DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Ocena policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec M

Transkripcija

1 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Ocena policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec Marec, 2015 Petra Kofol Mentorica: doc. dr. Maja Modic

2 Zahvala Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti mentorici doc. dr. Maji Modic za nasvete in strokovno pomoč pri nastanku tega diplomskega dela. Zahvaliti se želim tudi svoji družini in vsem ostalim, ki so mi bili v času študija v kakršnokoli pomoč.

3 Kazalo vsebine 1 Uvod Metode Namen in cilji Metode dela Napoved vsebine Policijsko delo v skupnosti Policijsko delo v skupnosti v Sloveniji Dokumenti, ki opredeljujejo policijsko delo v skupnosti v Sloveniji Vodja policijskega okoliša Policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec Podatki Populacija in vzorec Demografski podatki anketirancev Opis vprašalnika Rezultati analiz Analiza kakovosti stikov policistov z ljudmi Analiza percepcije kriminalitete in nereda Analiza strahu pred viktimizacijo Analiza skupnostne povezanosti Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti na območju PP Bovec Razprava Zaključek Uporabljeni viri Priloge

4 Kazalo tabel Tabela 1: Delež anketirancev glede na spol Tabela 2: Delež anketirancev glede na starost Tabela 3: Delež anketirancev glede na dokončano izobrazbo Tabela 4: Delež anketirancev glede na status Tabela 5: Delež anketirancev glede na občino bivanja Tabela 6: Prvi sklop Kakovost stikov policistov z ljudmi Tabela 7: Drugi sklop Percepcija kriminalitete in nereda Tabela 8: Tretji sklop strah pred viktimizacijo Tabela 9: Četrti sklop skupnostna povezanost Tabela 10: Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti na območju PP Bovec Kazalo grafov Graf 1: Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov posameznikom, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj na vašem območju? Graf 2: Kako vljudni so, po vaši oceni, na splošno, policisti do ljudi s katerimi izvajajo postopke? Graf 3: V kolkšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju? Graf 4: V kolkšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, nepristranski ko obravnavajo posameznike na vašem območju? Graf 5: Kako uspešni so policisti, po vašemmnenju, pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in mira na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? Graf 6: Kako velik problem je, po vašem mnenju, vandalizem v vašem okolju? Graf 7: Kako velik problem je, po vašem mnenju, pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju? Graf 8: Kako velik problem so, po vašem mnenju, napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju? Graf 9: Kako velik problem so, po vašem mnenju, roparski napadi oziroma tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju?

5 Graf 10: Kako velik problem je, po vašem mnenju, kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? Graf 11: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi vas kdo poskušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izved vašega doma v vašem okolju? Graf 12: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem, ko je nekdo v stanovanju/domu? Graf 13: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da vas bo nekdo, ko ste zunaj svojega doma v vašem okolju, napadel ali pretepel? Graf 14: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil? Graf 15: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem ko nikogar ni v vašem stanovanju/domu? Graf 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli po zdravila zame v lekarno in podobno Graf 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo popazili na moj dom oziroma pazili na morebitne težave Graf 18: Če bi v stiski rabil 25 EUR, bi mi jih sosed posodil Graf 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme Graf 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo Kazalo slik Slika 1: Znak za policijsko delo v skupnosti (vir: Policija, n. d. B)

6 Povzetek V teoretičnih izhodiščih diplomskega dela je predstavljeno policijsko delo v skupnosti. Primerjali smo opredelitve policijskega dela v skupnosti različnih avtorjev. Policijsko delo v skupnosti najlepše pojasnimo kot partnersko sodelovanje policije in državljanov pri zagotavljanju varnosti v skupnosti. To vključuje nudenje medsebojne pomoči in odnose, ki temeljijo na zaupanju. Podrobneje smo opisali policijsko delo v skupnosti v Sloveniji in si pogledali dokumente, ki policijsko delo v skupnosti v Sloveniji opredeljujejo. Na kratko smo predstavili tudi policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. Poudarek drugega dela tega diplomskega dela je na konkretnem primeru policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na tem območju analizirali stanje policijskega dela v skupnosti. Anketiranih je bilo skupaj 159 naključno izbranih prebivalcev občine Bovec in občine Kobarid. Pridobljene podatke smo analizirali, preverili zapisane hipoteze in zapisali ugotovitve. Analize so pokazale, da je policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec dobro razvito, saj so anketiranci percepcijo kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostno povezanost dobro ocenili. Malo slabšo (ampak še vedno dobro) oceno so podali le glede njihovih stikov s policijo. Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, skupnost, policija, partnerstvo, kriminaliteta, nered, strah 6

7 Summary Assessment of community policing in the area of police station Bovec In the theoretical foundations of the diploma thesis community policing is presented. We compared the definitions of the community policing of various authors. Community policing is best explained as partnership between the police and the citizens, ensuring the safety of the community together. This includes the provision of mutual assistance and relations that are based on trust. We described community policing in Slovenia in more detail and presented the documents defining community policing in Slovenia. Briefly, we also presented community policing in the area of police station Bovec. The second part of this diploma thesis is focused on an example of community policing in the area of police station Bovec. Through a survey we analysed the establishment of community policing in this area. We randomly selected 159 citizens from municipality Bovec and municipality Kobarid. In the end, we analysed the obtained data, tested the hypotheses and interpreted the results. The analysis has shown that community policing in the area of police station Bovec is well developed. The respondents have evaluated perception of crime and disorder, fear of crime and community cohesion very positive. They rated their contact with the police slightly less positive. Key words: community policing, community, police, partnership, crime, disorder, fear 7

