Layout 1

Transkripcija

1 Letno poročilo 2008 NLB Skupina Letno poročilo 2008 Poslovno poročilo 1

2

3 Kazalo Poslovno poročilo 3 Predstavitev družbe 4 Zaposleni 5 Podatki o lastništvu in obvladujočem podjetju 6 Odnosi s povezanimi osebami 6 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja 7 Pomembnejši podatki o poslovanju v letu Razvoj družbe 7 Gospodarska gibanja v letu Pomembni dogodki v poslovanju leta Prodaja in trženje 12 Analiza izidov 14 Strukture 14 Gibanje prihodkov, odhodkov in čistega dobička 20 Kazalniki 22 Učinkovitost poslovanja 23 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta 24 Datum odobritve letnega poročila 24 Pričakovani razvoj družbe 24 Raziskave in razvoj 26 Cilji in ukrepi upravljanja tveganj družbe 26 Razkritja 27 3

4 Predstavitev družbe NLB Leasing Maribor družba za finančne in druge storitve ter trgovino d.o.o., s skrajšanim nazivom NLB Leasing Maribor d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo, vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod vložno številko 1/10019/00. Družba ima svoj sedež na naslovu Titova cesta 2A, 2000 Maribor, Slovenija. Osnovni kapital družbe je na dan znašal ,00 EUR. Registrirane dejavnosti družbe so obsežne in vključujejo predvsem: finančni zakup ( leasing ) poslovni najem dajanje nepremičnin, vozil, plovil, kmetijskih strojev, gradbenih strojev, pisarniške in računalniške opreme ter ostalih strojev in opreme v najem drugo kreditiranje trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili. Ostali podatki družbe so: Matična številka: Davčna številka: Šifra dejavnosti: Velikost: mikro družba po ZGD Poslovni račun: Poslovno leto: koledarsko info@nlbleasing-maribor.si 4

5 Zaposleni Zaposleni Preglednica 1: Povprečno število zaposlenih po letih Skladno s sprejetimi letnimi plani je po letih raslo tudi povprečno število zaposlenih. Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. je ob koncu poslovnega leta imela sicer 15 zaposlenih, vendar že samo še 14. Nova sodelavca sta v družbi pričela z delom v mesecu maju in septembru, kar se odraža v povprečnem številu 14. V poslovnem letu je družba zaposlila vodjo komerciale, s katerim pa je s prekinila delovno razmerje zaradi prilagajanja tržnim razmeram. Razlog druge zaposlitve je delno nadomeščanje dveh sodelavk, ki sta na porodniškem dopustu in sta pokrivali ključni področji izterjave in splošnih poslov. Zaposleni v družbi so eden ključnih dejavnikov uspešnosti družbe, zato je le-ta poskrbela za solidno izobrazbeno strukturo. Preglednica 2: Izbrazbena struktura zaposlenih v družbi NLB Leasing Maribor d.o.o. Stopnja izobrazbe Število zaposlenih VII.stopnja izobrazbe 9 VI.stopnja izobrazbe 1 V. stopnja izobrazbe 3 IV.stopnja izobrazbe 1 SKUPAJ: 14 NLB Leasing Letno poročilo

6 Podatki o lastništvu in obvladujočem podjetju Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. je v 100 % lasti Nove Ljubljanske banke d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo. Odnosi s povezanimi osebami Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. kot odvisna družba Skupine NLB ima naslednje povezave: lastniške preko vloženega kapitala je povezana z lastnico NLB d.d., ki kot edini družbenik predstavlja skupščino družbe, nadzorne člani nadzornega sveta družbe, ki jih je imenovala skupščina, prihajajo: dva člana iz vrst lastnika - iz NLB d.d., en član pa je zunanji strokovnjak in prihaja iz vrst družbe NLB Leasing d.o.o. Ljubljana, poslovne z lastnico ima družba poslovne odnose, saj je njena kreditodajalka. Poslovne odnose pa ima tudi z družbo NLB Leasing d.o.o. Ljubljana, s katero ima sklenjeno Pogodbo o delitvi trga in s katero usklajuje Splošne pogoje poslovanja, pogodbeno obličnost in komercialne akcije ter Pogodbo o opravljanju storitev, po kateri družba NLB Leasing Ljubljana opravlja po naročilu za družbo NLB Leasing Maribor tiste storitve, za katere le ta nima kadrovskega pokritja, upravljalske NLB d.d. kot nadrejena banka v Skupini NLB zaradi obvladovanja rizikov vodi politiko harmonizacije poslovanja v vseh neposredno in posredno kapitalsko povezanih družbah. Poslovni nadzor in upravljanje se izvajata preko poslovnih področij po principu Business Line, Alco Skupine, strateških konferenc, območnih kolegijev itd. Vodstvo družbe poroča o vseh pomembnih dogodkih v družbi na rednih sejah nadzornega sveta, sklicuje pa tudi izredne seje nadzornega sveta, zlasti za pridobivanje soglasij za sklenitev večjih poslov. Delo nadzornega sveta spremlja NLB preko podporne funkcije CUS-a. Uprava NLB pa na svojih sejah obravnava gradiva za seje organov upravljanja in nadzora družbe. 6

7 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Pomembnejši podatki o poslovanju v letu 2008 v tisoč EUR Prihodki: Dobiček pred davki: 450 Čisti dobiček: 214 Kapital: Bilančna vsota: ROE % pred davkom: 10,6 ROA % pred davkom: 0,56 Število zaposlenih (povprečno): 14 Čisti dobiček na zaposlenega: 15,3 Bilančna vsota na zaposlenega: Razvoj družbe Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. je ena izmed družb za leasing v Skupini NLB. Leta 1990 je bila ustanovljena družba LB Leasing d.o.o. Ljubljana, ki je bila v stoodstotni lasti Nove Ljubljanske banke d.d., in je v letu 1996 ustanovila odvisni družbi v Mariboru in Kopru, v letu 2000 je postala edini družbenik v družbi Optima Leasing d.d. in v letu 2003 še v družbi Feniks Murska Sobota d.o.o.. V letu 2004 so v omenjeni Skupini LB Leasing sledile lastniške in organizacijske spremembe in družba LB Leasing Maribor d.o.o. je bila prodana bankam. Tako je 55 % lastnica postala Nova Ljubljanska Banka d.d., Ljubljana, preostale lastnice pa so postale NLB Banka Domžale d.d., Domžale, (21 %), NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec, (16 %) in NLB Banka Zasavje, d.d. Trbovlje (8 %). Skupščina družbe je v novembru 2004 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe na ,00 SIT, ki pa je bil v sodni register vpisan , imenovan pa je bil tudi tri članski nadzorni svet. Družba LB Leasing Maribor se je dne, preimenovala v NLB Leasing Maribor d.o.o., čemur so sledile s tem povezane spremembe v vseh registrih in drugih evidencah, v letu 2006 pa še sprememba celostne grafične podobe ter spremembe na vseh reklamnih tablah, panojih itd. Na 5.redni seji skupščine družbe je bil sprejet sklep o prehodu nominalnih zneskov osnovnega kapitala in osnovnih vložkov na EUR, tako je po preračunu osnovni kapital znašal ,00 EUR. Na isti seji je skupščina sprejela tudi sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe na ,00 EUR s tolikšnimi vplačili družbenic, da so ostali njihovi poslovni deleži v enakem razmerju kot pred dokapitalizacijo. V maju 2008 se je spremenila lastniška struktura družbe s tem, ko je NLB d.d. dne prejela sklep o vpisu pripojitev NLB Koroške banke d.d, NLB Banke Domžale d.d. in NLB Banke Zasavje d.d. k NLB d.d. na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne in izbrisu navedenih bank iz sodnega registra. S tem je NLB d.d. postala edina družbenica NLB Leasinga Maribor d.o.o.. NLB Leasing Letno poročilo

