UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Kosmač PREDLOG IZBOLJŠAVE SISTEMA SLEDLJIVOSTI ŢIVIL V PODJETJU SPAR SLOVENIJA d.o.o. diplomsko delo

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Kosmač PREDLOG IZBOLJŠAVE SISTEMA SLEDLJIVOSTI ŢIVIL V PODJETJU SPAR SLOVENIJA d.o.o. diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Celje, avgust 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Kosmač PREDLOG IZBOLJŠAVE SISTEMA SLEDLJIVOSTI ŢIVIL V PODJETJU SPAR SLOVENIJA d.o.o. diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Mentor: Marko Cedilnik mag. inţ. log. Somentor: mag. Matjaţ Knez Celje, avgust 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan/a MITJA KOSMAČ, študent/ka _ FAKULTETE ZA LOGISTIKO (študija), z vpisno številko , sem avtor/ica diplomskega dela z naslovom: PREDLOG IZBOLJŠAVE SISTEMA SLEDLJIVOSTI ŢIVIL V PODJETJU SPAR SLOVENIJA d.o.o.. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a ga. Katja Kriţnik Jeraj. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

4 ZAHVALA Želim se zahvaliti mentorju Marku Cedilniku mag. inž. log. in somentorju mag. Matjažu Knezu za vodenje in prijazno pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem zaposlenim v podjetju Spar Slovenija d.o.o., ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi in še posebej g. Adrianu Verbiču za potrpežljivost in pomoč.

5 PREDLOG IZBOLJŠAVE SISTEMA SLEDLJIVOSTI ŢIVIL V PODJETJU SPAR SLOVENIJA d.o.o. Diplomsko delo opisuje sisteme sledljivosti blaga v preskrbovalni verigi v primeru Spar Slovenija d.o.o. Za zagotavljanje sledljivosti morajo poskrbeti vsi členi preskrbovalne verige, s ciljem, da podjetje učinkovito obvladuje poslovanje, da se minimizira količina blaga, ki ga je treba umakniti in se zmanjša škoda, ki jo zahteva odpoklic večjih količin blaga. V diplomski nalogi smo predstavili obstoječe stanje logistike v podjetju Spar Slovenija d.o.o., osnovne»logistične«pojme in namen logističnih podatkov za zagotavljanje sledljivosti, sistem sledljivosti v izbranem podjetju in predstavitev sledljivosti v podjetjih v tujini. Diplomsko delo poleg opisovanja sistemov sledljivosti temelji na problemu v podjetju Spar Slovenija d.o.o.: kako zagotoviti večjo zanesljivost pri vnosu podatkov na vhodu blaga v skladišče. V zaključnem delu smo predlagali rešitev problema, ki je realno povsem izvedljiva in ne zahteva velikih finančnih vloţkov. Ključne besede: sledljivost, prevzem, distribucija, trgovec, lot. VORSCHLAG ZUR VERBESSERUNG DER RÜCKVERFOLGBARKEIT VON LEBENSMITTLEN IM UNTERNEHMEN SPAR SLOVENIJA d.o.o. Die vorliegende Diplomarbeit beschreibt die Rückverfolgungssysteme in der Versorgungskette des Unternehmens Spar Slovenija d.o.o. Um die Rückverfolgbarkeit zu gewährleisten, müssen alle Glieder der Versorgungskette diejenigen Ziele verfolgen, die bewirken, dass das Unternehmen seine Geschäftstätigkeit effizient beherrscht, dass die aus dem Verkehr zu ziehende Warenmenge minimisiert wird und dass derjenige Schaden vermindert wird, der beim Rückruf von größeren Produktmengen entsteht. In der Diplomarbeit wird Folgendes dargestellt: in dem Unternehmen Spar Slovenija d.o.o. vorhandene Logistiksysteme, grundlegende Begriffe aus dem Bereich Logistik, Verwendungszwecke der Daten, die für die Rückverfolgbarkeit relevant sind, Rückverfolgungssystem in dem gewählten Unternehmen und Rückverfolgungssysteme in ausländischen Unternehmen. In der Diplomarbeit wird außerdem das konkrete Problem im Unternehmen Spar Slovenija d.o.o. vorgestellt, und zwar: wie kann man eine zuverlässigere Dateneintragung beim Wareneingang im Lager gewährleisten. Im Schlussteil der Diplomarbeit wird die Lösung des angeführten Problems vorgeschlagen, die jedoch real durchführbar ist und keine größeren Investitionen verlangt. Schlüsselworte: rückverfolgbarkeit, Annahme, Distribution, Händler, Lot.

6 KAZALO UVOD... 1 Predstavitev problema... 1 Cilji, nameni in poti za reševanje problema... 2 Predstavitev okolja podjetja Spar Slovenija d.o.o Predpostavke in omejitve... 4 Metode dela TEORETIČNE OSNOVE SLEDLJIVOSTI Uredba (es) št. 178/2002 evropskega parlamenta in sveta Notranja in zunanja sledljivost Zahtevani aplikacijski identifikatorji podjetja Spar Slovenija d.o.o Dokumentiranje sledljivosti Zagotavljanje sledljivosti izdelkov Sistem sledljivosti v tujini OBSTOJEČE STANJE SISTEMA SLEDLJIVOSTI Posnetek stanja ob prevzemu ţivil Sledljivost ţivil v trgovskem podjetju Spar Slovenija Kritična analiza obstoječega stanja PREDLOG PRENOVE PROCESA PREVZEMA ŢIVIL ZAKLJUČEK Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema Pogoji za uvedbo rešitve Moţnosti nadaljnjega razvoja LITERATURA IN VIRI Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. V

7 KAZALO SLIK Slika 1: Organigram centrale podjetja Spar Slovenija... 4 Slika 2: Iskalnik v skladiščnem programu Slika 3: En korak nazaj; partner = dobavitelj Slika 4: En korak naprej: partner = trgovina Slika 5: Primer SSCC kodne simbologije Slika 6: TE nalepka Slika 7: Posnetek računalniškega ekrana pri prevzemanju blaga dobavitelju Slika 8: TE formiranje Slika 9: Logistična nalepka Sparovega dobavitelja Slika 10: Dva dela logistične nalepke za učinkovito berljivost Slika 11: E-nadzor palete Slika 12: Potrošnik Slika 13: Distributer Slika 14: Proizvodna tovarna Slika 15: Izvorni dobavitelj Slika 16: Proizvodna tovarna Slika 17: Maloprodajni distribucijski center Slika 18: Maloprodajna mesta Slika 19: Potek toka prevzemanja ţivil Slika 20: Diagram ključnih vzrokov problemov Slika 21: Zagotovljena sledljivost v oskrbni verigi Slika 22: Primer pravilne označbe lota Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. VI

8 KAZALO TABEL Tabela 1: Pogosto uporabljeni aplikacijski identifikatorji (AI) Tabela 2: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (paleta) Tabela 3: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (paleta) Tabela 4: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (paleta) Tabela 5: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (paleta) Tabela 6: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (karton) Tabela 7: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (karton) Tabela 8: Tabela učinkov prenovljenega procesa Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. VII

9 SEZNAM KRATIC DC: Distribucijski center GLN: Global Location Number (Globalna lokacijska številka) GS1: Mednarodni globalni standardi GTIN: Global Trade Item Number (Globalna trgovinska identifikacijska številka) GVE: Interna Sparova oznaka za kartonsko pakiranje EVE: Interna Sparova oznaka za najmanjšo enoto ali kos NL: Ni lota SSCC: Serial Shipping Container Code (Zaporedna koda zabojnika) Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. VIII

10 UVOD V diplomski nalogi smo predstavili sistem sledljivosti ţivil v Spar Slovenija, enem izmed večjih trgovskih podjetij v Sloveniji, in v nekaj drugih podjetjih v Avstriji in Nemčiji. Opisali smo posamezne pojme s področja sledljivosti. Razloţili smo razloge za posamezne primere nezagotavljanja sledljivosti ţivil na vhodu blaga v centralno skladišče in predlagali rešitev za problem, ki se občasno pojavlja pri določenih dobaviteljih. Del diplomske naloge je namenjen opisu poteka vnosa logističnih podatkov v računalniško bazo in procesu dobave ter prevzema blaga. Opisu procesa sledi rešitev problema. Diplomska naloga temelji na sledljivosti blaga/ţivil v preskrbovalnih verigah. Pojasnili smo, zakaj je sledljivost blaga za trgovca sploh pomembna. Podatki, ki jih proizvajalec določi blagu, se skozi celotno preskrbovalno verigo ne smejo spreminjati. S tem se zagotovi tako zunanjo kot notranjo sledljivost. Vsak morebiten napačen vnos podatkov v sistem predstavlja teţavo. Razlog za napake je običajno dobaviteljeva nedoslednost pri označevanju blaga. Predstavitev problema Problem, ki smo ga v diplomski nalogi opisali in rešili, je, kako zagotoviti večjo zanesljivost pri vnosu podatkov na vhodu blaga v skladišče v podjetju Spar Slovenija. S problemom smo se seznanili v času praktičnega usposabljanja v podjetju Spar Slovenija spomladi 2009, kjer smo opazovali delo prevzemnikov. Od dobaviteljevega označevanja izdelka in od doslednosti prevzemnika je odvisno, ali se bodo pojavile napake v skladiščno-logističnem procesu ali ne. Ko dobavitelji pripeljejo blago v centralno skladišče, ga prevzemniki pregledajo in logistične podatke (GTIN, SSCC, lot, rok uporabe ) vpišejo v računalniško bazo podatkov. Tu se lahko pojavi problem zaradi pogostega ročnega vpisovanja logističnih podatkov. Primer: do trenutka, ko je blago pripeljano na pozicijska mesta v prevzemnem delu skladišča, ima artikel neki lot. Od vpisa v skladiščni program pa se Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. 1

11 lahko zgodi, da po preostalem delu preskrbovalne verige artikel potuje z drugačnim lotom. V diplomski nalogi smo opisali, zakaj pride do te spremembe. Cilji, nameni in poti za reševanje problema Namen diplomske naloge je bil predstaviti potek sledljivosti ţivil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. (v nadaljevanju Spar Slovenija) in v nekaj drugih podjetjih v Avstriji in Nemčiji ter razloţiti posledice nezagotavljanja sledljivosti ţivil. Treba je poznati tako predpise in zakone v zvezi s sledljivostjo kakor tudi uporabo računalniškega programa, ki podpira sledljivost blaga. Naš namen je bil tudi raziskati, opisati in razčleniti najpomembnejše pojme s področja sledljivosti blaga. Ti pojmi so podkrepljeni s primeri sledljivosti v praksi. Ključni cilj pa je doseči natančnejše označevanje ţivil. Naša pot k reševanju problema je bila osredotočanje predvsem na opazovanje procesa prevzemanja oziroma na tisti člen preskrbovalne verige, kjer se napake bodisi odkrijejo bodisi ustvarijo. Opazovanje je bilo osredotočeno na delo prevzemnikov in funkcionalnost črnih kod na logistični nalepki. Predstavitev okolja podjetja Spar Slovenija d.o.o. Sparovo poslovanje v Sloveniji je ţe od začetkov v letu 1991 zaznamovano z uspehom. Hitra rast je plod izjemnega strokovnega znanja in hitrega prilagajanja razvojnim trendom. Njihova prizadevanja so usmerjena v sprejemanje izzivov pri iskanju novih poti, kako prehiteti konkurenco in povečati trţni deleţ ter zagotoviti večje število zadovoljnih strank. Konec decembra 2008 je bilo v Sloveniji odprtih ţe 75 poslovalnic, 64 trgovin Spar in 11 megamarketov Interspar. Spar Slovenija namerava mreţo svojih trgovin širiti še naprej ter tudi prenavljati ţe obstoječe trgovine in nakupovalne centre. Osnovne smernice njihove podjetniške kulture, ki temeljijo na pozornosti do kupca, so: inovativnost, ţelja po uspehu in čim boljših rezultatih, odprtost, pravičnost, poštenost in zaupanje, pripadnost podjetju, dinamičen timski duh, dober pretok informacij in preprosta, hitra ter neposredna komunikacija. Eden izmed pomembnejših členov Sparovega poslovanja je tudi logistika. Oddelek logistike je nastal konec leta 2002 na Letališki cesti 26 ob koncu gradnje Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 2

12 distribucijskega centra. Njegov namen je oskrba filial z blagom suhega programa, ki je bilo do takrat dostavljeno v filiale naravnost s strani dobaviteljev. Prve dostave v DC so se pričele , prve dobave pa so bile Na začetku je bila naloga oddelka, da za suhi program zagotovi zadostne količine blaga v distribucijskem centru, kamor so filiale naročale blago. V istem letu (2003) se je sortiman razširil tudi na NF2 (non food) neţivila in zamrznjeno blago. V logistiki so bili do julija 2004 zaposleni le sodelavci iz Dispoteama, ki so bili odgovorni za zaloge v skladišču, ostalo osebje v skladiščih pa so bili delavci logističnega partnerja BTC. Od julija 2004 dalje je s skladiščem za sadje in zelenjavo oddelek pridobil tudi sodelavce v skladišču. V prvi polovici leta 2006 se je oddelek razširil še s sodelavci s področja uvoza in je na koncu leta pričel z zaposlovanjem večjega števila skladiščnih delavcev, saj je januarja 2007 pričel obratovati novi del distribucijskega centra za sveţe blago in je v Spar Logistiki zaposlenih ţe preko 100 sodelavcev. Konec leta 2007 je logistika prevzela za novo Spar Pekarno še organizacijo transporta pekarskih artiklov v filiale, ki poteka sedem dni v tednu. Disponenti ne skrbijo le za zaloge, ampak tudi za reševanje reklamacij in za vračilo blaga iz filial dobaviteljem ter za tesno sodelovanje z nabavno sluţbo in ostalimi oddelki. Uvozni del oddelka organizira prevoze in ureja carinske zadeve ter skrbi za vodenje različnih statistik in pripravo poročil (npr. intrastat, odpadna embalaţa). Na sliki 1 je prikaz organigrama centrale podjetja Spar Slovenija. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 3

13 Slika 1: Organigram centrale podjetja Spar Slovenija Nadzorni svet Poslovodstvo Poslovodstvo Poslovodstvo Revizija PC Spar Pravna Tajništvo Marketing PC Interspar sluţba Oglaševanje Gradbeni oddelek Informatika Kadrovska sluţba Blagovna znamka Nabava Nabava neţivil Tehnika Organizacija Logistika Računovodstvo Finance ţivil Papirnica Pekarna Kontroling Interna Tekstil korespond. Prosti čas Ţivila/ Neţivila Gospodinjstvo Sveţe blago Gospodarjenje s prodajnimi policami Oddelek sadje in zelenjava Vir: SPAR Slovenija d. o. o., 2009, str. 6. Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da je treba zagotoviti sledljivost tako pri nosilcih ţivilske dejavnosti v Sloveniji kot tudi v tujini in da se sistemi sledljivosti ţivil med njimi ne razlikujejo. Predpostavljamo, da Spar Slovenija ţeli rešiti problem, ki se občasno pojavlja na vhodu Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 4

14 blaga v centralno skladišče in da si ţeli doseči, da bodo vsi dobavitelji imeli urejeno simbologijo 1. Predpostavljamo tudi, da je podatek o lotu pomemben tako za proizvajalca kot tudi za končnega potrošnika in da je za učinkovito sledljivost izbranega ţivila treba poznati več logističnih podatkov. Če bi dobavitelji dosledno upoštevali zahteve podjetja Spar Slovenija glede označevanja ţivil, se pri prevzemu ţivil ne bi pojavljale napake. Ob urejeni simbologiji bi bil čas prevzema ţivil lahko krajši in Spar Slovenija bi lahko dosledno zagotavljal zunanjo in notranjo sledljivost. Predpostavljamo, da opisana rešitev problema ne bo zahtevala velikih finančnih vloţkov. Omejitev predstavljajo posamezni dobavitelji, ki se ne zavedajo pomembnosti uspešne vzpostavitve sledljivosti ţivila. Posledično se v tem primeru lahko zgodi, da se zaradi nepopolnega označevanja (lot) točno določenemu ţivilu ne more normalno slediti. Napačno določeni logistični podatki dobaviteljevega ţivila se tako prenesejo v vse ostale računalniške baze podatkov podjetij v preskrbovalni verigi. Metode dela Za pisanje diplomske naloge smo uporabljali naslednje metode dela: metoda opazovanja: pri tej metodi smo se osredotočili na proces raziskovanja. Ţeleli smo ugotoviti, kakšen je potek sledljivosti v podjetju Spar Slovenija. Poleg naštetega smo tudi ugotovili, kakšna sta način in pomen sledljivosti v podjetjih v tujini; metoda proučevanja primerov: metoda se je nanašala na določen primer problema, ki nam je bil dodeljen pri praktičnem usposabljanju. Proučevali smo razloge za njegov nastanek. Na koncu smo izvedli zaključke; metoda klasifikacije: v tem delu smo klasificirali pojme, ki opisujejo tematiko v diplomski nalogi. Z razlago pojmov smo ugotavljali, kako so ti medsebojno povezani. 1 Simbologija je način zapisa identifikacijske številke. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 5

15 V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni oziroma opisni pristop raziskovanja, v praktičnem delu pa analitični pristop raziskovanja. Teoretični del je zajemal metodo kompilacije, s katero smo povzemali in navajali spoznanja različnih avtorjev. V praktičnem delu diplomske naloge pa smo uporabili metodo analize, metodo internega raziskovanja, metodo opazovanja ter metodo sinteze. Podatke za izdelavo in raziskovanje smo pridobivali iz domače in tuje literature. Pomagali pa smo si tudi z internetnimi viri, literaturo s konferenc poslovne logistike ter s podatki in izkušnjami pri delu v podjetju Spar Slovenija. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 6