8 1 Uvod V današnjih časih je izmed vseh ciljev policije zelo pomemben naslednji: zmanjševanje kriminalitete in nereda ter strahu pred viktimizacijo. Za dosego tega cilja je policija v prakso vpeljala policijsko delo v skupnosti. To je poseben način policijskega dela, katerega bistvo je sodelovanje prebivalcev skupnosti s policijo. Edino skupaj lahko identificirajo v skupnosti prisotne probleme, ki lahko vodijo v kriminaliteto, in tudi poiščejo rešitve za odpravo teh problemov. Med prebivalci in policijo je torej treba vzpostaviti medsebojno sodelovanje, ki temelji na zaupanju. Za uspešno implementacijo policijskega dela v skupnosti je potrebna sprememba miselnosti tako policistov, kot tudi prebivalcev. Prvi se morajo naučiti svoje delo opravljati z drugega zornega kota, občani pa morajo dojeti, da naloga policistov ni samo kaznovanje, ampak dejansko preprečevanje kriminalitete in to z njihovo pomočjo. V Sloveniji se policijsko delo v skupnosti v praksi uveljavlja počasi, ampak je, glede na opravljene raziskave na to temo, na pravi poti. Pogledali si bomo dokumente, v katerih je policijsko delo v skupnosti v Sloveniji podrobneje opredeljeno. Namen te diplomske naloge je oceniti policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. Za ta namen smo na tem območju izvedli anketo, s pomočjo katere bomo lahko ugotovili, kakšno mnenje imajo prebivalci občin Bovec in Kobarid o delu policistov, kako dojemajo kriminaliteto in nered na tem območju, prisotnost strahu pred viktimizacijo ter povezanost ljudi v skupnosti in njihovo medsebojno zaupanje. Glede na to, da obsega območje policijske postaje Bovec podeželje, lahko pričakujemo, da se občani med sabo dovolj dobro poznajo in da poznajo tudi vodje policijskih okolišev. Navsezadnje so vodje policijskih okolišev tisti, ki so najbolj prisotni med občani in bi morali biti najbolj prepoznavni. 8

9 2 Metode V tem poglavju bodo predstavljeni namen, cilji, hipoteze in metode diplomskega dela. Opisan bo postopek dela, anketni vprašalnik ter populacija in vzorec, ki sta zajeta v diplomskem delu. 2.1 Namen in cilji Namen diplomskega dela je predstaviti policijsko delo v skupnosti in oceniti stanje tega načina dela na območju policijske postaje Bovec. Glavni cilj, katerega želimo doseči, je oceniti razvitost in implementiranost policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. Ugotoviti želimo kako prebivalci tega območja ocenjujejo svojo interakcijo s policisti ter kako varno se v svojem okolju počutijo. V diplomskem delu bomo preverjali naslednje hipoteze: Hipoteza 1: Prebivalci občin Bovec in Kobarid so zadovoljni s kakovostjo stikov policistov z ljudmi. Hipoteza 2: Prebivalcem občin Bovec in Kobarid se stopnja kriminalitete in nereda na tem območju ne zdi visoka. Hipoteza 3: Prebivalcev občin Bovec in Kobarid ne skrbi ogroženost pred kriminalom. Hipoteza 4: Prebivalci občin Bovec in Kobarid so si pripravljeni medsebojno pomagati, kadar je to potrebno. Hipoteza 5: Policijsko delo v skupnosti je na območju policijske postaje Bovec visoko razvito. 2.2 Metode dela Za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge je uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja in analiziranja pisnih in internetnih virov. Pri empiričnemu delu pa je uporabljena metoda terenske študije, pri kateri smo z anketnim vprašalnikom zbrali potrebne podatke. Za dobljene podatke je bila uporabljena metoda statistične in grafične obdelave podatkov (Excel in SPSS). 9

10 2.3 Napoved vsebine V naslednjih poglavjih so opisana teoretična izhodišča diplomske naloge, kjer bomo predstavili policijsko delo v skupnosti in pojasnili kateri dokumenti opredeljujejo policijsko delo v skupnosti v Sloveniji. Tu si bomo posebej pogledali tudi naloge vodij policijskih okolišev. Sledi poglavje Podatki, ki zajema opis populacije in vzorca, demografske podatke anketirancev ter opis vprašalnika. V poglavju Rezultati analiz so zajete analize vseh štirih sklopov anketnega vprašalnika ter odgovor glede indeksa razvitosti policijskega dela v skupnosti na območju policijske postaje Bovec. Diplomsko delo zaključimo z razpravo in zaključkom. 10

11 3 Policijsko delo v skupnosti Pojem»policijsko delo v skupnosti«vse do danes še nima zapisane enotne definicije. Različni avtorji opredeljujejo ta pojem z različnimi besedami, vsi pa so mnenja, da gre v osnovi za sodelovanje državljanov in policistov pri zagotavljanju varnosti v skupnosti. Policijsko delo v skupnosti, kot edini pravi model policijske dejavnosti, gradi s poudarjanjem štirih ključnih elementov: preventivna dejavnost, reševanje problemov, partnerstvo in organizacijske prilagoditve (Dean, Lumb, Proctor, Klopovic, Hyatt in Hamby, 2000). Ponsaers (2001) na primer pravi, da se med policijsko delo v skupnosti štejeta javnost in skupnost, ki v partnerskem sodelovanju skrbita za varno in zanesljivo okolje, v želji po doseganju kvalitetnejšega življenja. Pagon in Lobnikar (2001) se strinjata z opredelitvijo Trojanowicza in Bucquerouxa (1994), da v skupnost usmerjeno policijsko delo, kot filozofija in organizacijska strategija, poudarja sodelovanje med policisti in občani. Kogovšek (2009: 21) nadalje opiše v skupnost usmerjeno policijsko delo kot»obliko policijskega dela, za katerega je značilno prijateljsko sodelovanje policije in policistov s skupnostmi in ljudmi, ter preprečevanje (klasične) kriminalitete, zmanjšanje strahu pred njo in izboljšanje stališč ljudi do dela policije in policistov«. V skupnost usmerjeno policijsko delo je oblika policijskega dela, ki se je najprej pojavila v Združenih državah Amerike ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Za omenjeno policijsko delo je značilno prijateljsko (vzajemno) sodelovanje policije in policistov s skupnostmi in ljudmi ter preprečevanje (klasične) kriminalitete, zmanjšanje strahu pred njo in izboljšanje stališč ljudi do dela policije in policistov (Kogovšek, 2009). Roh in Oliver (2005) navajata, da policijsko delo v skupnosti vpliva na preprečevanje kriminalitete ali vsaj na zmanjševanje strahu pred kriminaliteto v soseskah. Naslednja slika lepo prikazuje bistvo policijskega dela v skupnosti. Policisti naj pri zagotavljanju varnosti v skupnosti sodelujejo z državljani, nudijo naj si medsebojno pomoč, odnosi med njimi pa naj temeljijo na zaupanju (Policija, n. d. B). 11

12 Slika 1: Znak za policijsko delo v skupnosti (vir: Policija, n. d. B) Večina opredelitev pojma policijsko delo v skupnosti vsebuje glavne elemente take dejavnosti oziroma vsaj nekatere od njih, mogoče malo drugače poimenovane. V nadaljevanju bomo predstavili glavne elemente policijskega dela v skupnosti ene izmed opredelitev (Meško in Lobnikar, 2005): sodelovanje skupnosti, reševanje problemov, skupnostna baza in ponovna opredelitev ciljev policijske dejavnosti. Sodelovanje skupnosti, se pravi sodelovanje prebivalcev s policijo, številni avtorji opredeljujejo kot temeljni element policijskega dela v skupnosti. Skupnost torej sodeluje s policijo pri preprečevanju kriminalitete in predvsem pri reševanju problemov. Za uspešno reševanje problemov in preprečevanje kriminalitete mora policija imeti podporo celotne skupnosti prebivalcev, predstavnikov skupnosti (na primer občinskih svetnikov), različnih služb, ki služijo skupnosti in tudi medijev (Virtič in Lobnikar, 2003). Avtorji Šumi, Lobnikar, Banutai in Rančigaj (2012) verjamejo, da je pogoj za pristen partnerski odnos med policijo in skupnostjo, visoka integriteta v policijski organizaciji. Pri reševanju problemov gre predvsem za odkrivanje in odpravljanje vzrokov za kriminaliteto in nered na določenem območju. Tu se srečamo s še eno obliko policijskega dela, in sicer tako imenovano v probleme usmerjeno policijsko delo. Mejo med obema oblikama policijskega dela je težko jasno začrtati, saj sta med seboj tesno povezni. Meško (2001: 276) razloži v probleme usmerjeno policijsko delo kot»opredelitev problema in iskanje primernih rešitev v vsaki specifični situaciji«. Tak način policijskega dela se fokusira na probleme, ki jih rešuje v krajšem časovnem obdobju. Hoover (v Meško, 2001) namreč razlikuje v probleme usmerjeno policijsko delo od policijskega dela v skupnosti glede na čas izvajanja policijskih intervencij. 12

13 Nekatere izmed oblik v probleme usmerjenega policijskega dela sestojijo tudi iz sodelovanja skupnosti, nekatere pa ne. Meško (2001) je za obrazložitev navedel naslednji primer: medtem ko policija izvaja intenzivno patruljiranje ali eno izmed varnostnih akcij, prebivalci soseske ne sodelujejo z njo, saj za to nimajo pooblastil. Skupnostna baza je v policijskem delu nova razsežnost. Policijsko delo v skupnosti je zastavljeno na dolgi rok, zato je bistven dejavnik tega procesa decentralizacija policijske dejavnosti. Pečar (2001: 98) decentralizacijo predstavi kot način reševanja problemov, ki je»čim bližje državljanom in uporabnikom storitev«. Cordner (v Pagon in Mlekuš, 2001) navaja»spremembe v organizaciji, upravi, vodstvu in nadzorstvu«policijskih služb kot pogoj za uveljavitev policijske dejavnosti v skupnosti. Pomemben dejavnik je decentralizacija policije, saj se s tem dejavnikom odločanje prenese tja, kjer problemi nastajajo in se tudi rešujejo (Pagon, 2002). Virtič in Lobnikar (2003) pišeta o organizacijski decentraliziranosti, kot značilnosti policijskega dela v skupnosti. Eden izmed pomembnih korakov je dolgoročna postavitev (zaposlitev) policista v določeno sosesko (območje), za katero je odgovoren. Občani bodo bolj pripravljeni sodelovati s policijo, če bo ta policist redno prisoten na območju in z njimi komuniciral (Meško in Lobnikar, 2005). V letih 2005 in 2006 je vodstvo policije izvajalo projekt»samostojna policijska postaja«. Njegov namen je bil poiskati primerne rešitve za približevanje policijskega dela širši javnosti. Anželj (2008) je analiziral rezultate projekta in ugotovil, da so najpomembnejši člen policijskega dela v skupnosti vodje policijskih okolišev. Zadnji izmed opredeljenih dejavnikov policijskega dela v skupnosti je ponovna opredelitev ciljev policijske dejavnosti, kjer se močno kaže ideja o prepoznavanju in odpravljanju vzrokov za probleme v skupnosti. Posledica tega je tudi sprememba pri ocenjevanju policijskega dela. Klasično policijsko delo je za dobro ocenitev policista zahtevalo zadostno število aretacij, izrečenih denarnih kazni, napisanih predlogov k sodniku za prekrške itd. Ideja policijskega dela v skupnosti pa vsebuje malo drugačne kriterije. Sem spadajo na primer pokazatelji zmanjšanja kriminalitete, zmanjšanja problemov, večjega občutka varnosti v skupnosti ipd. Ideja policijskega dela v skupnosti je iskanje problemov nastanka nereda in kriminalitete ter rešitev za njihovo odpravo. To se lahko doseže s sodelovanjem občanov, ki policiji zaupajo (Meško in Lobnikar, 2005). Anželj (2009) meni, da če je delo policije namenjeno ljudem v neki skupnosti, mora postati najpomembnejši kriterij za uspešnost policije, ocena te skupnosti. 13

14 3.1 Policijsko delo v skupnosti v Sloveniji Nekateri od elementov policijskega dela v skupnosti so v Sloveniji prisotni že od konca druge svetovne vojne (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere in Tominc, 2012). Tudi Kolenc (2002) omenja dolgoletno tradicijo nekaterih elementov policijskega dela v skupnosti v slovenski policiji. Princip v skupnost usmerjenega policijskega dela izhaja iz projekta Policija, s katerim se je sredi 90. let prejšnjega stoletja preoblikovalo delo policije na lokalni ravni. Po osamosvojitvi leta 1991 je slovenska milica dobila ime, ki ga nosi še danes policija. Vzporedno s spremembami na družbenopolitični ravni, se je takrat spremenila tudi policija; tako organizacijsko kot tudi funkcionalno (Svetek, 2011). Tudi Virtič in Lobnikar (2004) pišeta o potrebnih spremembah glede celotne organizacije in filozofije policije. Počasi so posamezne policije začele spoznavati, da z represijo ne dosegajo pričakovanih rezultatov pri zagotavljanju varnosti, in preventivno delovanje je začelo prihajati do veljave. Tudi slovenska policija je intenzivno začela razmišljati da bi postala sodobna, uspešna policija, ki bi skrbela za varnost celotne družbe kot tudi za varnost posameznika. Na čela policijskih okolišev so postavili vodje policijskih okolišev, ki so skrbeli predvsem za preventivne naloge v njihovem okolišu (Svetek, 2011). Kosmač in Gorenak (2004) menita, da bi bil vsebinsko bolj primeren naziv za vodjo policijskega okoliša vodja preventivnega oziroma vodja varnostnega okoliša. Ena izmed nalog vodij policijskih okolišev je tudi sodelovanje v varnostnih sosvetih, kjer skupaj z predstavniki lokalne skupnosti, organizacijami, društvi, gospodarskimi družbami ter ostalimi interesnimi združenji poskušajo vplivati na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Meško (2001) omenja probleme pri uvajanju policijskega dela v skupnosti v prakso, ki so se nanašali predvsem na problematiko kadrovanja in takrat obstoječo poklicno kulturo policistov, ki je zagovarjala klasično policijsko delo. V Sloveniji se policijsko delo v skupnosti po dobrem desetletju še vedno ni popolnoma uveljavilo in implementiralo v prakso. Še vedno se razvija in nadgrajuje. Glede na to, da slovenska policija financira raziskovanje policijske dejavnosti, ima policijsko delo v skupnosti očitno prednost pred ostalimi oblikami policijskega dela (Jere, Sotlar in Meško, 2012). 14

15 3.1.1 Dokumenti, ki opredeljujejo policijsko delo v skupnosti v Sloveniji V Evropi je eno od trenutnih vodil razvoja policijske dejavnosti Evropski kodeks policijske etike (v nadaljevanju kodeks), sprejet leta Odbor ministrov Sveta Evrope je zapisal enotne standarde policijske dejavnosti za države članice in s tem omogočil izpolnitev pričakovanj prebivalcev EU po enotnih in predvidljivih policijskih postopkih. To omogoča tudi lažje sodelovanje med policijami držav ter posledično poveča učinkovitost v borbi z mednarodnim kriminalom. Tako kot Somerville (2009), tudi kodeks poudarja idejo o policiji, ki svoje naloge opravlja v partnerskem odnosu s skupnostjo. Za uresničitev tega, kodeks predvideva spremembe v organizaciji in delovanju policije na način, da vzpostavi pogoje za vzpostavitev zaupanja med policijo in javnostjo. Pogoj za to je tudi transparentno delo policije, ki javnosti ne skriva podatkov o svojem delu. Svet Evrope je za bolj natančno razumevanje kodeksa sprejel tudi Pojasnjevalni memorandum, v katerem so vsi členi podrobneje pojasnjeni (Pagon, 2002). Podlaga za oblikovanje pomembnih dokumentov in aktov za razvoj v skupnost usmerjenega policijskega dela slovenske policije, so bila tri temeljna spoznanja, na katerih sta zgrajena tako ameriški (community policing) kot tudi angleški model sodelovanja policije z lokalno skupnostjo: filozofija in organizacijska strategija v skupnost usmerjenega policijskega dela, potreba po posebnem policistu, ki bo deloval kot neposredni kontakt med policijo in prebivalci lokalne skupnosti ter partnersko sodelovanje kot temelj medsebojnega zaupanja (Mikulan, 2004). V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (2013) je zapisano, da naloge policije izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah. Območne policijske postaje so ustanovljene za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave. V 35. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (2013) je določeno, da policija na lokalni ravni sodeluje z organi lokalnih skupnosti, ki imajo možnost vplivati na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Skupaj ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge oblike sodelovanja. Prav tako sodelovanje je eden izmed temeljev policijskega dela v skupnosti. Tudi v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013) je zapisano, da policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost. 15

16 Na drugi strani pa imajo župani občin formalno podlago za ustanavljanje svetov, sosvetov, komisij ali drugih oblik sodelovanja v 29. členu Zakonu o lokalni samoupravi (2007). Največkrat sosvete ustanovijo župani, v njih pa nato sodelujejo še predstavniki lokalne policije (največkrat je to vodja policijskega okoliša), predstavniki šol, civilne zaščite, socialnih služb ipd. Trenutno aktualna Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje (Ministrstvo za notranje zadeve, 2011) navaja policijsko delo v skupnosti kot enega osrednjih konceptov pri preprečevanju kriminalitete in zmanjševanju strahu pred njo. V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje Ministrstvo za notranje zadeve, je zapisano, da mora biti skrb za varnost stvar vsakega posameznika, organizacije, lokalne skupnosti in državnih organov s posebnimi zakonskimi pooblastili. Policija lahko le v partnerskem odnosu z ostalimi navedenimi subjekti stori največ kar lahko. Dokument Usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela policije v letu 2015 (Ministrstvo za notranje zadeve, 2014) navaja, naj policija še naprej nadaljuje z intenzivnimi usposabljanji in izobraževanji na temo policijsko delo v skupnosti. Poudarek daje zavedanju pomena takšnega dela ne le vodij policijskih okolišev, temveč vseh policistov. Tudi v dokumentu Temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje (Ministrstvo za notranje zadeve, 2012) je poudarjena vzpostavitev soodvisnega odnosa policije s skupnostjo in preventivna dejavnost. K večji varnosti naj torej prispeva tudi lokalna skupnost, policija pa naj poskrbi za večjo prisotnost policistov na terenu. Omenjena je tudi vloga komandirjev policijskih postaj in vodij policijskih okolišev Vodja policijskega okoliša Vodja policijskega okoliša nastopa v vlogi partnerja državljanov; je predstavnik policije zadolžen za sodelovanje s prebivalci skupnosti, predstavniki lokalne skupnosti, organizacijami, društvi, gospodarskimi družbami ter ostalimi interesnimi združenji (Meško in Lobnikar, 2005). Tudi Virtič in Lobnikar (2004) označujeta vodjo policijskega okoliša kot najvidnejšega izvajalca policijskega dela v skupnosti, ki 16

17 sodeluje v različnih posvetovalnih telesih v sklopu določene skupnosti. Smolej (2013) pravi, da so danes vodje policijskih okolišev odgovorni za različne oblike dela, katerih namen je preprečevanje kriminalitete. Vodja policijskega okoliša skrbi za izvajanje policijskega dela v skupnosti. Taka oblika dela ni novost; izvajala se je že prej, ampak pod drugimi imeni za vodjo policijskega okoliša in policijski okoliš. Kosmač in Gorenak (2005) sta glede na raziskavo iz leta 2003 ugotovila, da so vodje policijskih okolišev zadovoljni s svojim delom, ampak, da je v lokalnih skupnostih premalo posluha za ustanavljanje posvetovalnih teles. Glede na omenjeno raziskavo, vodje policijskih okolišev menijo, da bi jih bilo potrebno razbremeniti glede opravljanja represivnih nalog, da bi lahko bili več časa prisotni v policijskem okolišu. 3.2 Policijsko delo v skupnosti na območju policijske postaje Bovec Območje policijske postaje Bovec pokriva ozemlje občine Bovec in občine Kobarid. Približno prebivalcev živi na površini veliki 560 km 2. To ozemlje je zelo razgibano; od visokih gora do rečnih dolin. Ozemlje je na zahodu teritorialno omejeno z državno mejo z Italijo, na jugu sega območje do meje z občino Tolmin, na vzhodu in severu pa poteka meja z občinama Radovljica in Kranjska Gora. (Ministrstvo za notranje zadeve [MNZ], 2014). Raznolike naravne danosti na tem območju ponujajo širok nabor aktivnosti, ki spodbujajo predvsem športni turizem, še posebej poleti. Na policijski postaji Bovec takrat beležijo porast različnih varnostnih dogodkov. Policisti tu poleg splošnih policijskih nalog opravljajo tudi naloge povezane s čezmejno kriminaliteto, z nesrečami na vodi ali v visokogorju, obravnavajo nesreče z zračnimi plovili, jamarske nesreče. Pri tem velja izpostaviti dejstvo, da je območje, ki ga policijska postaja Bovec pokriva zelo veliko, kar seveda posledično pripelje do daljših reakcijskih časov. Na celotnem območju ki ga pokriva policijska postaja Bovec, na terenu delujejo tri vodje policijskih okolišev (Policija, n. d. A). Ker je policijska postaja stacionirana v Bovcu, je v Kobaridu trikrat tedensko odprta policijska pisarna, kjer je vodja policijskega okoliša na voljo občanom. 17

18 Policijska postaja Bovec svoje naloge izvaja na podlagi letnega načrta dela enote. V tem načrtu so zajete tudi preventivne naloge, ki jih izvajajo v sklopu policijskega dela v skupnosti. V letu 2013 je policijska postaja Bovec izvedla skupno 152 preventivnih dejavnosti, leto prej (2012) 165, leta 2011 pa kar 173. Preventivno dejavnost so izvajali preko različnih medijev (kabelska televizija v Bovcu, oglasne deske, radio Alpski val). Policijska postaja oziroma njen komandir sodeluje tudi pri delu v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kobarid in SPVCS Bovec ter v Sosvetu za varnost občanov v obeh občinah. Pogosto policijska postaja Bovec sodeluje tudi z osnovnima šolama v Kobaridu in Bovcu (MNZ RS, 2014). 18

19 4 Podatki 4.1 Populacija in vzorec V našem primeru populacijo predstavljajo prebivalci občin Bovec in Kobarid, ki živijo na območju policijske postaje Bovec. Naključno je bilo izbranih 159 anketirancev; 73 iz občine Bovec in 86 iz občine Kobarid, ki bodo predstavljali vzorec. S pomočjo tega vzorca bomo lahko rezultate posplošili na celotno populacijo. Anketa se je izvajala med in Demografski podatki anketirancev Tabela 1 prikazuje število in razmerje anketirancev glede na spol, posebej za vsako občino. Iz spodnje tabele vidimo, da je v obeh občinah število moških malenkost večje kot število žensk. Anketiranih je torej bilo 59,1 % moških in 40,9 % žensk. Tabela 1: Delež anketirancev glede na spol SPOL ŠTEVILO ŠTEVILO Bovec Kobarid SKUPAJ DELEŽ (v %) moški ,1 ženski ,9 SKUPAJ V tabeli 2 je prikazano razmerje anketirancev glede starost, posebej za vsako občino. Največ anketirancev je bilo v obeh občinah starih med 21 in 27 let, najmanj pa tistih med 74 in 81 let. 19

20 Tabela 2: Delež anketirancev glede na starost STAROST ŠTEVILO ŠTEVILO Bovec Kobarid SKUPAJ DELEŽ (v %) , , , , , , , ,9 SKUPAJ Tabela 3 prikazuje razmerje anketirancev glede na dokončano izobrazbo, posebej za vsako občino. Največ anketirancev ima v obeh občinah dokončano srednješolsko izobrazbo, skupaj 50,3 %, najmanj pa je tistih z izobrazbo višjo od univerzitetne, v obeh občinah skupaj 5,7 % oziroma 9 anketirancev. Tabela 3: Delež anketirancev glede na dokončano izobrazbo IZOBRAZBA ŠTEVILO ŠTEVILO DELEŽ SKUPAJ Bovec Kobarid (v %) osnovna šola ,5 srednja šola ,3 višja šola ,0 visoka šola, univerzitetna izobrazba ,5 specializacija, magisterij, doktorat ,7 SKUPAJ V tabeli 4 je prikazano razmerje anketirancev glede statusa, posebej za vsako občino. Tu zopet vidimo, da je stanje v obeh občinah zelo podobno. Največ, in sicer kar 70,4 % anketirancev je zaposlenih oziroma samozaposlenih, le 10,1 % je brez zaposlitve. Najmanj anketirancev ima status upokojenca, le 6,3 %. 20

21 Tabela 4: Delež anketirancev glede na status STATUS ŠTEVILO ŠTEVILO Bovec Kobarid SKUPAJ DELEŽ (v %) dijak, študent ,2 zaposlen, samozaposlen ,4 nisem zaposlen ,1 upokojenec ,3 SKUPAJ Tabela 5 prikazuje razmerje anketirancev glede občine bivanja. 45,9 % anketirancev živi v občini Bovec, 54,1 % pa v občini Kobarid. Tabela 5: Delež anketirancev glede na občino bivanja KRAJ BIVANJA ŠTEVILO DELEŽ v (%) občina Bovec 73 45,9 občina Kobarid 86 54,1 SKUPAJ Opis vprašalnika Anketni vprašalnik vsebuje dvajset vprašanj ali trditev zaprtega tipa, pri vsakem vprašanju je bilo možno izbrati enega izmed petih odgovorov. Vprašanja so razdeljena v štiri sklope, ki se nanašajo na kakovost stikov policistov z ljudmi, na percepcijo kriminalitete in nereda, na strah pred viktimizacijo ter skupnostno povezanost prebivalcev. Sledi še pet vprašanj, namenjenih pridobivanju demografskih podatkov, in sicer nas zanima spol, starost, dokončana izobrazba, status ter občina bivanja anketirancev. 21

22 5 Rezultati analiz V nadaljevanju bomo predstavili rezultate odgovorov, pridobljenih z anketnimi vprašalniki. Odgovore bomo obdelali z računalniškima programoma Excel in SPSS ter interpretirali za nas pomembne statistične vrednosti. Rezultate bomo za lažjo predstavo prikazali tudi s pomočjo grafov. 5.1 Analiza kakovosti stikov policistov z ljudmi S prvim od štirih sklopov vprašanj anketnega vprašalnika analiziramo kakovost stikov policistov z ljudmi. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske lestvice, kjer je 1 pomenilo najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. Rezultati prvega sklopa so prikazani v tabeli 6. Tabela 6: Prvi sklop Kakovost stikov policistov z ljudmi VPRAŠANJE 1. Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov posameznikom, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj na vašem območju? 2. Kako vljudni so, po vaši oceni, na splošno, policisti do ljudi, s katerimi izvajajo postopke? 3. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju? 4. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, nepristranski, ko obravnavajo posameznike na vašem območju? 5. Kako uspešni so policisti, po vašem mnenju, pri vzpostavitvi in ohranjanju reda in mira na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? POVPREČNA VREDNOST STANDARDNI ODKLON 2,78 0,925 2,56 1,041 2,78 0,959 2,74 1,121 2,80 1,129 Iz navedenih izračunanih podatkov vidimo, da je kakovost stikov policistov z ljudmi ocenjena dobro, saj je povprečna vrednost pri vsakem od odgovorov iz prvega sklopa vprašanj ocenjena z vrednostjo nad 2,5. Občani najboljše ocenjujejo uspešnost policistov pri vzpostavitvi in ohranjanju reda in mira, in sicer s povprečno oceno 2,8. Najslabše so občani ocenili vljudnost policistov, vendar je tudi ta povprečna 22

23 vrednost višja od 2,5. Anketiranci so si bili najbolj enotnega mnenja pri vprašanju o pomoči policistov posameznikom, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj, najvišji standardni odklon pa je bil izračunan pri vprašanju o uspešnosti policistov pri vzpostavitvi in ohranjanju reda in mira. To nam pove, da so si bili občani pri tem odgovoru najmanj enotni. Sledi analiza odgovorov posameznih vprašanj iz prvega sklopa anketnega vprašalnika o kakovosti stikov policistov z ljudmi. Prvo vprašanje se je glasilo: Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov posameznikom, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj na vašem območju? Iz spodnjega grafa vidimo, da je največ (53,5 %) občanov odgovorilo na to vprašanje z oceno 3, najmanj (3,1 %) pa z oceno zelo dobro (5). 60% 53,5% 50% 40% 30% 20% 10% 3,1% 13,2% 18,9% 11,3% 0% zelo dobra dobra povprečna slaba zelo slaba Graf 1: Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov posameznikom, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj na vašem območju? Spodnji graf predstavlja porazdelitev odgovorov na drugo vprašanje, ki se je glasilo: Kako vljudni so, pa vaši oceni, na splošno, policisti do ljudi s katerimi izvajajo postopke? Iz grafa lahko razberemo, da je največ, to je 39 % občanov, odgovorilo z oceno povprečno, le 3,1 % z oceno 5 (zelo dobro), 11,5 % pa z oceno 1 (zelo slabo). 23

24 39,0% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 25,8% 18,9% 13,2% 3,1% zelo vljudni vljudni povprečni nevljudni zelo nevljudni Graf 2: Kako vljudni so, po vaši oceni, na splošno, policisti do ljudi s katerimi izvajajo postopke? Tretje vprašanje prvega sklopa se je glasilo: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju? Spodaj prikazani rezultati nam povedo, da je največ (39,6 %) občanov odgovorilo da je pomoč policistov povprečna, majhen delež (3,8 %) občanov je mnenja da so policisti zelo v pomoč, nasprotno pa jih je 8,2 % mnenja, da policisti sploh niso v pomoč ljudem. 39,6% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 3,8% 17,6% zelo v pomoč so v pomoč nimam mnenja 30,8% niso v pomoč 8,2% sploh niso v pomoč Graf 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju? Spodnji graf predstavlja porazdelitev odgovorov na četrto vprašanje prvega sklopa ankete: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, nepristranski ko obravnavajo posameznike na vašem območju? Iz grafa lahko razberemo, da največ občanov meni, da so policisti pri obravnavanju posameznikov pristranski (kar 37,1 %), 24

25 le 7,5 % anketirancev pa je mnenja, da so policisti zelo nepristranski. 11,3 % občanov meni, da so policisti zelo pristranski. 40% 37,1% 35% 30% 25,2% 25% 20% 15% 10% 7,5% 18,9% 11,3% 5% 0% zelo nepristranski nepristranski nimam mnenja pristranski zelo pristranski Graf 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni, na splošno, nepristranski ko obravnavajo posameznike na vašem območju? Zadnje vprašanje prvega sklopa anketnega vprašalnika se je glasilo: Kako uspešni so policisti, po vašem mnenju, pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in mira na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? Rezultati prikazani v spodnjem grafu nam povejo, da 6,9 % občanov meni da so policisti pri tem zelo uspešni, 15,1 % pa jih je mnenja, da so pri tem zelo neuspešni. Največ, 35,2 % jih je na to vprašanje odgovorilo nevtralno. 40% 35,2% 35% 30% 25% 19,5% 23,3% 20% 15,1% 15% 10% 6,9% 5% 0% zelo uspešni uspešni ne morem določiti nauspešni zelo neuspešni Graf 5: Kako uspešni so policisti, po vašem mnenju, pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in mira na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? 25

26 5.2 Analiza percepcije kriminalitete in nereda Z drugim sklopom vprašanj anketnega vprašalnika analiziramo percepcijo kriminalitete in nereda. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali s pomočjo 5- stopenjske lestvice, kjer je 1 pomenilo najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. Rezultati tega sklopa so prikazani v tabeli 7. Tabela 7: Drugi sklop Percepcija kriminalitete in nereda VPRAŠANJE 6. Kako velik problem je, po vašem mnenju, vandalizem v vašem okolju? 7. Kako velik problem je, po vašem mnenju, pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju? 8. Kako velik problem so, po vašem mnenju, napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju? 9. Kako velik problem so, po vašem mnenju, roparski napadi oziroma tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju? 10. Kako velik problem je, po vašem mnenju, kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? POVPREČNA VREDNOST STANDARDNI ODKLON 3,83 1,020 3,80 1,005 4,13 0,788 3,81 0,945 3,06 1,098 Iz zgornjih podatkov vidimo, da je percepcija kriminalitete in nereda ocenjena zelo visoko, saj so vse povprečne vrednosti drugega sklopa vprašanj nad 3, ena od njih celo nad 4. Občani torej vidijo napade na ljudi in pretepe s strani neznancev kot najmanjši problem, saj so ga ocenili s povprečno vrednostjo kar 4,13. Najslabše so anketiranci ocenili vprašanje kopičenja ničvrednega blaga in smeti, in sicer z oceno 3,06. Nadaljujemo z analizo odgovorov na posamezna vprašanja drugega sklopa anketnega vprašalnika o percepciji kriminalitete in nereda. Vprašanje številka šest se je glasilo: Kako velik problem je, po vašem mnenju, vandalizem v vašem okolju? Iz grafa spodaj vidimo, da je največ občanov (32,1 %) 26

27 mnenja, da to ne predstavlja problema, kar 31,4 % občanov pa je odgovorilo, da jim to sploh ne predstavlja problema. Le 1,3 % vprašanih meni, da je vandalizem zelo velik problem v njihovem okolju. 35% 30% 25,8% 32,1% 31,4% 25% 20% 15% 10% 5% 1,3% 9,4% 0% zelo velik problem velik problem srednji problem ni problem sploh ni problem Graf 6: Kako velik problem je, po vašem mnenju, vandalizem v vašem okolju? Naslednji graf predstavlja porazdelitev odgovorov na sedmo vprašanje, ki se je glasilo: Kako velik problem je, po vašem mnenju, pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju? Iz grafa lahko razberemo, da je največ občanov (33,3 %) odgovorilo z oceno majhen problem, malo manj (28,9 %) pa z odgovorom sploh ni problem. Le 1,9 % vseh anketirancev je označilo pijančevanje na javnih mestih kot zelo velik problem. 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 1,9% 7,6% 28,3% 33,3% zelo velik dokaj velik povprečen majhen problem 28,9% sploh ni problem Graf 7: Kako velik problem je, po vašem mnenju, pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju? 27

28 Osmo vprašanje (tretje vprašanje drugega sklopa) se je glasilo: Kako velik problem so, po vašem mnenju, napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju? Spodaj prikazani rezultati ankete nam povedo, da se največ občanom (42,1 %) napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev zdijo majhen problem, da je to zelo majhen problem pa se strinja kar 36,5 % občanov. Niti enemu anketirancu se ta problem ne zdi zelo velik. 50% 40% 30% 20% 10% 0% 0,0% 1,9% 19,5% 42,1% 36,5% zelo velik dokaj velik povprečen majhen sploh ni problem Graf 8: Kako velik problem so, po vašem mnenju, napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju? Spodnji graf predstavlja porazdelitev odgovorov na deveto vprašanje ankete: Kako velik problem so, po vašem mnenju, roparski napadi oziroma tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju? Iz grafa lahko razberemo, da se kar 45,9 % občanom to zdi majhen problem, 22,6 % pa jih meni, da to sploh ni problem. Le skupno 7,6 % anketirancev je ta problem označilo za dokaj velik oziroma zelo velik. 50% 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 3,2% 4,4% 23,9% 45,9% 22,6% zelo velik dokaj velik povprečen majhen sploh ni problem Graf 9: Kako velik problem so, po vašem mnenju, roparski napadi oziroma tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju? 28

29 Zadnje vprašanje drugega sklopa (in hkrati deseto po vrsti) se je glasilo: Kako velik problem je, po vašem mnenju, kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? Rezultati prikazani v spodnjem grafu nam povejo, da 5,7 % občanov to vidi kot zelo velik problem. Nasprotno je to vprašanje ocenilo 13,8 % anketirancev, ki menijo, da to sploh ni problem. 40% 38,4% 35% 30% 26,4% 25% 20% 15% 15,7% 13,8% 10% 5,7% 5% 0% zelo velik dokaj velik povprečen majhen sploh ni problem Graf 10: Kako velik problem je, po vašem mnenju, kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? 5.3 Analiza strahu pred viktimizacijo S tretjim sklopom vprašanj anketnega vprašalnika analiziramo strah pred viktimizacijo. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske lestvice, kjer je 1 pomenilo najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. Rezultati tretjega sklopa so prikazani v tabeli 8. 29

30 Tabela 8: Tretji sklop strah pred viktimizacijo VPRAŠANJE 11. Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi vas kdo poskušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven vašega doma v vašem okolju? 12. Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem ko je nekdo v stanovanju/domu? 13. Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da vas bo nekdo, ko ste zunaj svojega doma v vašem okolju, napadel ali pretepel? 14. Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil? 15. Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem ko nikogar ni v vašem stanovanju/domu? POVPREČNA VREDNOST STANDARDNI ODKLON 3,95 1,090 4,05 0,833 3,99 0,864 3,96 0,859 3,49 1,072 Iz zgornjih podatkov vidimo, da je strah pred viktimizacijo ocenjen zelo visoko, kar pomeni, da ga občani ne občutijo pogosto. Občani so najmanj zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v njihov dom/stanovanje, medtem ko je nekdo doma. Vprašanje je bilo ocenjeno s povprečno vrednostjo kar 4,05. Pri tem vprašanju je bil izračunan tudi najmanjši standardni odklon, ker pomani da so si bili občani tu precej enotni. Največ zaskrbljenosti so občani izrazili pri petnajstem vprašanju, kjer je bila povprečna ocena 3,49, kar pa še vedno pomeni, da strah občutijo redko. V nadaljevanju bomo analizirali posamezna vprašanja tretjega sklopa anketnega vprašalnika o strahu pred viktimizacijo. Vprašanje številka enajst se je glasilo: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi vas kdo poskušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven vašega doma v vašem okolju? Iz spodnjega grafa vidimo, da je kar 39 % občanov odgovorilo na to vprašanje nikoli, le 3,1 % občanov pa je vedno zaskrbljenih, da bi se kaj takega zgodilo. 30

31 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 39,0% 31,4% 18,2% 8,2% 3,1% vedno pogosto včasih redko nikoli Graf 11: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi vas kdo poskušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven vašega doma v vašem okolju? Spodnji graf predstavlja porazdelitev odgovorov na dvanajsto vprašanje, ki se glasi: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem, ko je nekdo v stanovanju/domu? Le 2,5 % občanov je pogosto zaskrbljenih zaradi tega, prav nobeden pa ni odgovoril, da je zaradi tega vedno zaskrbljen. Največ (38,4 %) jih je zaskrbljenih redko, 34,6 % pa nikoli. 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 38,4% 34,6% 24,5% 0,0% 2,5% vedno pogosto včasih redko nikoli Graf 12: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem, ko je nekdo v stanovanju/domu? Spodaj je z grafom predstavljena porazdelitev odgovorov na trinajsto vprašanje: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da vas bo nekdo, ko ste zunaj svojega doma v vašem okolju, napadel ali pretepel? Več kot polovica vprašanih (52,2 %) je 31

32 odgovorila, da so redko zaskrbljeni, 27 % občanov pa ni nikoli zaskrbljenih zaradi tega. Le 1,9 % vprašanih je vedno zaskrbljenih, da bi se jim to zgodilo. 60% 52,2% 50% 40% 30% 20% 15,1% 27,0% 10% 0% 1,9% 3,8% vedno pogosto včasih redko nikoli Graf 13: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da vas bo nekdo, ko ste zunaj svojega doma v vašem okolju, napadel ali pretepel? Vprašanje številka štirinajst se je glasilo: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil? Le 1,3 % vprašanih je zaskrbljenih vedno, 2,5 % vprašanih pa pogosto. Nasprotno pa 28,3 % občanov ni nikoli zaskrbljenih zaradi tega, 44 % pa redko. 50% 44,0% 40% 30% 20% 23,9% 28,3% 10% 0% 1,3% 2,5% vedno pogosto včasih redko nikoli Graf 14: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil? Tretji sklop vprašanj se je zaključil z vprašanjem številka petnajst: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem ko nikogar ni v vašem stanovanju/domu? Največ občanov (35,2 %) je odgovorilo, da so včasih zaskrbljeni zaradi tega, le v 5 % pa je bil odgovor»vedno«. Nikoli ni zaradi tega zaskrbljenih 19,5 % občanov, redko pa 30,2 % vprašanih. 32

33 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 35,2% 30,2% 19,5% 10,1% 5,0% vedno pogosto včasih redko nikoli Graf 15: Kako pogosto ste vi osebno zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom/stanovanje, medtem ko nikogar ni v vašem stanovanju/domu? 5.4 Analiza skupnostne povezanosti S četrtim sklopom vprašanj anketnega vprašalnika analiziramo skupnostno povezanost. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske lestvice, kjer je 1 pomenilo najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. Rezultati tega sklopa so prikazani v tabeli 9. Tabela 9: Četrti sklop skupnostna povezanost VPRAŠANJE 16. Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli po zdravila zame v lekarno in podobno Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo popazili na moj dom oziroma pazili na morebitne težave. 18. Če bi v stiski rabil 25 EUR, bi mi jih sosed posodil. 19. Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme. 20. V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo. POVPREČNA VREDNOST STANDARDNI ODKLON 3,81 1,026 3,73 1,184 3,99 0,928 3,86 0,917 4,09 0,881 33

34 Iz podatkov v zgornji tabeli je razvidno, da so občani precej povezani med seboj, saj so se s trditvami v tem sklopu vprašanj pretežno strinjali. Najbolj se strinjajo s trditvijo, da v svojem okolišu poznajo dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosili za uslugo. Ocenili so jo s povprečno vrednostjo 4,09. Glede na majhen standardni odklon, lahko rečemo, da so si bili glede te trditve v zadnjem sklopu najbolj enotni. Sledi analiza posameznih vprašanj četrtega sklopa anketnega vprašalnika o skupnostni povezanosti občanov. Vprašanje oziroma trditev številka šestnajst se je glasilo: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli po zdravila zame v lekarno in podobno... Iz spodnjega grafa lahko razberemo, da se s trditvijo strinja 42,8 % vprašanih, 26,4 % pa se jih z njo močno strinja. Najmanj občanov, 3,8 %, se s trditvijo sploh ne strinja, 20,1 % pa se s trditvijo strinja delno. 45% 42,8% 40% 35% 30% 25% 20,1% 26,4% 20% 15% 10% 5% 3,8% 6,9% 0% sploh se ne strinjam se ne strinjam delno se strinjam se strinjam močno se strinjam Graf 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli po zdravila zame v lekarno in podobno... Spodaj je z grafom prikazana porazdelitev odgovorov na sedemnajsto trditev, ki se je glasila: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo popazili na moj dom oziroma pazili na morebitne težave. Največ, 32,7 % vprašanih se s trditvijo močno strinja, 30,2 % se jih strinja. Le 4,4 % vprašanih se s trditvijo sploh ne strinja. 34

35 35% 30% 30,2% 32,7% 25% 20% 15% 13,8% 18,9% 10% 5% 4,4% 0% sploh se ne strinjam se ne strinjam delno se strinjam se strinjam močno se strinjam Graf 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo popazili na moj dom oziroma pazili na morebitne težave. Osemnajsta trditev se glasi: Če bi v stiski rabil 25 EUR, bi mi jih sosed posodil. Iz grafa lahko vidimo, da se večina (39 %) občanov s trditvijo strinja, malo manj (33,3 %) se jih s trditvijo močno strinja. Le 1,9 % vprašanih se s trditvijo sploh ne strinja, 22,6 % vseh vprašanih pa se s trditvijo delno strinja. 39,0% 40% 35% 33,3% 30% 25% 22,6% 20% 15% 10% 5% 1,9% 3,1% 0% sploh se ne strinjam se ne strinjam delno se strinjam se strinjam močno se strinjam Graf 18: Če bi v stiski rabil 25 EUR, bi mi jih sosed posodil. Naslednji graf prikazuje porazdelitev odgovorov na devetnajsto trditev: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme. Kar 94,3 % občanov se s to trditvijo strinja, od tega se jih 26,4 % močno strinja, 27 % pa delno 35

36 strinja. Na drugi strani se le 1,9 % vprašanih s trditvijo sploh ne strinja, 3,1 % pa samo ne strinja. 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 1,9% sploh se ne strinjam 3,8% se ne strinjam 27,0% delno se strinjam 40,9% se strinjam 26,4% močno se strinjam Graf 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme. Zadnja, dvajseta trditev se glasi: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se 41,5 % občanov s trditvijo strinja, 36,5 % se jih s trditvijo močno strinja. Le 1,3 % vseh vprašanih se s trditvijo sploh ne strinja, 3,1 % pa se jih s trditvijo ne strinja. 45% 40% 41,5% 36,5% 35% 30% 25% 20% 17,6% 15% 10% 5% 1,3% 3,1% 0% sploh se ne strinjam se ne strinjam delno se strinjam se strinjam močno se strinjam Graf 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo. 36