8 NLB d.d. kot edina družbenica je dne sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe za ,00 EUR, s tem je postala imetnica osnovnega vložka v višini ,00 EUR. Novi denarni vložek je bil vplačan in v sodni register vpisan V novembru 2008 se je začel novi štiriletni mandat članom nadzornega sveta, pri čemer je bil en izmed članov zamenjan zaradi upokojitve. NLB Leasing Maribor je univerzalni ponudnik leasinga fizičnim in pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom na področju SV Slovenije. Financira nakup nepremičnin, osebnih in komercialnih vozil, računalniške in druge opreme s področja informacijske tehnologije, industrijske in pisarniške opreme, kmetijske mehanizacije, letal, plovil idr.. Doba financiranja je odvisna od predmeta leasinga, stranke pa lahko celoten postopek za sklenitev pogodbe opravijo na enem mestu. Obseg financiranja je dosegel v letu 2008 višino 42,87 mio EUR po vrednosti opreme, s čimer je družba dosegla 1,46 % tržni delež. Preglednica 3: Pregled naložb družbe po letih Leto Štev. pogodb Naložbe (v mio EUR) , , , , , , , , , , , ,870 Skupaj ,852 8

9 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Slika 1: Rast obsega naložb po letih v mio ,82 11,18 6,91 7,96 8,07 4,78 15,82 17,66 28,56 41,70 46,53 42, Gospodarska gibanja v letu 2008 Leto 2008 je zaznamovala finančna kriza v mednarodnem in domačem okolju, ki je po veliki depresiji iz leta 1929 največja. Od tedaj niso finančne težave nikoli zajele tako velikega števila držav hkrati in tako globoko zarezale v premoženje različnih socialnih slojev ter silno razvrednotile ekonomske dosežke, ki jih je svet zaznamoval v dveh preteklih desetletjih, ko se je življenjski standard na globalni ravni povečal najhitreje v zgodovini. Do krize je prišlo že v letu 2007, ko se je razpočil ameriški trg nepremičnin, ki so bile financirane z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti in so bili dani tudi kreditojemalcem, katerih ekonomski status je bil dvomljiv, dohodek negotov, kreditna zgodovina pa nezanesljiva. Ameriške banke so hipotekarne garancije, zapakirane v finančne pakete, s tem pa tudi finančna tveganja prodajale investitorjem, ki so jih bili pripravljeni prevzeti in si s tem obetali špekulativni dobiček. Te finančne pakete so kupovale finančne institucije v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Islandiji, Švici itd. Ko kreditojemalci v Ameriki niso bili več zmožni odplačevati mesečnih obrokov, so banke pohitele s prodajo s hipotekami zastavljenih nepremičnin in silno povečana ponudba je potisnila njihove cene navzdol. Tako je njihova vrednost postala manjša od vrednosti hipotek, vložena sredstva se niso dala več nadoknaditi. Problemi so se kopičili in septembra se je začelo finančno propadanje, ki se je iz ZDA prenašalo v ekonomski prostor Evrope in Azije. Stečaj je prva razglasila banka Lehman Brothers, za sabo je potegnila bančno zavarovalniško hišo Dexia, težave so se potem še samo vrstile. S pomočjo države sta se iz rdečih številk rešili Fannie Mae in Freddie Mac, pa tudi zavarovalniška družba AIG, ameriška centralna banka je počela to, kar je v nasprotju z elementarnimi načeli centralnega bančništva. Tudi Evropska centralna banka je ponudila bankam reševalne pakete v obliki dodatne kreditne pomoči, medbančna obrestna mera je strmo rasla, borzni indeksi v Evropi in Aziji pa vtrajno padali. Na finančnem trgu ni bilo več zaupanja, banke so svoj denar raje držale v obliki rezerv, ki jim ne ustvarjajo dobička kot da ga plasirajo. V začetku oktobra je ameriška centralna banka začela nižati primarno obrestno mero in sledile so ji centralne banke Kanade, Britanije, Švedske, Kitajske, Rusije, v začetku novembra pa tudi evropska, angleška in švicarska centralna banka. Bankam in finančnim institucijam v Ameriki in Evropi je bilo v nekaj mesecih prispevano preko 3 trilijone dolarjev pomoči. Posledica vsega dogajanja je bila, da so banke zreducirale ali ponekod celo zaustavile novo kreditiranje. Likvidnost se je poslabšala in podražila. Podjetja niso več uspevala dobiti novih finančnih virov in bila primorana zaustavljati proizvodnjo in s tem je gospodarstvo prestopilo v negativno cono rasti. Svetovni bruto domači proizvod je v letu 2008 rasel s 3,7 % zaradi popolnega izbruha krize v drugi polovici leta, sicer bi bil še slabši, saj so napovedi za leto 2009 le še 2,2 %. Na višino svetovne rasti so pozitivno vplivale predvsem države v razvoju in azijske države, saj je v ZDA znašal le 1,4 % in v EU 1,5 %. NLB Leasing Letno poročilo

10 V Sloveniji je kazalnik gospodarske klime konec leta dosegel najnižjo vrednost od začetka merjenja v letu 1995, najnižjo vrednost so dosegli tudi kazalniki pričakovanj v proizvodnji, zaposlovanju, izvozu in povpraševanju. Vrednost kazalnika zaupanja se je najbolj znižala v gradbeništvu. Skrajno pesemistični so tudi potrošniki. Minulo leto je Slovenija zaključila s 4,1 % gospodarsko rastjo, kar je za skoraj 3 odstotne točke slabše kot v letu Realna rast izvoza je bila s 5,8 % zaradi močnega upadanja tujega povpraševanja dvakrat nižja kot leto prej, investicije pa so se s 7,0 % znižale za skoraj 5 odstotnih točk. Rast zasebne potrošnje je iz 5 % rasti v letu 2007 upadla na 3,4 %, državna potrošnja pa se je povečala. Realna rast dodane vrednosti se je zmanjšala za skoraj polovico, k temu je največ prispevala nižja rast industrijskih dejavnosti, prav tako pa poslovnih storitev ter dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez, je pa ostalo gradbeništvo najhitreje rastoča dejavnost. Po drugi strani je bila inflacija zaradi občutne pocenitve naftnih derivatov s 2,2 % precej nižja kot leto prej (5,6 %), bruto plača na zaposlenega se je realno povečala za 2,3 %, pri čemer je bila tako nominalno kot realno precej višja od rasti produktivnosti 1,3 %. Rast zaposlenosti se je zadnjem četrletju minulega leta začela umirjati, zlasti na račun znižanja števila zaposlenih za določen čas. Kljub temu je bila stopnja registrirano brezposelnih nižja kot v letu Finančna kriza je povzročila pravo razdejanje na zahodnih avtomobilskih trgih, kjer je prodaja upadla od 30 do 40 %, še zlasti težave čutijo drage prestižne znamke. Slovenski avtomobilski trg je ostal še precej stabilen, kupna moč je še dovolj velika, želja in potreba po avtomobilih prav tako, cene avtomobilov pa so v primerjavi z zahodnimi državami EU nižje, prav tako niso banke in lizinške hiše ustavile financiranje nakupa vozil, obrestne mere pa so se prilagodile ceni virov na finančnem trgu. Lizinški trg v Sloveniji je v letu 2008 zrasel za 12,6 % na 2,86 milijarde EUR, kar je druga najšibkejša rast od leta Med premičninami je največjo rast doseglo področje osebnih vozil, ki je zraslo za 11,5 %, še močnejša rast je bila beležena pri ladjah, letalih in železnica 13,4 %, vendar nominalno ne predstavlja pomembnejšega vpliva na skupni obseg lizinških poslov. Na drugi strani so zaradi širših gospodarskih razmer vsa druga področja doživela upad, še zlasti stroji, proizvodna oprema in komercialna vozila, slednjim je zaradi skromnega povpraševanja in kopičenja zalog bistveno padla tržna vrednost. Med nepremičninami je bila največja rast na področju predelovalnih objektov 47 % rast, največji upad pa pri proizvodnih objektih 70,5 % padec. Nepremičnine so začele izgubljati na vrednosti, proti koncu leta pa je trg nepremičnin popolnoma ohromel. Slovenija se je v letu 2008 srečala s problemi, ki izhajajo iz obstoječe finančne krize in njenih posledic in se vse hitreje selijo iz denarne v materialno sfero. Izvoz blaga in storitev se je upočasnil, ponekod celo upadel zaradi zmanjšanja gospodarske rasti v svetu. Uvoz kapitala je postal otežen in manjši kot prej, kar zahteva, da država reducira svoj trgovinski primanjkljaj. Banke ne zmorejo refinancirati svojih obveznosti do tujine z novim zadolževanjem, njihov največji problem je velika odvisnost od tujih virov, kar 35 % so vezane na medbančne kreditne trge in so tako še bolj občutljive na posledice nadaljnjega razvoja finančne krize. Selitev recesije v realni sektor še poslabšuje razmere v bankah, ker se slabša kakovost njihovih dolžnikov, kar pa vpliva na spremembo načina dela bank, njihova kontrola se je poostrila, poslovanje pa postalo bolj transparentno. Pomembni dogodki v poslovanju leta 2008 Družba NLB Leasing Maribor je poslovno leto 2008 preživela v duhu razmer na finančnih trgih. Tudi v njeno poslovanje je finančna kriza resno posegla. Začetki težav segajo že v drugo polovico leta 2007, ko so se na finančnih trgih razmere zaostrile kot posledica krize v ZDA. Takrat je sicer še uspela pridobiti zadostne finančne vire, vendar so bili kratkoročni v začetku tromesečni, odobreni po takratni ceni. Kratkoročne leasing naložbe niso mogoče, zato je kratkoročne vire naložila v dolgoročne naložbe, seveda po takratni ceni plasmajev. S tem se je že v letu 2007 izpostavila obrestnemu tveganju, saj je tako pridobljene kratkoročne vire v letu 2008 obračala mesečno in bila izpostavljena višanju obrestnih pribitkov, ki so bili konec leta že za 100 % višji kot ob prvi odobritvi. Na ta način so že dogodki druge polovice leta 2007 imeli negativni vpliv na poslovni rezultat Poslovno leto 2008 je zaznamovala nedostopnost oziroma težka dostopnost do finančnih virov, kar je povzročilo, da je uspela družba realizirati 42,87 mio EUR naložb po vrednosti opreme oziroma le 83 % prvotno zastavljenega plana naložb. Zaradi pomanjkanja finančnih virov se je morala odreči tudi posebnim projektnim poslom, ki lahko na kratek rok z udeležbo v dobičku prinesejo primerne zaslužke. Izpad 10

11 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja prihodkov se je odrazil v rezultatu 2008, razen tega pa je morala družba namenjati vedno večjo skrb upravljanju likvidnostnega tveganja, da je lahko pravočasno servisirala vse svoje znane obveznosti kot so vračila kreditov, plačila obresti, davkov in plačila dobaviteljem. Kot se je začel že v letu 2007, se je nadaljeval tudi v 2008 trend neusklajene ročnosti naložb in virov. Ročnost naložb smo se sicer trudili krajšati, vendar kratkoročnega leasinga praktično ni, pridobljeni viri pa so bili v glavnem kratkoročni. Zaradi tega smo bili še naprej izpostavljeni obrestnemu tveganju, slabšala pa se je tudi struktura pasive v bilanci, dolgoročne vire so postopoma menjavali kratkoročni, kar je že pripeljalo do dolgoročne nepokritosti. Iz meseca v mesec so se vhodni finančni viri dražili, po eni strani zaradi rasti EURIBORJA, po drugi strani zaradi intenzivne rasti pribitkov. Družba je že v spomladanskih mesecih začela prilagajati ceno svojih naložb razmeram na finančnih trgih, kar je ob rasti euriborja pomenilo velik pritisk na leasingojemalce in ob konkurenci, ki še ni imela tolikšnih težav s pridobivanjem virov je to pomenilo nekonkurenčnost. S tem so ponovno nastajali negativni učinki na rezultat poslovanja, na katerega pa so še največji vpliv imele pretekle naložbe zadnjih treh let z izrazito nizkimi pribitki. Težavne razmere so se skozi leto stopnjevale in se od septembra dalje popolnoma zaostrile, ko so bili novi viri praktično nedostopni, prodaja zalog stanovanj se je zaradi ohromelosti nepremičninskega trga ustavila, s tem pa je nastal novi izpad prihodkov. Postopoma se je začela kriza seliti v realni sektor, najbolj občutljive dejavnosti in še posebej prevozniki so zašli v likvidnostne težave, strmo je padala vrednost vozil, še zlasti komercialnih. Zaradi obvladovanja kreditnega tveganja je bilo potrebno oblikovati dodatne rezervacije. Slabšanje razmer je imelo vedno močnejši vpliv na poslovni rezultat, kar se da ugotoviti tudi s primerjavo letne in polletne bilance. Dobiček pred davki je konec leta znašal 450 tisoč EUR, ob poletju pa že 397 tisoč EUR. Najbolj se je odrazilo v čistem dobičku, ki je ob polletju z 292 tisoč EUR presegal končnega v višini 214 tisoč EUR zaradi vpliva tanke kapitalizacije in višjih rezervacij, ki niso davčno priznan odhodek. Zaostrenim razmeram se je družba začela prilagajati, seveda najprej s prilagajanjem cene svojih naložb in predvsem z obvladovanjem stroškov na vseh nivojih. Ulični lokal, v katerem je do jeseni delovala komerciala je namenila oddajanju, s tem nastajajo po eni strani prihodki, po drugi strani pa so nižji obratovalni stroški. Zmanjšala je število zaposlenih za enega delavca poslovila se je od vodje komerciale, dve porodniški odsotnosti delavk na ključnih mestih izterjave, riska in splošnih poslov pa nadomestila samo z eno novo zaposlitvijo. V družbi so bile opravljene še druge prerazporeditve, ki so povzročile oženje komerciale na obseg možnih poslov in krepitev izterjave zaradi oteženih razmer. Zaradi novih razmer je tudi poostrila pogoje odobritve posla. S je stopila v veljavo nova zakonodaja s področja kapitala in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic, imenovana Basel II, ki velja za NLB d.d. na individualni osnovi ter za NLB Skupino kot celoto na konsolidirani osnovi. Za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje so potrebni podrobni podatki o stanjih in zavarovanjih vsakega posameznega posla. Zaradi zagotavljanja teh in drugih poročil v skladu z Minimalnimi standardi na področju upravljanja s tveganji v NLB Skupini, ki se zaradi regulatornih zahtev še nadgrajujejo in pokrivajo področja kreditnih, nekreditnih in operativnih tveganj je postalo zaradi majhnosti delo določenih služb v družbi preobremenjeno (področje upravljanja s tveganji in računovodstvo), še zlasti, ker še vedno večina poročil nastaja na ročni obdelavi množice podatkov, brez ustreznih programskih podpor. NLB Leasing Letno poročilo

12 Prodaja in trženje NLB Leasing Maribor opravlja svojo dejavnost na področju SV Slovenije, torej na področju poštne številke 2000 in nudi finančni in operativni leasing pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in fizičnim osebam za financiranje nakupa: novih in rabljenih osebnih vozil in motornih koles novih in rabljenih komercialnih vozil traktorjev avtobusov letal in ladij proizvodne in druge opreme računalniške in pisarniške opreme nepremičnin. Dobro sodeluje z NLB Podružnico Podravje Maribor in njenimi enotami v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah in na Ptuju. V letu 2008 je družba sklenila in aktivirala za 42,87 mio EUR leasing poslov po vrednosti opreme, kar pomeni, da je družba sklenila in aktivirala 1379 pogodb in s tem dosegla 92 % realiziranih naložb iz leta 2007 in 83 % planiranega obsega naložb. Preglednica 4: Struktura naložb po letih po posamezni vrsti opreme (v mio EUR) Skupina opreme/naložbe v mio EUR Ind. 08/07 Plan 2008 Ind. 08/ Plan Osebna vozila 4,55 6,35 10,53 15,70 18,67 17, ,0 82 Komercialna vozila 2,56 2,43 4,66 8,34 8,06 4, ,8 61 Računalniška in pisarniška oprema 0,39 0,71 0,67 0,47 0,58 0, ,7 126 Proizvodna oprema 1,65 3,06 2,33 4,55 3,39 5, ,0 95 Nepremičnine 5,27 2,21 2,30 8,47 5,44 11, ,0 189 Ladje, vlaki, letala ,81 0, Ostalo in posojila 1,40 2,91 8,07 4,16 9,68 2, ,0 28 Skupaj 15,82 17,66 28,56 41,70 46,64 42, ,5 83 Iz predstavljenih podatkov lahko razberemo, da v letu 2008 med naložbami po vrsti opreme prevladujejo premičnine s 73,5 %, nepremičnine so kljub dvigu v primerjavi z letom 2007 z 26,5 % še vedno pod slovenskim povprečjem 28 %. V strukturi naložb leta 2008 predstavljajo največji delež naložbe v osebna in komercialna vozila skupaj kar 51,3 % in sicer osebna vozila 40,2 % delež in komercialna vozila 11,1 % delež. Izkazani delež predstavlja 70 % financirane vrednosti premičnin. Vozilom in nepremičninam v strukturi sledi proizvodna in športna oprema. V preteklem letu je še rasla prodaja rabljenih osebnih vozil. Družba je sicer beležila 12 % padec financirane vrednosti rabljenih osebnih vozil v primerjavi z letom Njihov delež je z 70 % vseh financiranih osebnih vozil padel v korist novih osebnih vozil. Financiranje rabljenih vozil je izpostavljeno večjemu tveganju kot financiranje novih vozil, saj so njihovi kupci običajno stranke z nižjimi prihodki, razen tega pa vedno obstaja še vprašanje prave tržne vrednosti in izvora vozila. Zaradi navedenega je potrebno bistveno več pozornosti nameniti spremljavi in izterjavi, vendar pa resnih pogodb o poslovnem sodelovanju s prodajalci novih vozil družba nima. 12

13 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Preglednica 5: Rabljena osebna vozila Leto št. pog. vred. (v eur) % od vseh oseb. vozil , , , , , , , ,43 70 V dvanajstih letih poslovanja smo sodelovali s skoraj leasingojemalci, od tega je 78 % fizičnih oseb ter 22 % pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, s katerimi smo sklenili pogodb, od tega največ pogodb o finančnem leasingu. Na dan je imela družba aktivnih pogodb. Z največjimi leasingojemalci redno sodelujemo tako pri planiranju novih nabav in po potrebi na področju izterjave. Vsaj enkrat letno te leasingojemalce tudi obiščemo ali pa jih povabimo na naša srečanja s poslovnimi partnerji. Slika 2: Pogodbe po letih V preteklih letih smo pridobili kar nekaj stalnih dobaviteljev, zlasti na področju nabave osebnih in komercialnih vozil. Vendar pa smo jih precej tudi izgubili zaradi poslovnih povezav večjih distributerjev in dealerjev s posameznimi leasing hišami, kjer pa z našo ponudbo žal nismo bili uspešni. Večjim prodajalcem vozil v Mariboru in okolici omogočamo po potrebi tudi sklepanje pogodb in opravljanje registracij vozil na njihovem sedežu, financiramo nabave njihovih testnih vozil in vozil za dajanje v podnajem, omogočamo jim ugodno financiranje zalog in druge ugodnosti. NLB Leasing Letno poročilo

14 Analiza izidov Strukture Preglednica 6: Ročnost sredstev in virov sredstev v tisoč EUR Tekoče leto: 2008 Sredstva Viri %sred %viri Dolgoročna sredstva / viri % 65 % Kratkoročna sredstva / viri % 35 % Skupaj: v tisoč EUR Preteklo leto: 2007 Sredstva Viri %sred %viri Dolgoročna sredstva / viri % 76 % Kratkoročna sredstva / viri % 24 % Skupaj: Slika 3: Struktura ročnosti sredstev in virov sredstev Struktura ročnosti sredstev in virov sredstev za tekoče leto Struktura ročnosti sredstev in virov sredstev za preteklo leto 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Sredstva Viri 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Sredstva Viri Dolgoročna sredstva / viri Kratkoročna sredstva / viri Dolgoročna sredstva / viri Kratkoročna sredstva 14

15 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Ročnost sredstev kaže na 70 % delež dolgoročnih in 30 % delež kratkoročnih sredstev. Sprememba na preteklo leto pomeni zmanjšanje deleža kratkoročnih sredstev, v strukturi jih je za 3 % manj, razlog pa je v bistvenem zmanjšanju vrednosti zalog, padle so za 50 %. Ročnost virov, in sicer 65 % dolgoročnih in 35 % kratkoročnih virov kaže glede na preteklo leto na poslabšanje razmerja med dolgoročnimi in kratkoročnimi viri v korist kratkoročnih. S tem se slabša dolgoročna pokritost sredstev z viri oziroma se že kaže dolgoročna nepokritost. Razlog je v krizi na finančnih trgih, ko so dolgoročni viri praktično nedostopni. Zaradi krize so naši največji in najpomembnejši kreditodajalci odobravali samo kratkročne vire, na kar nismo imeli vpliva niti s politiko, niti z boniteto družbe. Nasploh pa je bilo težko pridobiti kakršnikoli novi vir financiranja. Preglednica 7: Struktura sredstev v tisoč EUR %08 %07 Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR ,0 % 0 % Opredmetena osnovna sredstva ,1 % 5,1 % Naložbene nepremičnine ,0 % 1,1 % Dolgoročne finančne naložbe ,5 % 60,5 % Dolgoročne poslovne terjatve 4 3 0,0 % 0 % Odložene terjatve za davek ,4 % 0,3 % Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 0,0 % 0 % Zaloge ,0 % 4,3 % Kratkoročne finančne naložbe ,3 % 24 % Kratkoročne poslovne terjatve ,5 % 0,4 % Denarna sredstva ,2 % 4,3 % Kratkoročne AČR ,0 % 0 % SREDSTVA SKUPAJ: Med sredstvi predstavljajo prevladujoč delež 64,5 % dolgoročne finančne naložbe, kar je glede na dejavnost družbe razumljivo, pomenijo pa dolgoročni del terjatev do leasingojemalcev in dolgoročni del danih posojil in so glede na preteklo leto v strukturnem deležu porasle, predvsem na račun nižjega deleža zalog in denarnih sredstev. Z 25.3 % jim sledijo kratkoročne finančne naložbe, ki predstavljajo kratkoročni del prej navedenih leasing pogodb, kratkoročne dele dolgoročnih posojil in kratkoročna posojila, ter so v strukturi rahlo porasle. Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo 4,1 % delež in so v strukturi padla z indeksom 82. Naložbene nepremičnine z 1 % deležem predstavljajo del poslovne stavbe P2 v lasti družbe, namenjene oddajanju in se prav tako glede na preteklo leto v strukturi niso spreminjala. Zaloge v strukturi sredstev pomenijo 2 % in so padle za 50 % na preteklo leto tako v strukturnem deležu kot nominalno. Razlog je v odprodaji zalog iz posebnih poslov družbe, s katerimi ustvarja del prihodkov oziroma razlike v ceni. Ti posli pomenijo preprodajo stanovanj in zemljišč, novih nabav v poslovnem letu ni bilo. V strukturi je padel tudi delež denarnih sredstev na 2,2 %. NLB Leasing Letno poročilo

16 Slika 4: Struktura sredstev 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Kratkoročne AČR Denarna sredstva Kratkoročne finančne naložbe Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Dolgoročne poslovne terjatve Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR Kratkoročne poslovne terjatve Zaloge Odložene terjatve za davek Dolgoročne finančne naložbe Opredmetena osnovna sredstva Preglednica 8: Struktura virov sredstev v tisoč EUR %08 %07 Kapital ,8 % 4,9 % Rezervacije in dolgoročne PČR ,2 % 0,1 % Dolgoročne finančne obveznosti ,2 % 71,2 % Dolgoročne poslovne obveznosti 4 3 0,0 % 0,0 % Odložene obveznosti za davek 0 0 0,0 % 0,0 % Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 0,0 % 0,0 % Kratkoročne finančne obveznosti ,8 % 21,4 % Kratkoročne poslovne obveznosti ,9 % 2,3 % Kratkoročne PČR ,1 % 0,1 % Viri sredstev skupaj: Med viri vodijo dolgoročna posojila od bank z 59,2 %, ki so se glede na preteklo leto v strukturnem deležu znižala na račun povečanja kratkročnih posojil 32,8 % zaradi krize na finančnih trgih, ker je bilo možno prodobiti v glavnem samo kratkoročne vire. Sledi jim kapital s 5,8 %, za kar je razlog v dokapitalizaciji družbe v teku poslovnega leta za EUR. Na koncu so še kratkročne poslovne obveznosti z 2 %, ki so na preteklo leto v strukturnem deležu in nominalno rahlo padle, predvsem na račun padca obveznosti iz naslova prejetih avansov. 16

17 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Slika 5: Struktura virov sredstev 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Kratkoročne PČR Kratkoročne finančne obveznosti Odložene obveznosti za davek Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev Dolgoročne poslovne obveznosti Rezervacije in dolgoročne PČR Kapital Preglednica 9: Struktura virov sredstev: lastni, tuji viri v tisoč EUR %08 %07 Lastni viri % 5 % Tuji viri % 95 % Skupaj viri sredstev: Na račun dokapitalizacije družbe se je razmerje lastnih in tujih virov v strukturi povečalo v korist lastnih virov. Slika 6: Struktura virov sredstev (lastni, tuji) Lastni viri Tuji viri NLB Leasing Letno poročilo

18 Preglednica 10: Struktura prihodkov in odhodkov v tisoč EUR %08 %07 Prihodki poslovanja % 22 % Prihodki financiranja ,3 % 77 % Drugi prihodki ,7 % 1 % Prihodki skupaj v tisoč EUR %08 %07 Odhodki poslovanja % 36 % Odhodki financiranja % 64 % Drugi odhodki 0 0 0% 0 % Odhodki skupaj Med prihodki prevladujejo finančni prihodki s 67,3 %, kar je glede na dejavnost družbe razumljivo. V strukturi se je glede na preteklo leto njihov delež zmanjšal na račun povečanja deleža prihodkov iz poslovanja. Razlog je v posebnih poslih oziroma njihovih prihodkih, ki pomenijo prihodke iz naslova odprodaje zalog. Med odhodki prevladujejo odhodki iz financiranja, kar je povezano z dejavnostjo družbe. V strukturi se je njihov delež glede na preteklo leto zmanjšal na račun povečanja poslovnih odhodkov. Vendar dinamika padca ne sledi prihodkom, razlog je v draženju virov financiranja in dodatno oblikovanih popravkih. Slika 7: Struktura prihodkov in odhodkov 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Prihodki poslovanja Prihodki financiranja Odhodki poslovanja Odhodki financiranja Drugi prihodki Drugi odhodki 18

19 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Preglednica 11: Struktura stroškov v tisoč EUR %08 %07 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala % 36 % Stroški materiala ,7 % 2 % Stroški storitev ,5 % 16 % Stroški dela ,8 % 28 % Amortizacija ,9 % 12 % Prevrednotovalni poslovni odhodki ,0 % 4 % Rezervacije 0 0 0,0 % 0 % Stroški obresti 0 0 0,0 % 0 % Drugi stroški ,1 % 2 % Skupaj: Med stroški tudi v poslovnem letu vodi nabavna vrednost z 58 % in je bistveno višja glede na preteklo leto zaradi večjega dela realizacije iz naslova prodaje, tokrat stanovanj, kot v preteklem letu. Sledijo jim stroški dela z 17,8 % deležem, strukturno pa pomenijo manjši delež kot preteklo leto. Na tretjem mestu so stroški storitev z 10,5 % deležem, ki so prav tako v strukturi padli. Ostali pomembnejši stroški v strukturi, vendar z nižjim deležem so stroški amortizacije z 7,9 % in prevrednotevalni poslovni odhodki v zvezi z obratnimi in osnovnimi sredstvi z 3,0 %. Stroški materiala z 1,7 % in drugi stroški z 1,1 % nimajo bistvenega vpliva na skupne stroške. Slika 8: Struktura stroškov Drugi stroški Amortizacija Stroški materiala Stroški dela Stroški obresti Prevrednotovalni poslovni odhodki Stroški storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Rezervacije NLB Leasing Letno poročilo

20 Gibanje prihodkov, odhodkov in čistega dobička Preglednica 12: Gibanje prihodkov, odhodkov in čistega dobička v tisoč EUR Prihodki poslovanja Odhodki poslovanja Prihodki financiranja Odhodki financiranja Drugi prihodki Drugi odhodki 0 0 Davek Čisti dobiček/izguba Slika 9: Gibanje prihodkov in odhodkov poslovanja Prihodki poslovanja Odhodki poslovanja Slika 10: Gibanje prihodkov in odhodkov financiranja Prihodki financiranja Odhodki financiranja 20

21 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Slika 11: Gibanje drugih prihodkov in odhodkov Drugi prihodki Drugi odhodki Slika 12: Gibanje čistega dobička Čisti dobiček/izguba Prihodki in odhodki poslovanja so rasli, indeksa 194 in 168. Prihodki zaradi večjega dela realizacije iz posebnih poslov, to je preprodaje nepremičnin, odhodki zaradi nabavne vrednosti pri navedeni realizaciji, njihova nižja dinamika rasti pa kaže na doseganje boljše razlike v ceni v primerjavi s preteklim letom. Prihodki in odhodki od financiranja so rasli z indeksoma 116 in 137. Odhodki so rastli hitreje kot prihodki, za kar je razlog v odhodkih iz naslova financiranja zalog, rasti obrestnih pribitkov na vhodu in popravkov finančnih naložb. Drugi prihodki pomenijo najemnine od naložbenih nepremičnin in so padli z indeksom 79, vendar ne predstavljajo pomembnega deleža. Čisti dobiček je padel z indeksom 30. Razlog je v močnejši rasti finančnih odhodkov kot je že opisano in v dodatno oblikovanih popravkih terjatev kot posledici finančne krize. Ta je posegla tudi v realni sektor, kjer se slabša plačilna sposobnost, razen tega so določenim segmentom financirane opreme močno padle tržne vrednosti. NLB Leasing Letno poročilo

22 Kazalniki Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 1 Trajni kapital - TK Trajni kapital kot presežek sredstev nad dolgovi je glede na preteklo leto porasel z indeksom 130, kar je predvsem posledica dokapitalizacije družbe. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 2 Materialne naložbe - MN Materialne naložbe kot nemonetarna aktiva, torej tista, ki se pri običajnem poslovanju ne preoblikuje takoj v denarno obliko je padla z indeksom 75 predvsem zaradi padca zalog nepremičnin za nadaljno prodajo in opredmetenih osnovnih sredstev in sicer predujmov, ki pomenijo plačilo dobaviteljem za blago, ki bo v nadaljevanju predmet finančnega najema. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 3 Neto dolg (terjatev) - ND (NT) Neto dolg kot presežek materialnih naložb nad trajnim kapitalom oz. tisti del dolgov, ki financira materialne naložbe je padel glede na preteklo leto z indeksom 24, kar je dobro. Padec je posledica padca materialnih naložb in rasti kapitala zaradi že opisanega. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 4 Neto kratkoročni dolg (terjatev) - NKD (NKT) Družba izkazuje neto kratkoročni dolg, kar pomeni, da družba obratnega kapitala nima in ima zaloge financirane s kratkoročnimi viri, kar je neugodno za boniteto družbe. V poslovnem letu je prešla iz 3,8 mio eur kratkoročne terjatve na 1,7 mio eur kratkoročnega dolga, kar je posledica težav pri pridobivanju dolgoročnih virov. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 5 Obratni kapital (OBK) Obratni kapital predstavlja tisti del dolgoročnih virov, ki financirajo kratkročna sredstva. Skozi poslovno leto ga je družba zaradi pomanjkanja dolgoročnih virov počasi izgubljala in bila konec leta brez obratnega kapitala. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 6 Kratkoročni koeficient - KK 0,86 1,39-0,53 62 Poslabšanje izkazuje kratkoročni koeficient indeks 62 in pomeni, da so vsa kratkoročna sredstva financirana s kratkoročnimi viri, s katerimi je financiranih tudi 7 % dolgoročnih sredstev. To kaže na dolgoročno nepokritost sredstev z viri, ki je posledica zamenjave dolgoročnih virov s kratkoročnimi kot posledice krize na finančnih trgih. Zap. št. Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks 7 Neto dolg / materialne naložbe ND/MN 0,2 0,5-0,4 33 Stopnja neto zadolženosti se je na preteklo leto znižala z indeksom 33. Razlog je v povišanju trajnega kapitala zaradi dokapitalizacije in padcu materialnih naložb zaradi padca zalog. 22

23 Celovita analiza razvoja in izidov poslovanja Slika 13: Gibanje obratnega kapitala v mio Obratni kapital Učinkovitost poslovanja v mio. evrih Kazalec oziroma kazalnik Stanje 2008 Stanje 2007 Sprememba Indeks Zap. št. 1 Proizvodnost 3,06 3,58-0,52 85 Proizvodnost primerja obseg doseženih naložb družbe po vrednosti opreme s povprečnim številom zaposlenih v poslovnem letu. Obseg naložb po delavcu je padel z indeksom 85, razlog je v rasti povprečnega števila zaposlenih indeks 108 in padcu naložb indeks 92. V poslovnem letu je družba zaposlila pomočnika direktorja za področje komerciale, katerega je na trgu delovne sile že dalj časa iskala, vendar se je konec leta od njega tudi poslovila, razen tega je dve porodniški odsotnosti nadomestila z eno novo zaposlitvijo. 2 Gospodarnost 1,05 1,17-0,12 90 Gospodarnost kot primerjava vseh prihodkov in odhodkov se je znižala z indeksom 90. Razlog slabše gospodarnosti je predvsem v hitrejši rasti odhodkov, zlasti zaradi draženja vhodnih virov in dodatno oblikovanih popravkov terjatev kot posledici krize na finančnih trgih. 3 Dobičkonosnost ROE (pred davkom) 10,6 35,9-25,3 30 ROA (pred davkom) 0,56 1,52-0,96 37 Oba kazalnika dobičkonosti kažeta poslabšanje. ROE je padel z indeksom 30 zaradi višjega kapitala kot posledice dokapitalizacije in nižjega ustvarjenega dobička zaradi že opisanih razmer, ROA pa z indeksom 37. NLB Leasing Letno poročilo

24 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta V letu 2009 ni bilo pomembnejših dogodkov po datumu bilance za leto Datum odobritve letnega poročila Letno poročilo družbe NLB Leasing Maribor d.o.o. je bilo sprejeto na 19. redni seji Nadzornega sveta družbe v Mariboru dne, Pričakovani razvoj družbe Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. je ena izmed družb za leasing v Skupini NLB in posluje v skladu s sprejeto strategijo razvoja celotne skupine in v skladu s sprejetimi plani poslovanja. Naša prednost še vedno ostaja univerzalna ponudba finančnega in operativnega leasinga vozil ter vseh vrst opreme in nepremičnin pravnim in fizičnim osebam. Leto 2008 je zaznamovala finančna kriza v mednarodnem in domačem okolju. Banke so zreducirale ali celo ustavile kreditiranje, likvidnost se je poslabšala in podražila, podjetja so začela ožiti in zaustavljati proizvodnjo, saj so se problemi vse hitreje selili iz denarne v materialno sfero. Svetovna gospodarska rast s 3,7 % je bila še solidna, na kar so vplivale države v razvoju in azijske države, v ZDA je znašala le 1,4 % in v EU 1,5 %. Ekonomisti in analitiki za leto 2009 napovedujejo nadaljnje poslabšanje gospodarske klime v svetu. Evropska komisija celo napoveduje, da bo letos prvič po uvedbi evra celotno evrsko gospodarstvo zašlo v recesijo, upad oziroma negativno gospodarsko rast bodo občutile tudi tri največje trgovinske partnerice Slovenije v EU Nemčija, Italija in Avstrija, medtem pa naj bi slovenski BDP še zrasel za 0,6 %. Letos bo slabše, predvsem zaradi upadanja izvoza, kar bo posledica šibkejšega povpraševanja, a tudi nižjih investicij. Na manjša vlaganja bodo čedalje bolj vplivale neugodne finančne razmere, nižja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in črnogleda pričakovanja gospodarskih krogov. Bolj utegne na strmoglav padec gospodarske rasti v Sloveniji iz 4,1 % na 0,6 % vplivati zaupanje porabnikov in to kljub precejšnjemu znižanju drobnoprodajnih cen (napoved inflacije je 0,9 %). Zaradi neugodnih napovedi, predvsem za industrijo in gradbeništvo, je pričakovati povečanje brezposelnosti in umiritev plač. Na koncu letošnjega leta napovedujejo bruseljski analitiki Sloveniji postopno okrevanje, v letu 2010 naj bi se rast znova okrepila na 2,3 %, spodbujala jo bo predvsem domača poraba, hkrati z višjimi vlaganji, med drugim tudi gradnjo železniške infrastrukture. Kriza bo pustila tudi globok pečat v javnofinančnem položaju naše države, ki se bo krepko poslabšal. Celotne posledice najhujše krize svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni niso jasne, saj so objavljene napovedi še vedno zelo negotove. Zaskrbljenost povzročajo posledice finančne krize ter negativnega povratnega učinka med finančnim in realnim sektorjem gospodarstva. Po drugi strani pa analitiki ne izključujejo možnosti večjega izboljšanja rasti od pričakovane stopnje, če bi načrti okrevanja pomagali obnoviti zaupanje poslovnih krogov in porabnikov. Zato pa bi bilo treba izboljšati tokove posojil po sprejemljivih cenah in poskrbeti za hitro izvedbo svežnja ukrepov za fiskalno spodbudo, ki naj bi pospešili naložbe in zasebno porabo. Zaradi nezadostnih finančnih virov družba ni mogla že v letu 2008 izpolnjevati sprejetih srednjeročnih planov in ciljev. Razmeram na finančnih trgih se je morala prilagoditi z nižjim planom, zato načrtuje v letu 2009 realizirati za 22,1 mio EUR naložb po vrednosti opreme. Vodstvo družbe je pravočasno reagiralo na predvidene razsežnosti finančne krize in že v jeseni 2008 pripravilo nujne ukrepe za normalno poslovanje družbe v letu Ukrepi se zlasti nanašajo na zmanjšanje stroškov poslovanja, na zmanjšanje števila zaposlenih in na jačanje oddelka izterjave z notranjimi prerazporeditvami. Zaradi slabše likvidnosti bank, ki so naši kreditodajalci bomo v letu 2009 z vso skrbnostjo načrtovali in spremljali našo likvidnost in največjo skrb namenili obnovi kreditov, ki jih je potrebno vračati. Zavedamo se, da 24

25 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta jih bomo morali v teh razmerah delno tudi vračati iz prilivov iz obstoječega portfelja. V kolikor bi bili pri tem uspešnejši, bomo lahko večali planiran obseg naložb, ki je načrtovan na podlagi znanih prilivov iz obstoječega portfelja. Pri tem bo pomembno vlogo odigrala sprotna in uspešna izterjava, saj nam izterjane zapadle neplačane terjatve nudijo dodatno možnost povečanega obsega naložb. Pri realizaciji naložb bo še v večji meri kot do sedaj pomembna pravilna presoja bonitete leasingojemalcev. V letu 2009 bo potrebno sredstva naložiti predvsem v varne in dobičkonosne naložbe, saj le te lahko ublažijo negativne posledice padca realizacije na rezultatu. V ta namen bo potrebno poiskati tudi nove dodatne vire zaslužka v trženju različnih svetovalnih in izvedbenih storitev, ki se pojavljajo pri realizaciji naložb, pa smo jih do sedaj brezplačno izvajali. Trudili se bomo strankam razložiti situacijo na globalnem finančnem trgu in posledično rast obrestnih mer ter jih prepričati, da tudi konkurenca dela v enakih pogojih. Naš cilj je servisirati vsaj fizične osebe z ustrezno boniteto in se obdržati na tržišču. Tako se bodo naložbe skoncentrirale predvsem na osebna vozila. Poiskati bomo morali najkvalitetnejše leasingojemalce in jim financirati nerizično opremo. Pri tem bo pomembno obdržati stike s strankami in dobavitelji, ki bodo zaradi pomanjkanja sredstev zavrnjeni, saj so v primeru izboljšanja razmer na finančnih trgih naš potencial. Naložb na nepremičninskem segmentu ne bomo realizirali v tolikšnem deležu kot pretekla leta. To je glede na razmere, ki vladajo na nepremičninskem trgu od jeseni 2008, ko se je trgovanje dejansko razpolovilo, tudi povsem pričakovano. Dolgoročni trend povečevanja cen in števila transakcij se je ustavil, zlasti v Podravju je na zalogi vse preveč novih stanovanjskih enot, da bi lahko v letu 2009 pričakovali pozitivni premik na tem področju. Tudi s poslovnimi nepremičninami ni nič boljše, razen v strogem centru mesta se je prodaja novih in rabljenih lokalov ter pisarniških prostorov povsem ustavila. V letu 2009 tako tudi sodelovanja v gradbenih projektih in nakupih zemljišč ne načrtujemo. Klima za podjetnike v Mariboru oziroma regiji ni prijazna, kar potrjujejo tudi številke. Majhnih gospodarskih družb je na primer le 300, srednjih pa 49 in skupaj zaposlujejo nekaj preko prebivalcev. Včasih je industrija ustvarila največji delež bruto dodane vrednosti, danes so to nadomestile storitvene dejavnosti, ki zaposlujejo kar polovico regijskega prebivalstva in bodo v sedanji težki finančni krizi najbolj na udaru. Zato bo tudi nezaposlenost v Podravju spet med največjo v državi, to pa posledično pomeni tudi, da ljudje ne bodo mogli odplačevati že najetih vozil in nepremičnin. Prav tako se predvideva, da bodo investicijske dejavnosti v industrijo zaradi vse globje krize upadle, kar pomeni, da se bo zmanjševal tudi delež leasinga opreme. Ena izmed prioritetnih nalog tako doslej kot tudi v bodoče je, da bomo dosledno sledili usmeritvam za obvladovanje tveganj v vseh fazah odobravanja in spremljanja leasing pogodb. Sedanje krizne razmere in njihove posledice na plačilno sposobnost naših strank prinašajo vedno več nalog na področju spremljave, izterjave, organizacije in izvajanja notranje kontrole poslovanja, vse z namenom obvladovanja kreditnega tveganja. Posebno pozornost bomo namenili pripravi politik in metodologij upravljanja z nekreditnimi tveganji (likvidnostnim, obrestnim in valutnim) ter zagotovitvi ustrezne aplikativne podpore za spremljanje in poročanje. Pozorno bomo spremljali škodne dogodke in identificirali operativna tveganja, saj samo pravilna in pravočasna identifikacija tveganja s sprejetimi ukrepi lahko prepreči nastanek novih škodnih dogodkov. S posodobitvijo informacijskega sistema, z delitvijo novih nalog, zlasti s področja upravljanja in spremljanja tveganj, izterjave in priprave zahtevnih poročil po navodilih lastnika in regulatorja med vse zaposlene, ki jih bo potrebno za to dodatno izobrazit, bomo poiskali notranje rezerve in preprečili dodatne zaposlitve in s tem višje stroške. V letu 2009 bomo prešli na e-poslovanje, kar bo v družbi zahtevalo dodatne napore že tako obremenjenih zaposlenih, vendar pa se zavedamo, da le napredek pri uvajanju novih programov in opuščanju starega pisarniškega načina poslovanja omogoča racionalno izrabo časa. Še vedno pa se na nivoju skupine družb za leasing išče tudi najprimernejši način nadgradnje sedanjega Globus progama oziroma prehod na nov program spremljave leasing poslovanja. Kljub krizi in vsem težavam, s katerimi se v družbi srečujemo še vedno namenjamo pozornost zaposlenim in njihovemu dodatnemu izobraževanju. Zaposlene razporejamo na naloge, ki so trenutno najpomembnejše, ob tem pa se seveda zavedamo, da bomo po koncu krize nujno potrebovali dobre, izkušene komercialiste, ki bodo spet dosegali oziroma presegali zastavljene cilje. NLB Leasing Letno poročilo

26 Raziskave in razvoj Posebno pozornost namenjamo spremljanju objavljenih tržnih analiz na področju leasinga tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ki jih objavljata Združenje leasingodajalcev Slovenije in Leaseurope, prav tako pa spremljamo tudi svojo konkurenco. Ob upoštevanju gospodarskih gibanj in sprememb zakonodaje pripravljamo predloge različnih akcij, novih oblik sodelovanja z dobavitelji in novih produktov za stranke. Področje raziskav in razvoja ter vse marketinške akcije se načrtujejo in izvajajo skupno na nivoju vseh družb za leasing v Skupini NLB. Prizadevamo si, da bi čimprej zaživelo e-poslovanje in se aktivno vključujemo v delovne skupine za pripravo informacijske podpore za pripravo različnih poročil. Zaradi množice podatkov, ki jih je potrebno obdelati, ročna obdelava ni več mogoča in zavira naš razvoj. Cilji in ukrepi upravljanja tveganj družbe Upravljanje tveganj pomeni obvladovanje tveganj, ki jim je družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Vodstvo družbe to svojo odgovornost izvaja s sprejemanjem ustreznih politik in metodologij, skladno z dokumentom Program razvoja in minimalni standardi na področju upravljanja s tveganji v NLB Skupini in s strani Uprave NLB d.d. sprejetimi smernicami upravljanja posameznih vrst tveganj. Smernice ponujajo podrobnejšo usmeritev vodstvu družbe, kako upravljati posamezna tveganja in zagotavljajo učinkovit in poenoten pristop bančne skupine k upravljanju tveganj, hkrati pa so usmeritve prilagojene naravi posla in tržnim razmeram, v katerih družba deluje. V politikah upravljanja s tveganji morajo biti jasno definirane naloge, pooblastila in odgovornosti za področja posameznih tveganj, pri tem je pomembno, da je organizacija upravljanja s tveganji takšna, da zagotavlja ločenost funkcije spremljanja tveganj od poslovne funkcije. Sprejete politike podrobno definirajo metodologije, kako spremljati in meriti posamezna tveganja, postavljajo limite in tolerance in definirajo odgovornosti za pripravo poročil, roke izvedbe, poročevalce in prejemnike poročil. Pri tem mora družba opredeliti in izpolnjevati zahteve zakonodaje matične družbe (regulativa na solo osnovi) in zahteve zakonodaje na konsolidirani osnovi (regulativa Banke Slovenije). Naloga strokovne službe s področja upravljanja s tveganji je, da identificira, spremlja, nadzira in meri kreditna, valutna, obrestna, likvidnostna, operativna in tržna tveganja ter pripravlja predloge za odpravo neskladij. Temeljni nadaljnji korak pri spremljanju tveganj je izgradnja ustrezne podatkovne baze in programske podpore, ki bo zagotavljala zanesljive in celovite podatke na mesečni ravni. Razvoj mora iti v smeri avtomatizacije priprave podatkovne baze in izračuna kazalnikov. Glede na dejavnost se družba srečuje z naslednjimi tveganji: kreditno tveganje, ki pomeni trenutno ali trajno nesposobnost leasingojemalca, da odplača financirano vrednost. V izogib tej vrsti tveganja, se vsak leasingojemalec, bodisi pravna oseba ali s.p. po bilancah in s pomočjo solventnosti bonitetno oceni, pri fizičnih osebah pa preveri stalnost zaposlitve in višina dohodka. Po drugi strani se preveri tudi predmet leasinga dobavitelj, njegova tržna vrednost, možnost hitre vnovčitve, torej prodavljivost in temu se prilagodijo pogoji odobritve (obrestna mera, polog, dodatna zavarovanja). Namen preverjanj je v tem, da tržna vrednost predmeta leasinga v vsakem trenutku pokrije terjatev. Ob vsem tem se upošteva že morebitna izpostavljenost potencialnega leasingojemalca ali njegovih povezanih oseb pri naši družbi. Vsak tako pripravljen posel se odobrava v skladu s sklepom o limitih na različnih instancah, v vsakem primeru pa ga mora pregledati in odobriti risk manager. Na ta način se družba želi izogniti kreditnim tveganjem, vendar kljub vsemu vsaj tromesečno v skladu s sprejeto Metodologijo oblikovanja oslabitev terjatev in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skladu z MSRP v družbah za leasing v Skupini NLB pregleda individualno vsaj 70 % svojega portfelja po pogodbah. Oslabitve terjatev je potrebno pripoznati v primerih, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi kot so finančne težave dolžnika in neobstoj ali zmanjšana tržna vrednost predmeta leasinga oziroma zavarovanja. Če se pokaže, da lahko iz tržne vrednosti predmeta leasinga in drugih zavarovanj izhaja izguba in se kažejo finančne težave leasingojemalca se za tako pogodbo oziroma terjatev po njej oblikuje rezervacija, ki neposredno obremenjuje poslovni rezultat, hkrati pa je zagotovilo, 26

27 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta da je ta, slika realnega stanja v družbi. S prehodom finančne krize v realni sektor je družba vse bolj, ne glede na previdnost pri odobravanju naložb v preteklosti, izpostavljena kreditnemu tveganju. Pravne osebe imajo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja kot posledice padca naročil njihovih izdelkov in storitev ter nedostopnosti do finančnih virov resne težave s likvidnostjo in s tem probleme s plačilom leasing obrokov, fizične osebe pa zaradi izgube službe. Ko k finančnim težavam leasingojemalcev dodamo še padec tržne vrednosti določene opreme (avtomobili, tovorna vozila, nepremičnine) ugotovimo povečano izpostavljenost kreditnemu tveganju. valutno tveganje, kateremu je družba izpostavljena minimalno. V skupnem portfelju so na presečno obdobje naložbe v tuji valuti (CHF) predstavljale le 1,125 mio EUR, za te naložbe ima tudi vire pridobljene v valuti CHF in so znašali 1,155 mio EUR, tveganje nastopi le v primeru neusklajene ročnosti naložb in virov. obrestno tveganje, kateremu se družba žal ne more izogniti, pomeni pa tveganje izgube zaradi manjših obrestnih prihodkov in višjih obrestnih odhodkov. Obrestna mera pri odobravanju naložb in najemanju virov sestoji iz variabilnega dela 6 mesečnega EURIBORJA in fiksnega pribitka. Poslovno leto 2008 je zaznamovala najprej močna rast EURIBORJA, v zadnjem kvartalu pa njegov močan padec, ki se je pri najetih virih spreminjal glede na pogostost obračunavanja obresti, v primeru polletnih obračunov obresti polletno, v primeru mesečnih obračunov obresti pa tudi mesečno v skladu z določili kreditnih pogodb. Na aktivni strani je družba ob podpisu pogodbe s stranko podpisala aneks, ki definira prilagoditev ob sklenitvi dogovorjene obrestne na aktualno ob vsaki spremembi EURIBORJA za več kot 0,2 odstotni točki. V času rasti EURIBORJA je bila družbi to dovolj dobra zaščita, z njegovim padanjem pa je to povzročilo velik izpad obrestnih prihodkov. V izogib nadaljnji izpostavljenosti temu tveganju je načrtovala že konec leta 2008, da bo v letu 2009 menjala politiko in prilagajala pri novo sklenjenih pogodbah EURIBOR vsakih pol leta po sklenitvi pogodbe. Še zlasti pa smo bili izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi krize na finančnih trgih, ki je povzročila, da smo lahko pridobivali samo kratkoročne vire. Kratkoročne vire smo sicer obnavljali, vendar smo bili pri obnovi izpostavljeni višjim obrestnim pribitkom. Kratkoročnih leasing naložb praktično ni, pri izračunu cene posla pa je težko vnaprej vkalkulirati izjemno rast pribitkov skozi vse leto. likvidnostno tveganje družba načrtuje svoje naložbe, pozna svoje obveznosti, redno skrbi za izterjavo in spremlja svoj portfelj. Do krize na finančnih trgih družba likvidnostnemu tveganju sploh ni bila izpostavljena, s krizo pa so se začele velike težave pri pridobivanju virov za naložbe in vračila obstoječih kreditov. Z obnavljanjem obstoječih virov pri matični banki, s pridobitvijo nekaj dodatnih kreditov pri drugih bankah, s kvalitetnim portfeljem, ki je prinašal zanesljive prilive je uspela vzdrževati kratkoročno likvidnost in poravnavati na rok svoje obveznosti ter realizirati plan naložb. V zadnjem kvartalu, ko se je finančna kriza še poglobila, pa se je razmeram prilagodila z omejitvijo obsega naložb. operativno tveganje med operativna sodijo tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in ljudi ali zaradi zunanjih dogodkov (goljufije) in imajo vpliv na izkaz poslovnega izida. V okviru sprejete Politike upravljanja z operativnim tveganjem je spremljala, zbirala in poročala škodne dogodke in identificirala operativna tveganja po procesih. Z identifikacijo tveganj in sprejemom ukrepov bo lahko preprečila nastanek novih škodnih dogodkov. Z vzpostavitvijo notranjih kontrol, predvsem pa z rednimi sestanki kolektiva, kjer analiziramo ugotovljene napake in se medsebojno obveščamo o nevarnostih zunanjih goljufij (te informacije si leasing hiše posredujemo), poskušamo obvladovati operativna tveganja. Izbruh finančne krize in njena selitev v realni sektor, ko je še posebej prizadela določene tržne segmente, je povzročila, da je porasel delež zunanjih goljufij in poneverb. Razkritja Družba NLB Leasing Maribor d.o.o. je dolžna uporabljati slovenske računovodske standarde. Njeni računovodski izkazi so skladni z vsemi zahtevami in stališči SRS. NLB Leasing Letno poročilo

28

29 Računovodsko poročilo NLB Leasing Maribor d. o. o. Skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi

30 Kazalo Revizorjevo poročilo 32 Bilanca stanja 34 Izkaz poslovnega izida 36 Izkaz denarnih tokov 37 Izkaz gibanja kapitala 38 Razkritja k izkazu gibanja kapitala 39 Izjava o odgovornosti poslovodstva 40 Pojasnila k računovodskim izkazom 41 Podlage za sestavo računovodskih izkazov 41 Računovodske usmeritve 41 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 41 Opredmetena osnovna sredstva 41 Amortizacija 42 Finančne naložbe 42 Finančne naložbe v posojila in terjatve iz finančnega najema 42 Zaloge 43 Terjatve 43 Poslovni najem 43 Naložbene nepremičnine 44 Odloženi davki 44 Denarna sredstva in denarni ustrezniki 44 Časovne razmejitve 44 Kapital 44 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 44 Obveznosti 45 Prihodki 45 Odhodki 45 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 45 Kreditno tveganje 45 Obrestno tveganje 46 Valutno tveganje 46 Likvidnostno tveganje 46 Operativno tveganje 46 Pojasnila k posameznim postavkam v bilanci stanja 47 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 47 Opredmetena osnovna sredstva 48 Naložbene nepremičnine 50 Finančne naložbe 51 Dolgoročne finančne naložbe 51 Kratkoročne finančne naložbe 52 Poslovne terjatve 53 Dolgoročne poslovne terjatve 53 Kratkoročne poslovne terjatve 54 Odložene terjatve za davek 55 Zaloge 56 Denarna sredstva 57 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 57 Kapital 58 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 59 Dolgoročne obveznosti 60 Dolgoročne finančne obveznosti 60 30

31 Dolgoročne poslovne obveznosti 61 Kratkoročne obveznosti 61 Kratkoročne finančne obveznosti 61 Kratkoročne poslovne obveznosti 62 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 63 Zunaj bilančna sredstva obveznosti 63 Pojasnila k posameznim postavkam v izkazu poslovnega izida 64 Čisti prihodki od prodaje 64 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 64 Stroški blaga, materiala in storitev 65 Stroški dela 65 Odpisi vrednosti 66 Drugi poslovni odhodki 66 Struktura stroškov in poslovnih odhodkov 67 Finančni prihodki 67 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 67 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 68 Finančni odhodki 68 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 68 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 68 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 69 Drugi prihodki 69 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 69 Davek iz dobička 70 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 70 Rekapitulacija poslovanja med povezanimi osebami iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja 70 Druga pomembna razkritja 71 Imena članov uprave in drugih organov 71 Terjatve do članov uprave in drugih zaposlenih po individualnih pogodbah in članov nadzornega sveta 71 Prejemki članov uprave in drugih zaposlenih po individualnih pogodbah in članov nadzornega sveta 71 Zneski porabljeni za revizorja 71 Tečaji in način preračuna v domačo valuto 72 Dogodki po datumu bilance stanja 72 Računovodski kazalniki 72 NLB Leasing Letno poročilo

32 NLB_Lizing_MB_T:_Layout 1 7/14/09 1:13 PM Page 32 32

33 NLB Leasing Letno poročilo