16 1 TEORETIČNE OSNOVE SLEDLJIVOSTI Sledljivost pomeni zmoţnost ugotoviti, kaj se oziroma se je z določenim blagom zgodilo v preskrbovalni verigi. Preko posebnega procesa in posebnega programa za sledljivost lahko iskalec ugotovi, po katerih poteh je izbrana enota blaga potovala. Vpogled vključuje tudi tako podroben podatek, kot je npr. kdaj je viličar transportiral paleto, koliko časa jo je prevaţal od ene do druge točke v centralnem skladišču, itd. Zabeleţene so vse lastnosti blaga. Trgovec mora imeti uvedeno urejeno in dokumentirano sledljivost, saj s tem zagotavlja varnost blaga, poišče vzroke odmikov, obvladuje nevarnosti, neustrezno blago odpokliče/umakne, prispeva k zmanjšanju stroškov in posledično k boljšemu poslovanju podjetja. Sledljivost mora biti zagotovljena od samega proizvajalca do končnega potrošnika.»postavitev sistema sledljivosti, predvsem notranjega sistema sledljivosti, koristi vsakemu trgovcu, katerega cilj je bolj usmerjen in natančen umik/odpoklic blaga«(koci, 2008, str. 4).»Dokazano je, da si mora vsak nosilec ţivilske dejavnosti postaviti svoj sistem sledljivosti glede na svojo velikost podjetja, vrsto podjetja in vrsto ţivilskega blaga. Pri tem pa moramo še upoštevati, da je postavljeni sistem sledljivosti tudi dokumentiran, in sicer aktualno, natančno in na način, ki trgovcu zagotavlja neposredno korist«(koci, 2008, str. 4).»Cilj sistema sledljivosti je prepoznava točno določene skupine, serije, lota izdelka in surovin, uporabljenih za proizvodnjo ter sledljivost med proizvodnjo in distribucijo do potrošnika«(koci, 2008, str. 5).»Lot je celota prodajnih enot ţivil, ki so bila pridelana, izdelana ali embalirana pod praktično enakimi pogoji. Lot določi pridelovalec, proizvajalec, odgovoren za embaliranje (...) ţivila. Lot je lahko opredeljen časovno ali količinsko. V podjetju se lahko za lot na tehničnem področju sinonimno uporablja tudi izraz serija, skupina. Splošno veljavne razmejitve v opredelitvi ni«(koci, 2008, str. 7). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 7

17 1.1 Uredba (es) št. 178/2002 evropskega parlamenta in sveta Uredba (Ur. l. EU, EGT L 31, , s. 1) govori o določitvi splošnih načel in zahtevah ţivilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane. Ker se diplomska naloga navezuje na termin sledljivost, so spodaj navedeni trije členi v tej uredbi, in sicer členi 18, 19 ter 20, ki opredeljujejo sledljivost, odgovornosti za ţivila in odgovornosti za krmo.»člen 18 Sledljivost: za vsa ţivila, krmo, ţivali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi, ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v ţivilih ali krmi, se zagotovi sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije; nosilcem ţivilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme mora biti omogočeno določiti vsako osebo, ki jim je dobavila ţivilo, krmo, ţival za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi, ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v ţivilu ali krmi. Nosilci dejavnosti zato vzpostavijo sisteme in postopke, ki omogočajo sporočanje teh informacij pristojnim organom na njihovo zahtevo; nosilci ţivilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo; ţivila in krma, ki se dajejo v promet, ali se bodo verjetno dajali v promet v Skupnosti, se ustrezno označijo ali opredelijo za laţjo sledljivost z ustrezno dokumentacijo ali informacijami skladno z ustreznimi zahtevami posebnih določb; določbe za uporabo zahtev tega člena v posameznih sektorjih se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2)«Ur. l. EU, EGT L 31, , s. 1, 18 člen).»člen 19 Odgovornosti za živila pri nosilcih živilske dejavnosti: če nosilec ţivilske dejavnosti presodi, ali utemeljeno meni, da ţivilo, ki ga je uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral, ni v skladu z zahtevami varnosti ţivil, takoj sproţi postopke za umik tega ţivila iz prometa, če ţivilo ni več pod neposrednim nadzorom tega začetnega nosilca ţivilske dejavnosti, ter o tem obvesti Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 8

18 pristojne organe. Če je proizvod morda ţe lahko v rokah potrošnika, nosilec ţivilske dejavnosti učinkovito in natančno obvesti potrošnike o razlogih za umik ţivila in po potrebi odpokliče ţe dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja; nosilec ţivilske dejavnosti, odgovoren za dejavnosti prodaje na drobno ali distribucije, ki ne vplivajo na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost teh ţivil, v mejah svoje vsakokratne dejavnosti sproţi postopke za umik iz prometa proizvodov, ki niso v skladu z zahtevami varnosti ţivil, in sodeluje ter prispeva k varnosti ţivil s posredovanjem ustreznih informacij, potrebnih za sledljivost ţivila, ter sodeluje pri ukrepih, ki jih sprejmejo pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi; nosilec ţivilske dejavnosti mora takoj obvestiti pristojne organe, če presodi ali utemeljeno meni, da ţivilo, ki ga je dal v promet, lahko škodi zdravju ljudi. Nosilci dejavnosti obvestijo pristojne organe o ukrepih, sprejetih za preprečevanje tveganja za končnega potrošnika, in nikomur ne preprečujejo ali ga odvračajo od sodelovanja s pristojnimi organi v skladu z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepreči, zmanjša ali odpravi tveganje, povezano z ţivilom; nosilci ţivilske dejavnosti sodelujejo s pristojnimi organi pri sprejetih ukrepih za preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega z ţivilom, ki ga dobavljajo ali so ga dobavili.člen 20 Odgovornosti za krmo pri nosilcih dejavnosti proizvodnje krme: če nosilec dejavnosti proizvodnje krme presodi ali utemeljeno meni, da krma, ki jo je uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme, takoj sproţi postopke za umik zadevne krme s trga in o tem obvesti pristojne organe. Nosilec dejavnosti učinkovito in natančno obvesti uporabnike krme o vzroku za njen umik in po potrebi odpokliče ţe dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja; nosilec dejavnosti proizvodnje krme, odgovoren za dejavnosti prodaje na drobno ali distribucije, ki ne vplivajo na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost te krme, v mejah svoje vsakokratne dejavnosti sproţi postopke za umik iz prometa proizvodov, ki niso v skladu z zahtevami varnosti krme, in sodeluje ter prispeva k Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 9

19 varnosti krme s posredovanjem ustreznih informacij, potrebnih za sledljivost krme, ter sodeluje v ukrepih, ki jih sprejmejo pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi; nosilec dejavnosti proizvodnje krme mora takoj obvestiti pristojne organe, če presodi ali utemeljeno meni, da krma, ki jo je dal v promet, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme. Pristojne organe obvesti o sprejetih ukrepih za preprečitev tveganja pri uporabi take krme in nikomur ne preprečuje ali ga odvrača od sodelovanja s pristojnimi organi v skladu z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepreči, zmanjša ali odpravi tveganje, povezano s krmo; nosilci dejavnosti proizvodnje krme sodelujejo s pristojnimi organi pri ukrepih, sprejetih za preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega s krmo, ki jo dobavljajo ali so jo dobavili.«1.2 Notranja in zunanja sledljivost»naprej in nazaj usmerjena sledljivost povezuje posamezne stopnje preskrbovalne verige in s tem omogoča izmenjavo informacij, dostop do blaga, odpravljanje napak oziroma ugotavljanje razlogov za teţave. Z uredbo (ES) št. 178/2002 se naprej in nazaj usmerjena sledljivost zahteva v vseh stopnjah v vseh ţivilskih podjetjih«(koci, 2008, str. 10). Kako je videti okno v iskalniku internega skladiščnega programa, je prikazano na sliki 2. Moţnosti izbire iskanja je več. Slika 2: Iskalnik v skladiščnem programu Slika 3 prikazuje rezultat iskanja za en korak nazaj. V tem primeru je to dobavitelj, pri katerem ţelimo izvedeti, kakšno blago dobavlja in pod katerim lotom. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 10

20 Slika 3: En korak nazaj; partner = dobavitelj»ločimo: sledljivost do dobavitelja en korak nazaj; sledljivost v delu, ki se nanaša na opravljanje trgovinske dejavnosti; sledljivost do prvega neposrednega poslovnega partnerja v verigi en korak naprej.«(koci, 2008, str ). Slika 4 prikazuje, katera trgovina je ţelela imeti določeno ţivilo. Slika 4: En korak naprej: partner = trgovina»skupne rešitve za enoten sistem sledljivosti preprosto ni, saj se sistemi sledljivosti razlikujejo po: vrsti podjetja; velikosti podjetja; vrsti izdelka. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 11

21 Sledljivost nam omogoča, da lahko: nevarne izdelke umaknemo s trga, jih odpokličemo/umaknemo; poiščemo vzroke odmikov; vključimo dobavitelja in končnega potrošnika, s tem da ga hitro in primerno obvestimo; izvedemo natančnejšo presojo nevarnosti.«(koci, 2008, str ).»Zelo pogosto se pri predelovalnih postopkih v podjetju skupine izdelkov delijo in označujejo. To so prostovoljni ukrepi notranje sledljivosti, ki so v prvi vrsti namenjeni zagotavljanju kakovosti in preglednosti blagovnih tokov v podjetju ter notranji logistiki in upravljanju skladišča. Ločevanje in označevanje skupin, to je notranja sledljivost, lahko pomagata pri sledljivosti, vendar pa nista njun nujni sestavni del«(koci, 2008, str. 10).»Glede na zastavljene cilje podjetja je notranja sledljivost različno organizirana. Označevanje in ločevanje jasno delita vhodno in izhodno blago na najširši ravni. Če se to zahteva in ni cilj, se lahko povezava med vhodnim in izhodnim blagom vzpostavi tudi s časovno omejitvijo. Pogoj za to pa je dosledno upoštevanje načela FIFO (prej prejeti izdelek v skladišče je tudi prej oddan) pri skladiščenju in predelavi«(koci, 2008, str. 10).»V postopku notranje sledljivosti nosilci dejavnosti običajno opravljajo vsaj eno od navedenih dejavnosti: premik; predelavo; skladiščenje; umik izdelka. Notranja sledljivost pomeni, da nosilci dejavnosti vedo, kje so posamezni izdelki, kaj se je iz njih izdelalo, oziroma kateri izdelki so bili umaknjeni iz prodaje, o čemer vodijo ustrezno evidenco. V podjetju je potrebna tudi povezava med naprej in nazaj usmerjeno sledljivostjo ţivilske verige, značilne za posamezne izdelke. Glavna značilnost Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 12

22 sledljivosti verige je tudi uskladitev med obrati različnih vrst. Za izmenjavo informacij med obrati obstajajo standardi, ki se po potrebi uporabijo. Značilnosti prepoznave za vhodne surovine/sestavine ter za vmesne in končne izdelke, npr. notranje sisteme kodiranja, identifikacijske številke lotov, skupin itd., je treba povezati v naprej in nazaj usmerjeno sledljivost, da se ustvari prepričljiv prepoznavni sistem«(koci, 2008, str. 10).»Zunanja sledljivost je doseţena pri predaji sledljivega izdelka med dvema različnima nosilcema dejavnosti. Pri tem lahko ločimo t. i. sledljivost za nazaj (npr. kateri dobavitelj je dobavil posamezni izdelek) in sledljivost za naprej (kateremu nosilcu dejavnosti smo blago predali, npr. pri prodaji na drobno). Zaradi zagotavljanja sledljivosti morajo vsi udeleţenci v preskrbovalni verigi doseči notranjo in zunanjo sledljivost«(koci, 2008, str. 10). 1.3 Zahtevani aplikacijski identifikatorji podjetja Spar Slovenija d.o.o. GS1 128 je izjemno prilagodljiva simbologija. Omogoča predstavitev podatkov variabilne dolţine in kodiranje več informacij v en simbol črtne kode. To se imenuje sestavljanje. AI ali aplikacijski identifikator pomeni predpono iz dveh ali več znakov in je zapisana v oklepaju na samem začetku podatkovne tabele. Podatki, ki sledijo AI, lahko vsebujejo alfabetske in/ali numerične znake. Vsebina AI ima lahko največ trideset znakov. Aplikacijske identifikatorje je moţno videti v simbolu UCC/EAN-128. Spar Slovenija zahteva od dobaviteljev, da imajo urejene kode, s katerimi se lahko normalno upravlja z blagom od prevzema do prodaje v trgovinah. Od dobaviteljev se zahtevajo naslednji aplikacijski identifikatorji: 00, 01, 02, 10, 15, 37 ter 310X. Spodnje tabele so del celotnega seznama AI. Tabela 1: Pogosto uporabljeni aplikacijski identifikatorji (AI) AI Vsebina 00 Zaporedna koda zabojnika, SSCC 01 Globalna trgovinska identifikacijska številka, GTIN 02 GTIN prodajnih enot, vsebovanih v logistični enoti Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 13

23 10 Številka serije ali partije/lot 15 Najkrajši rok trajanja (kakovost) 310X Neto teţa (kilogrami) 37 Število enot v logistični enoti Vir: Koci, str. 39. Spodaj je primer simbola GS1 128, ki predstavlja GTIN, rok uporabe in lot. Potrebno je poznati nekaj pravil. Za AI 02 mora vedno slediti AI 37 (ta kombinacija se uporablja za označitev nestandardne palete). Aplikacijska identifikatorja AI 01 in AI 02 se ne smeta nikoli uporabljati skupaj, ker enota ne sme nikoli imeti določen več kot en GTIN. V vsakem primeru moraj biti pravila dosledno upoštevana. Primer kode GS1 128, ki vsebuje GTIN, rok uporabe in lot: (01) (15)121224(10)LV11 GTIN: ROK UPORABE: LOT: LV11 V nadaljevanju je predstavljena sestava za logistično in veleprodajno enoto, pa tudi za običajno kosovno blago ter tehtano (sveţe) blago. Aplikacijski identifikatorji na logistični enoti (homogena nestandardna paleta spremenljiva količina na paleti): Tabela 2: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (paleta) AI Poln opis Kratica 02 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 14

24 37 Število vsebovanih enot (npr. kart.) v logistični enoti COUNT 00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC Vir: Koci, str. 39. Tabela 3: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (paleta) AI Poln opis Kratica 02 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE 37 Število prodajnih artiklov v logistični enoti COUNT 3103 Neto teţa v kilogramih (Net Weight in Kilograms) NET WEIGHT (KG) 00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC Vir: Koci, str. 39. Aplikacijski identifikatorji na logistični enoti (homogena standardna paleta vedno enaka količina na paleti): Tabela 4: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (paleta) AI Poln opis Kratica 01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE 00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC Vir: Koci, str. 40. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 15

25 Tabela 5: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (paleta) AI Poln opis Kratica 01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE 3103 Neto teţa v kilogramih (Net Weight in Kilograms) NET WEIGHT (KG) 00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC Vir: Koci, str. 40. Aplikacijski identifikatorji na veleprodajni enoti (karton): Tabela 6: Uporabni identifikatorji za kosovno blago (karton) AI Poln opis Kratica 01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE Vir: Koci, 2008, str. 40. Tabela 7: Uporabni identifikatorji za tehtano blago (karton) AI Poln opis Kratica 01 GTIN (Global Trade Item Number)* GTIN 10 Številka serije (Batch or Lot number) BATCH/LOT 15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE 3103 Neto teţa v kilogramih (Net Weight in Kilograms)** NET WEIGHT (KG) Vir: Koci, 2008, str. 40. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 16

26 »* GTIN mora biti v tem primeru GTIN14 (14-mestna koda, ki se začne z 9 ( mestna koda artikla + kontrolna številka), 9 pomeni spremenljivo vsebino. ** Neto teţa v kilogramih, kjer zadnja številka pomeni število decimalnih mest(3 na zadnjem mestu pomeni teţo, zapisano na gram natančno, kar je treba zagotoviti tudi s točnim tehtanjem brez zaokroţevanja na dve decimalki).«(koci, 2008, str. 40). Glavni podatki identifikacije ţivila (GTIN, Lot, Uporabno do, Neto teţa, SSCC) so navedeni na vsaki prejeti logistični nalepki v centralno skladišče Spar Slovenija. Informacije, ki so predstavljene na logističnih nalepkah, imajo dve osnovni obliki. Prva je sestavljena iz besedila in grafike ter je berljiva za človeka, druga oblika pa so strojno berljive informacije, namenjene avtomatskemu zajemu podatkov. Le-te skupaj z besedilom in grafiko omogočajo splošen dostop do osnovnih informacij v kateri koli točki preskrbovalne verige. Obe metodi predstavitve informacij ponavadi uporabimo na isti nalepki. Če je potreben drugačen format, je najbolje obdrţati širino 105 mm, višino pa prilagoditi zapisanim podatkom. V nadaljevanju so podrobno predstavljeni glavni aplikacijski identifikatorji, ki so prikazani v tabelah zgoraj, in njihov namen uporabe. Svetovna trgovinska kodna oznaka GTIN:»Global Trade Item Number (v nadaljevanju GTIN) je oznaka, ki jo je razvila GS1 (zdruţuje nekdanji EAN International in Uniform Code Council). Take identifikacijske oznake se uporabljajo za iskanje podatkov o izdelku v zbirkah podatkov (pogosto z vnosom številke prek čitalnika črtne kode, usmerjenega na dejanski izdelek), ki lahko pripadajo trgovcu na drobno, proizvajalcu, zbiratelju, raziskovalcu ali drugemu subjektu. Enotnost in univerzalnost identifikacijskih oznak sta koristni pri ugotavljanju, kateri izdelek v eni zbirki podatkov ustreza izdelku v drugi zbirki podatkov, zlasti preko meja organizacije. GTIN izraz se uporablja za opisovanje celotne druţine podatkovnih struktur GS1 za označevanje trgovskih izdelkov in storitev. Oznake GTIN imajo 8, 12, 13 ali 14 znakov, sestavljajo pa se lahko z uporabo katere koli od štirih struktur številčenja glede na uporabo. Oznaka GTIN-8 se izpisuje s črtno kodo EAN-8. Oznake GTIN-12 se lahko prikazujejo z uporabo črtnih kod UPC-A, ITF-14 ali GS Oznaka GTIN-13 se lahko prikazuje s črtnimi kodami EAN-13, ITF-14 ali GS1-128, Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 17

27 oznaka GTIN-14 pa s črtnima kodama ITF-14 ali GS Izbor črtne kode je odvisen od uporabe; tako se na primer izdelki, ki se prodajajo na drobno, označujejo s črtnimi kodami EAN-8, EAN-13, UPC-A ali UPC-E. Oznaka EAN-8 je osemmestna črtna koda, ki se po navadi uporablja za zelo majhne izdelke, kot so ţvečilni gumiji, na katere bi bilo teţko namestiti večjo oznako«(koci, 2008, str. 38). Kodna oznaka LOT: Beseda lot pomeni serijo izdelkov, ki so bili na primer proizvedeni iz enakih surovin. Teh serij je na omenjeni dan lahko več, lahko pa se ena serija proizvaja tudi več dni. Lot je tako nekakšna kontrolna številka in ima največjo vlogo pri sledljivosti izdelka. Z njo ter drugimi aplikacijskimi identifikatorji je blagu prek skladiščnega programa zagotovljena sledljivost. Če proizvajalec ugotovi, da je z nekim artiklom nekaj narobe, t.j., da je nevaren za potrošnika (npr. vnos nevarne surovine), mora nemudoma odpoklicati/umakniti blago s trga. Umaknil/odpoklical ga bo lahko po lotu ali pa po roku uporabe. Vendar je med njima razlika glede sledljivosti. Če se umakne s trga blago pod določenim lotom, se bo umaknila samo tista proizvedena serija artikla, ki je vsebovala nevarno snov. V primeru, da se artikel po roku uporabe umakne s prodajnih polic, se vrne dobavitelju cela količina blaga, ki je bila proizvedena npr , na ta dan pa je bilo lahko proizvedeno več različnih serij/lotov. Besede charge, sarţa in batch imajo enak pomen kot beseda lot. Koda SSCC:»Logistična nalepka, katere priporočena velikost je format A5 ( mm), je sestavljena iz treh delov. Zgoraj je glava nalepke, ki je poljubno sestavljena in običajno vsebuje logotip in podatke o podjetju. V sredini so podatki, zapisani v človeku berljivi obliki. Te podatke se uporablja takrat, kadar je črtna koda tako poškodovana, da je ne moremo odčitati, ali kadar partner v oskrbovalni verigi ne uporablja naprav za avtomatsko identifikacijo. V spodnjem delu pa je kodni zapis, pri čemer velja, da je SSCC koda na nalepki povsem spodaj. Koda se uporablja za edinstveno identifikacijo posamezne logistične enote. Logistična enota je enota poljubne sestave, pripravljena za transport in/ali skladiščenje, ki jo je treba upravljati oziroma spremljati v preskrbovalni verigi. Skeniranje SSCC, označenega na vsaki logistični enoti, omogoča posamično Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 18

28 sledljivost na podlagi povezave med fizičnim gibanjem enot in z njim povezanim informacijskim tokom.«(»logistična nalepka za vse dobavitelje večjih trgovcev«[leoss], b. d.). Slika 5: Primer SSCC kodne simbologije Vir: GS1 Slovenija, b. l. Ko ţelimo v skladiščnem programu pogledati, kakšen lot ima izbrani izdelek, v iskalnik vtipkamo vsebino aplikacijskega identifikatorja (00). V tej kodi so pri prevzemanju izdelka shranjeni vsi logistični podatki, ki so navedeni v kodnem zapisu, imenovanem GS Vendar imajo v centralnem skladišču ta proces urejen malo drugače. V trenutku skeniranja logistične nalepke (SSCC nalepke) ima prevzemnik pri sebi posebne interne nalepke podjetja Spar Slovenija. Na tej nalepki je navedena koda, v katero se shranijo vsi logistični podatki logistične enote. Te nalepke se imenujejo TE nalepke. Nalepka je namenjena prenosu in sledenju podatkov blaga na paleti in določitvi mesta uskadiščenja. TE nalepka se v Sparu uporablja na suhem programu (običajno ţivilo), le občasno na sveţem (hitro pokvarljivo blago). TE nalepka vsebuje naslednje podatke: šifra in naziv izdelka, število kosov v kartonu, število kartonov na paleti, višina palet glede na lestvico EP (izmerjena višina transportne enote za uskladiščenje v regale skladišča), rok uporabnosti, lot, datum prevzema, skladiščna lokacija, bruto in neto teţa blaga itd. Ta nalepka je prikazana spodaj. Slika 6: TE nalepka Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 19

29 Zakaj je postopek prevzemanja logističnih enot na vhodu sveţega blaga kljub temu drugačen? Drugačen oziroma enak standardnemu je zato, ker je vodstvo Spara razloţilo dobaviteljem sveţih izdelkov (krajši rok uporabe), da se morajo drţati pravil kodiranja izdelkov. Razlika je v tem, da so v centralnem skladišču začeli z uvedbo sveţega programa kasneje kot s suhim programom. Zato je bilo v tem primeru laţje prepričati dobavitelja, kako pomembna je funkcionalnost pri prevzemanju njihovih izdelkov. Pravil se je treba v vsakem primeru drţati. Rok uporabe: Rok uporabe artikla je pomemben za vse udeleţence preskrbovalne verige, najbolj pa za kupca. Pri nakupu končnega izdelka je namreč pomembno, da kupec ve, do kdaj je izdelek še uporaben. Na logistični nalepki morajo biti označeni logistični podatki za strojno berljivost in v človeku berljivi obliki. Spodaj je opis od identifikacij lokacij do identifikacij logističnih enot, ki so potrebne za sledljivost ţivil.»identifikacija LOKACIJ: Enolično identifikacijo lokacije zagotavlja dodelitev globalne lokacijske številke (GLN) vsaki lokaciji«(ean Slovenija, 2007, str. 5).»IDENTIFIKACIJA IZDELKOV: Enolično identifikacijo izdelkov zagotavlja dodelitev globalne trgovinske identifikacijske številke (GTIN) vsakemu izdelku (potrošniški enoti). Za potrebe sledljivosti moramo GTIN kombinirati s serijsko številko ali številko serije, ki zagotavlja identifikacijo posamezne enote istega tipa«(ean Slovenija, 2007, str. 5).»IDENTIFIKACIJA PARTIJE/SERIJE: Sledljivost partije/serije je zagotovljena z dodelitvijo GTIN in številke partije/serije vsakemu izdelku«(ean Slovenija, 2007, str. 6).»IDENTIFIKACIJA HIERARHIJE IZDELKOV: GTIN je lahko dodeljen vsaki od treh ravni hierarhije izdelka: potrošniški enoti, prodajni enoti in paleti. Paleta je označena z lastnim GTIN samo takrat, kadar ji je določena cena, ali kadar se uporablja za naročanje Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 20

30 v katerikoli točki preskrbovalne verige, z drugimi besedami: če je tudi paleta prodajna enota«(ean Slovenija, 2007, str. 6).»IDENTIFIKACIJA LOGISTIČNIH ENOT: Identifikacija in sledljivost palet sta zagotovljeni z dodelitvijo zaporedne številke zabojnika (SSCC). Vsaka paleta mora imeti ne glede na svojo sestavo (homogena ali mešana) lasten SSCC, ki ji je dodeljen na izvoru. Novi SSCC je treba dodeliti vsakič, ko se kreira nova paleta«(ean Slovenija, 2007, str. 7). 1.4 Dokumentiranje sledljivosti»za dvig same kakovosti sledljivosti je pomembno, da je dokumentacija o sledljivosti sistematična, razčlenjena, pravilna, popolna in sprotna. Ob tem ni pomembna oblika dokumenta, ki je lahko papirna ali elektronska, kar je odvisno od vrste in velikosti podjetja. Sistem sledljivosti mora biti dokumentiran. Tovrstna dokumentacija vključuje: spremno dokumentacijo pri nabavi (podatki o dobaviteljih), prevzemu, skladiščenju, predelavi in prodaji ţivil ter predmetov in snovi, ki so v stiku z ţivili; načrt izvedbe umika/odpoklica; podatke o preverjanju delovanja sistema. Nosilec dejavnosti mora na zahtevo predloţiti podatke pristojnim organom. Trgovcem z ţivili ni treba voditi evidence o prodaji končnemu potrošniku. Če nosilec ţivilske dejavnosti oskrbuje drugega nosilca ţivilske dejavnosti (na primer trgovino s pripravljeno hrano), mora izpolnjevati zahteve po sledljivosti en korak naprej. Priporočljivi čas hranjenja dokumentacije: nosilec ţivilske dejavnosti naj dokumentacijo o sledljivosti hrani dve leti; pri ţivilih, pri katerih rok uporabe presega dve leti, naj se podatki hranijo dve leti in šest mesecev; pri hitro pokvarljivih ţivilih, namenjenih končnemu potrošniku, ki imajo rok uporabe»porabiti do«krajši od treh mesecev ali so brez roka uporabe (npr. sadje, Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 21

31 zelenjava, nepredpakirana ţivila), naj se podatki hranijo šest mesecev od datuma poteka roka uporabnosti. Zakonodaja ne zahteva notranje sledljivosti, razen v primerih, ko je s posebnimi predpisi drugače določeno (npr. sveţe meso in mesni izdelki). Tudi če imajo razsuti izdelki (sadje, oreški, zelenjava, jajca itd.) jasne oznake serije na zabojniku ali pladnju, se lahko preloţijo v skupen zabojnik, na en pladenj ali polico in pomešajo s prejšnjimi pošiljkami. To je običajna praksa v trgovini in je skladna z zakonodajo EU o sledljivosti. Nosilec ţivilske dejavnosti sam meša posamezne serije in pripravlja nove, večje serije, vendar pa se mora zavedati nevarnosti umika ali odpoklica celotne serije iz prodaje, če se pojavi teţava z eno od uporabljenih serij.«(koci, 2008, str. 11). 1.5 Zagotavljanje sledljivosti izdelkov»pri zagotavljanju sledljivosti morajo vsi nosilci ţivilske dejavnosti spremljati podatke o uporabljenih surovinah (sledljivost za nazaj), o dogajanju v tehnološkem postopku in o tem, komu je izdelek prodal (za naprej). Zakonsko za to niso določene konkretne tehnične rešitve, zato je treba pri sledljivosti skrbno proučiti dane moţnosti. Vsak nosilec ţivilske dejavnosti sam določi način sistema sledljivosti na podlagi zakonov o izdelkih, lastnosti izdelkov in pričakovanja potrošnika, ob tem pa je treba tudi upoštevati stroške različnih sistemov, saj je elektronska obdelava podatkov za večje sisteme prednost, za manjše pa zaradi nakupa dodatne tehnične opreme dodatna finančna obremenitev. Dolgoročno pa naj bi z uporabo standardizirane enotne rešitve v celotni verigi poenostavili sistem in s tem zmanjšali stroške. Cilj je potrošniku zagotoviti zdravo in kakovostno ţivilo, katerega izvor lahko sledijo ob pomoči natančne dokumentacije. Osnovne točke sistema zagotavljanja kakovosti so: dokumentacija, zbrana v centralni podatkovni bazi, dostopna prek spleta; uporaba samo dovoljenih krmil; vzorna skrb za kakovost; kontrola. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 22

32 Za trgovca je pomembno, da je celoten fizični tok izdelkov med seboj povezan z informacijo, ki se nanje navezuje, tako da je v vsakem trenutku v celotni preskrbovalni verigi mogoče ugotoviti, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in odposlano. Sledljivost vseh nosilcev ţivilske dejavnosti v verigi zahteva, da to povezavo zagotovijo, saj se drugače zaporedni podatki izgubijo, s tem pa tudi sledljivost v celotni verigi. Sledljivost od točke do točke je najpogostejši način za njeno zagotavljanje. Partnerji hranijo informacije o svoji stopnji obdelave, kadar je potrebno, pa poiščejo informacije pri predhodniku ali nasledniku v verigi. Zmoţnost, da so podatki, ki zagotavljajo sledljivost, dostopni hitro in točno, je ključnega pomena. