim bolj zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti po varnosti. Zato policijsko delo v skupnosti ni le preventivno delo, temveč zapleten in večplasten proces delovanja, ki zajema vsa področja dela policistov kot tudi vodstvenih in vodilnih uslužbencev. Zavzemanje za kakovostno policijsko delo v skupnosti se mora odražati pri vseh odločitvah in dejavnostih v policiji, za to pa bodo potrebne tudi spremembe miselnosti policistov in njihovih vodij. S policijskim delom v skupnosti bo policija tudi bolje preprečevala in preiskovala kriminaliteto. Partnerstvo s skupnostjo bo omogočilo pridobivanje informacij za zgodnje prepoznavanje varnostnih problemov in z njim povezanih tveganj«(»resolucija o dolgoročnem razvoju programa policije do leta 2025»Kakovostna policija za varno Slovenijo«[ReDRPPol]«, 2015). O preventivni dejavnosti govori tudi dokument Temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje (2012), ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Dokument v 5. poglavju opisuje, da je policija»brez 10

19 sodelovanja in pomoči občanov manj uspešna pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, vzdrževanju reda v družbi in opravljanju drugih javnovarnostnih nalog, saj se težave ne dajo rešiti le z represivnim delom. Zato je treba več pozornosti nameniti preventivni dejavnosti in partnerskemu sodelovanju s skupnostmi, pri čemer je zlasti slednje zapleten in dinamičen del odgovornega policijskega dela, pri katerem lokalna skupnost tudi sama prispeva k večji varnosti, kar se v nadaljevanju skupaj z izboljšano vidnostjo in dostopnostjo policistov kaže v občutku varnosti pri državljanih in zmanjšanju strahu pred kriminaliteto in drugimi pojavi, ki ogrožajo njihovo varnost«(ministrstvo za notranje zadeve RS [MNZ RS], 2012). O povezanosti z lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti pri zagotavljanju varnosti govori tudi dokument Temeljne usmeritve za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje (2017), ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Dokument v 5. poglavju govori:»pomemben segment preprečevanja (in tudi preiskovanja) varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami je povezanost policije z lokalno skupnostjo in drugimi subjekti (npr. občinska redarstva, zasebne varnostne službe, nevladne organizacije, društva) ter neposreden stik s prebivalci. Nobeno sodobno komunikacijsko sredstvo ne more nadomestiti osebne komunikacije ali pozdrava prijaznega policista. Prisotnost policista v lokalnem okolju med prebivalci vpliva na boljši občutek varnosti in krepi zaupanje ljudi v policijo. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ljudje zaupajo policiji in so kot uporabniki njenih storitev z njo zadovoljni, manj pa so zadovoljni z njeno odzivnostjo na njihove predloge in pobude za izboljšanje varnosti. Policija mora v partnerskem odnosu z lokalno skupnostjo in drugimi subjekti spodbujati samozaščitno ravnanje, skupno preprečevanje varnostnih težav, identificiranje in odpravljanje vzrokov ter pogojev za nastanek varnostnih dogodkov. Prebivalce mora obveščati o varnostnih težavah v lokalni skupnosti, delu policije in možnostih preprečevanja pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti. Kakovostno partnerstvo policiji omogoča pridobivanje informacij za zgodnje prepoznavanje varnostnih težav in z njimi povezanih tveganj«(ministrstvo za notranje zadeve RS [MNZ RS], 2017). 11

20 3 Delo policije na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete O pomembnosti odkrivanja in preiskovanja kriminalitete govori Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006), ki organom varnostnega sistema nalaga, da je na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete»treba okrepiti zaupanje državljanov v delo organov preiskovanja in odkrivanja ter jih pritegniti k večjemu sodelovanju za prijavljanje kaznivih dejanj. Za izboljšanje dela institucij pri odkrivanju in preiskovanju so potrebne tudi nekatere organizacijske spremembe, ki lahko prispevajo k usklajenemu razvoju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov. Uspešnost pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je odvisna zlasti od sodelovanja med državnimi organi in institucijami, zlasti ko gre za kompleksnejša in zahtevnejša preiskovalna področja, kot so terorizem, organizirani kriminal, gospodarski kriminal, korupcija in pranje denarja, pa tudi na tistih področjih, kjer je zaradi narave problematike potreben širši pristop (nasilje v družini, varstvo okolja, kulturne in naravne dediščine in podobno). Učinkovito sodelovanje temelji na pravočasnem obveščanju, neposredni izmenjavi podatkov in institucionalizaciji sodelovanja«(»repzk«, 2006). 3.1 Opredelitev pojma kriminaliteta Kriminaliteta je skupek vseh tistih ravnaj, ki napadajo ali ogrožajo temeljne človekove vrednote, kot so: življenje in telesna nedotakljivost; svoboščine in pravice; premoženje in vrednost. 12

21 Kot kriminaliteto avtor opredeljuje tudi skupek tistih ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo temeljne družbene vrednote, kot so: družbena ureditev ter varnost države; njene najpomembnejše institucije (Meško, 2016). Pomembno je, da smemo v okvir pojma kriminaliteta uvrščati samo tista dejanja, ki so v kazenski zakonodaji države opredeljena kot kazniva. To pa iz preprostega razloga, ker niso vsa dejanja, ki jih javnost opredeljuje kot škodljiva in nevarna, opredeljena v kazenski zakonodaji (Meško, 2016). Kazenski zakonik (2012) namreč v 16. členu opredeljuje, da je kaznivo dejanje»človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca«(»kazenski zakonik [KZ-1-UPB2]«, 2012). 3.2 Opredelitev pojma premoženjska kriminaliteta V kolikor želimo razumeti pojem premoženjska kriminaliteta, je v prvi vrsti ključnega pomena razumevanje, kaj spada pod pojem premoženje. Premoženje posameznika je po veljavnem stvarnem pravu sestavljeno iz njegove lastninske in drugih premoženjskih pravic, se pravi iz vseh pravic, ki so prenosljive in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Zato najbolj intenzivne posege v premoženjske pravice sankcionira prav kazensko pravo (Ambrož et al., 2015).»Klasična premoženjska kriminaliteta v obliki tatvin, vlomov ter vandalizma je poleg nasilnih in spolnih kaznivih dejanj najbolj številčna oblika kriminalitete, ki pomembno vpliva na subjektivni občutek varnosti državljanov. Povečuje se število mladoletnih storilcev premoženjskih kaznivih dejanj, vse večji je tudi delež storilcev odvisnikov od drog, v primerih hujših premoženjskih kaznivih dejanj pa prevladujejo povratniki ter pripadniki organiziranih kriminalnih skupin«(»repzk«, 2006). 13

22 »Premoženjska kriminaliteta zajema različna kazniva dejanja zoper premoženje, kot so tatvine, vlomi, poškodovanja tuje stvari, drzne in roparske tatvine, ropi, goljufije in tatvine motornih vozil. Gre za največjo skupino kaznivih dejanj, ki jih evidentira in obravnava policija (okoli 80 %)«(Anželj, n. d.).»vzroki so naslednji: pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev, kar izkoriščajo storilci tovrstnih kaznivih dejanj; visoka stopnja brezposelnosti; pomemben delež odvisnikov od prepovedanih drog kot storilcev premoženjskih kaznivih dejanj; relativno lahka dostopnost do prepovedanih drog; odprtost meja v okviru EU in možnost, da storilci premoženjske kriminalitete zaradi majhnosti naše države v najkrajšem času zapustijo državno ozemlje«(anželj, n. d.). 3.3 Zakonska podlaga policije na področju preiskovanja kriminalitete Pri preiskovanju kriminalitete ima policija pooblastila določena v Zakonu o kazenskem postopku (2012), ki v prvem odstavku 148. člena določa:»če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka«(»zakon o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo) [ZKP-UPB8]«, 2012). Prav tako Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) v prvem odstavku 4. člena določa:»naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi; 14

23 preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; vzdrževanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,; nadzor državne meje; naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev; varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov; naloge ob naravnih in drugih nesrečah; druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom«(»znppol«, 2013). 15

24 4 Policijsko delo v skupnosti»po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je slovenska milica preimenovala v policijo. Z razvojem demokratičnega sistema in številnimi drugimi spremembami v družbenopolitičnem življenju se je tako v organizacijskem kot funkcionalnem smislu spremenila tudi policija. Na osnovi lastnih in tujih izkušenj se je izoblikovala nova filozofija policijskega dela. Slovenska policija je hotela postati sodobna in uspešna policija, ki bo varovala posameznike in skrbela za varnost družbe kot celote, tako da je bila že leta sprejeta zamisel o projektu javne varnosti. Že poskusni projekt javne varnosti, kasneje projekt Policija, je pomembno mesto namenil preventivnemu delovanju. Vodja varnostnega okoliša se je preimenoval v vodjo policijskega okoliša in postal nosilec preventivnih nalog na območju lokalne skupnosti. Projekt Policija, ki je preventivo postavil za eno od osnov policijskega dela, je bil uspešno preizkušen in kot takšen uveljavljen za celotno območje Slovenije«(Policija, n. d.). O policijskem delu v skupnosti je tako mogoče prebrati tudi na spletni strani policije, in sicer da je bila leta 2013»sprejeta nova strategija policijskega dela v skupnosti, ki odraža tako varnostne, kot tudi ekonomske in druge razmere današnje družbe. Osnovni namen novega dokumenta Strategija policijskega dela v skupnosti je, da z določenimi ukrepi na področju organizacije dela, delovnih procesov, usposabljanja in izobraževanja ter tudi s spremembo miselnosti o vlogi policijskega dela v skupnosti povečamo učinkovitost in uspešnost dela policije na vseh področjih«(policija, n. d.).»cilji nove strategije policijskega dela v skupnosti so: več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, državnimi organi in civilno družbo; večja vidnost in okrepljena prisotnost policistov v lokalni skupnosti; večji občutek varnosti; večje zaupanje v delo policije in zadovoljstvo z njim«(policija, n. d.). 16

25 »Glede na novo strategijo policijsko delo v skupnosti ni samo preventivna, ampak tudi represivno delo policistov. Naloge morajo biti vsebinsko kakovostne in usmerjene v čim hitrejše odpravljanje varnostnih problemov, s tem pa je mogoče pomembno vplivati na zadovoljstvo ljudi oz. na njihov občutek varnosti. Število izvedenih represivnih ukrepov je le obrobni pokazatelj uspešnosti policijskega dela v skupnosti. Tega ni mogoče primerjati z usmerjenimi aktivnostmi za doseganje rezultatov na določenih področjih dela, na katerih so pomembni tudi kvantitativni rezultati. Pomena policijskega dela v skupnosti se morajo ob vsakem stiku z občani zavedati vsi policisti in kriminalisti, ne glede na to, kakšno delo in na kateri ravni ga opravljajo. Nosilec policijskega dela v skupnosti v policijskem okolišu je še vedno vodja policijskega okoliša. Zelo pomembno pa je, da se preventivni in represivni ukrepi izvajajo na visoki profesionalni ravni, kar pomeni, da je treba delo opravljati ne le strokovno, ampak tudi etično, humano, pravično in se izogibati konfliktom. Integriteta policistov in spoštljivi medsebojni odnosi, tako znotraj kot navzven, morajo biti na prvem mestu. Policisti morajo vedeti, da se zaupanje ljudi lahko izgubi že z majhnimi napakami. Pri opravljanju nalog se je treba zavedati temeljnega poslanstva policije policija služi ljudem«(policija, n. d.). Za razumevanje policijskega dela v skupnosti je pomembno poznavanje policije in policijskega dela. To pa iz preprostega razloga, ker je za večino občanov policijsko delo odzivanje na prijave o kaznivih dejanjih, preiskovanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. Iz opisanega izhaja tudi miselnost, da je zatiranje in preprečevanje kriminalitete odgovornost policije. Posledično tej miselnosti se tudi ocenjuje učinkovitost policije. Kljub prepričanju, da se policija ukvarja predvsem s kriminaliteto, ne moramo mimo dejstva, da policija velik del svojega časa namenja tudi drugim nalogam, ki nimajo posebne zveze s kriminaliteto. Te naloge so: vzdrževanje reda; pomoč voznikom; 17

26 nadzor prometa; ukvarjanje s pobeglimi živalmi; odzivanje na različne lažne alarme; pritožbe zaradi hrupa; dostave različnih uradnih obvestil in vabil. Študije kažejo, da zaradi opisanih razlogov namenjajo samo 20 % časa ukvarjanju s kriminaliteto (Wilson, 1968; Kelling, 1978; Lab, 1984; v Meško, Pagon in Dobovšek, 2005). Policija je brez sodelovanja in pomoči občanov manj uspešna pri reševanju problemov, povezanih s preprečevanjem in zatiranjem kriminalitete ter opravljanjem drugih nalog policije, povezanih s področjem varnosti v družbi. Teh problemov se ne da rešiti le z represivnim delom, temveč je potrebno več pozornosti namenjati preventivni dejavnosti in sodelovanju s skupnostmi. Tako filozofija policijskega dela v skupnosti temelji na sodelovanju in skupnem reševanju problemov, pri čemer policija dejavno sodeluje tako s prebivalci v skupnostih, kot tudi z vsemi drugimi službami (Trojanowicz in Bucqueroux, 1994; v Meško, Pagon in Dobovšek, 2005). Policijsko delo v skupnosti je pristop, ki je zakonsko podporo v slovenskem okolju dobil z opredelitvijo različnih podlag in načinov sodelovanja zlasti s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in civilno družbo, z mehanizmi partnerskega sodelovanja, na primer sveti in sosveti, komisijami in drugimi projekti (Cordner, 2010; Pečar, 2001; Pagon in Lobnikar, 2004; v Ambrož et al., 2015). Legitimnost policijskega dela pa se krepi s pristopom, ki poudarja preventivno dejavnost in večjo prilagojenost policijskega dela lokalnim potrebam in potrebam posameznikov ter izmenjavi informacij med policijo in skupnostjo (Cordner, 2010; Smith in Natalier, 2005; v Ambrož et al., 2015). 18

27 5 Opis postopka raziskave Za potrebe raziskave je bila tako uporabljena metoda polstrukturiranih intervjujev, pri čemer so bili opravljeni intervjuji s policijskimi vodji in policistom z GPU in PU Novo mesto. Izbor je bil opravljen z osredotočenjem na tiste vodje in druge policiste, ki se več in dlje časa ukvarjajo s policijskim delom v romskih naseljih. Pri vseh so bila uporabljena tematsko usmerjena sledeča vprašanja: Opišite, katere policijske naloge vaša enota izvaja pri prebivalcih romskih naselij? Katere preventivne (preprečevalne) aktivnosti vaša enota izvaja pri prebivalcih romskih naselij? Ali vaša enota svoje preventivne aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij usmerja tudi v storilce oziroma potencialne storilce kaznivih dejanj? Ali menite, da preventivne aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij dosežejo svoj namen in učinek? Za potrebe raziskave so bili opravljeni polstrukturirani intervjuji tudi s strokovnjaki CSD in drugih pristojnih služb s tega področja iz območja Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Tudi pri slednjih je bil opravljen izbor z osredotočenjem na tiste strokovnjake, ki se pri svojem delu v sodelovanju s policijo neposredno srečujejo z romsko populacijo. Pri vseh so bila uporabljena tematsko usmerjena sledeča vprašanja: Opišite, kako vi vidite delo pristojne policijske postaje (v nadaljevanju PP) pri policijskem delu v skupnosti in znotraj tega preventivne aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij? Katere preventivne aktivnosti pristojna PP izvaja skupaj z vami? Ali pristojna PP na vašem območju svoje preventivne aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij usmerja tudi v storilce oziroma potencialne storilce kaznivih dejanj? 19

28 Ali ste opazili oziroma ste mnenja, da preventivne aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij dosežejo svoj namen in učinek? Vaši predlogi in pobude na področju policijskega dela v skupnosti in znotraj tega preventivnih aktivnosti pri prebivalcih romskih naselij, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju kriminalitete oz. drugih deviantnih ravnanj? Ista tematsko usmerjena vprašanja v polstrukturiranih intervjujih so bila uporabljena tudi pri predstavnikih romske skupnosti iz Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Raziskava je bila opravljena osebno s 15 intervjuvanci, s katerimi so bili opravljeni polstrukturirani intervjuji meseca januarja, februarja in marca S temi vprašanji oziroma odgovori nanje smo skušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. 20

29 6 Rezultati 6.1 Ugotovitve raziskav s policijskimi vodji in policistom Izvajanje policijskega dela v romskih naseljih zaradi etničnih značilnosti prebivalcev od izvajalcev zahteva večjo angažiranost in drugačen pristop. O upoštevanju drugačnosti pri načrtovanju in pripravi preprečevalnih ukrepov govori tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje (2012), ki navaja, da»pri preprečevanju, načrtovanju in pripravi preprečevalnih ukrepov je treba upoštevati družbene, kulturne, ekonomske, pravne in politične dejavnike v določeni družbi, saj ukrepi niso neposredno prenosljivi iz ene kulture v drugo. Mehanično prenašanje modelov lahko povzroči številne nezaželene in nehotene učinke«(»renppzk12 16«, 2012). Zaradi opisanega so bili, kot izhaja iz metodološkega pristopa, opravljeni polstrukturirani intervjuji s policijskimi vodji in policistom, ki se pri svojem delu že dlje časa ukvarjajo s policijskim delom v romskih naseljih. Z intervjujem s policijskim vodjem na državnem nivoju, in sicer GPU, je bilo ugotovljeno, da policija na nivoju GPU v sklopu delovne skupine izvaja naloge na področju dela policije v večetnični družbi in s subkulturnimi skupinami. GPU v sklopu delovne skupine izvaja preventivne in operativne aktivnosti v sodelovanju z enotami na vseh nivojih policije. Njihove aktivnosti so usmerjene večinoma v preventivno delo in izvajanje policijskega dela v skupnosti. Izvajajo tudi policijske naloge v romski skupnosti v sodelovanju s PU in območnimi PP ter v primerih izkazanih najrazličnejših potreb po vključevanju v reševanje varnostnih problemov. Te naloge so večinoma preventivnega delovanja. Vključujejo se v reševanje najzahtevnejših primerov (hujši spori med družinami, odhodi romskih deklet v druge družinske skupnosti in ostalimi izstopajočimi motečimi dejavniki, kot so streljanja in ostalo), pri tem sodelujejo z legitimnimi predstavniki romske skupnosti in posamezniki pri ugotavljanju okoliščin vseh omenjenih dogodkov. Izvajajo tudi neformalne pogovore, 21

30 delavnice in mediacije. Na njihov predlog je bil v letu 2017 vzpostavljen dialog in način sodelovanja s Forumom romskih svetnikov, ki zastopa romske svetnike v občinskih svetih. Z njimi se, z namenom izmenjave informacij ter obravnave konkretnih varnostnih dogodkov v romski skupnosti, sestajajo na sestankih. Z romskimi svetniki na ta način odpravljajo nek»šum«, da so oboji bolje seznanjeni s konkretnimi problemi, na podlagi katerih iščejo skupne rešitve. Romsko skupnost je potrebno vključevati v reševanje problemov in to je tudi eden izmed njihovih ciljev pri delu. Z obliko neformalnega povezovanja, ozaveščanja, svetovanja in informiranja vplivajo na dinamiko reševanja problemov, ki mora poleg policije vključevati tudi ostale institucije. Ključno je medinstitucionalno povezovanje v obliki timov, sosvetov, kjer mora sodelovati tudi romska skupnost. S predstavniki romske skupnosti sodelujejo na območju celotne države, srečujejo se na sestankih Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, na različnih medresorskih delovnih skupinah in konferencah. Njihove aktivnosti so usmerjene tudi v operativno delo na terenu, ko občasno obiskujejo romska naselja na območju Republike Slovenije in izvajajo neformalne razgovore s predstavniki romskih naselij. Kot dobra praksa se je pokazalo tudi že tradicionalno izvajanje nalog na območju PP Radovljica, kjer v času praznika»veliki šmaren«brezje obišče in se tam zadržuje med predstavnikov romske skupnosti. Glede na obravnavane konflikte v preteklosti so s preventivnimi dejavnostmi (tako v romskih naseljih kot na kraju dogodka), s skupnim sodelovanjem policije, lokalne skupnosti, Rimokatoliške cerkve in predstavniki romske skupnosti, v zadnjih letih uspeli bistveno izboljšati splošno varnost ljudi in premoženja kot tudi bolj obogatiti vsebinski del bivanja na Brezju. Vse izvedene aktivnosti doprinesejo tudi k višjemu občutku varnosti, saj praktično ni kršitev javnega reda in miru in drugih deviantnih ravnanj. Z vidika prenosa odgovornosti in vključevanja je pomembna tudi stalna komunikacija z vsemi legitimnimi predstavniki romske skupnosti, in sicer s Svetom romske skupnosti (krovnim organom, ki zastopa romsko skupnost v Republiki Sloveniji), Forumom romskih svetnikov, Zvezo za razvoj romske skupnosti Preporod, Zvezo Romov za Dolenjsko, Zvezo za razvoj romske skupnosti (Lokve) in Zvezo romske skupnosti Umbrella Dežnik. Naloge, ki jih izvajajo, so tako večinoma usmerjene v strateško in operativno delo policije pri delu z romsko skupnostjo. 22

31 Ugotovljeno je bilo tudi, da je velik delež aktivnosti s predstavniki romske skupnosti ozaveščevalne narave. Gre za najrazličnejše, skoraj vsakodnevne aktivnosti, ki so usmerjene v bodisi legitimne predstavnike romske skupnosti bodisi posameznike, ki ne nastopajo v postopkih npr. kot oškodovanci oz. storilci. To je oblika dela, kjer s preventivnimi aktivnostmi želijo vplivati, da ne pride do določenih varnostnih pojavov. Torej se aktivnosti, ki se jih najpogosteje izvaja s predstavniki romske skupnosti, nanašajo na izvajanje neformalnih razgovorov, svetovanj in opozarjanj, sestankov, ozaveščanj o posameznih problemskih situacijah, izobraževanj predstavnikov romske skupnosti ter neposrednih aktivnosti z romsko skupnostjo na terenu. Uspešne metode dela so izvajanje preventivnih aktivnosti skupaj s predstavniki drugih institucij. Prav tako je bilo ugotovljeno, da predstavniki policije z nivoja GPU sami neposredno ne izvajajo aktivnosti, usmerjenih v storilce, oziroma potencialne storilce kaznivih dejanj. Vsekakor pa izvajajo aktivnosti v sodelovanju s posamezniki iz PU, ob njihovih potrebah, vendar slednje ni tako pogosto. Najpogosteje je to ob hujših med družinskih sporih, kjer je potrebna mediacija, ki je seveda zelo učinkovita metoda reševanja sporov. Delo s kršitelji povratniki in izvajanje preventivnih aktivnosti s potencialnimi storilci kaznivih dejanj je prvenstvena naloga in odgovornost lokalnega nivoja policije. Ugotovljeno je bilo tudi, da preventivne aktivnosti pri predstavnikih romske skupnosti vsekakor dosežejo namen, če so opravljene tako kot morajo biti. Vse to je odvisno od več dejavnikov, sam rezultat pa tudi ni viden»čez noč«. Jih pa je potrebno dosledno izvajati in v njih vključevati legitimne romske predstavnike»s prenosom odgovornosti«. Prav tako so uspešne preventivne aktivnosti tiste, pri katerih sodelujejo tudi druge institucije, ki jih je potrebno tudi angažirati. Dejstvo je, da mora izvajalec preventivnih aktivnosti (policist/starešina) vsekakor uživati potrebno mero zaupanja in spoštovanja med Romi, osebne avtoritete pa si ne zgradi»tako rekoč čez noč«. Drugi vidik je zainteresiranost romske skupnosti za preventivne delavnice in dojemljivost za preventivne aktivnosti. Učinek imajo tudi preventivne aktivnosti»door to door«, kjer tako imenovane trojke policist delavec CSD občinski referent za romska vprašanja, individualno izvajajo svetovanja in opozarjanja ter neformalne razgovore z namenom preprečevanja 23

32 najrazličnejših varnostnih dogodkov. To je potrebno izvajati kontinuirano in bi morala biti neka stalna oblika dela v romskih naseljih. Ko se to izvaja dalj časa, to sprejmejo tudi Romi. Negativni vpliv imajo nedvomno posamezne projektne aktivnosti, saj so vezane na čas trajanja (1 leto, 3 mesece) in so za to namenjena tudi finančna sredstva. Romi pa do takih projektnih aktivnosti nimajo zaupanja, saj menijo, da je to»njihov denar«in se z njimi najrazličnejši posamezniki samo okoriščajo. Aktivnosti je potrebno v romskih naseljih izvajati na multidisciplinaren način, saj le tako ni možnosti za negativno manipulacijo, prav tako Romi vidijo, da so institucije povezane. Ključno je dejstvo, da je žal trenutno edina stimulacija, ki vpliva na Rome, odtegnitev/omejitev denarne socialne pomoči, ki jih v okviru svojih pristojnosti izvaja CSD. Z intervjuji s policijskimi vodji z lokalnega nivoja, in sicer PP Novo mesto, Šentjernej, Krško in Črnomelj, je bilo ugotovljeno (povzeta skupna stališča), da policija z lokalnega nivoja v samih romskih naseljih izvaja predvsem naloge, ki so usmerjene v preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda in miru ter nadzorovanje in urejanje prometa. Zelo pomemben segment je tudi izvajanje nalog, ki so usmerjene v sodelovanje s posamezniki in skupnostjo ter izvajanje preventivnih aktivnosti. Sam način in oblike izvajanja prilagajajo varnostnim dogodkom in stanju varnosti, najpogostejše oblike opravljanja policijskih nalog pa so opazovanje, patruljiranje in interveniranje. Naloge načrtujejo in izvajajo v skladu s strategijo policijskega dela v skupnosti, ki po njihovem mnenju pomembno vpliva na občutek varnosti občanov. Zavedati se moramo, da je policija pri reševanju problemov in odpravljanju vzrokov veliko bolj uspešna, če sodeluje z lokalno skupnostjo, državnimi organi in civilno družbo. Cilj multidisciplinarnega reševanja težav je, da skupaj prepoznavajo in rešujejo probleme, predvsem pa skušajo odpraviti vzroke in na tak način izboljšajo kakovost bivanja vseh občanov. S takim pristopom dela so uspešni, občani jim zaupajo in se počutijo varne. Ugotovljeno je bilo tudi, da v romskih naseljih izvajajo vrsto preventivnih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v ozaveščanje občanov o veljavni zakonodaji, protipravnih dejanjih in motečih dejavnikih za večinsko prebivalstvo. Tako recimo izvajajo preventivne aktivnosti z namenom preprečevanja uporabe strelnega orožja, pirotehnike, zadimljenja 24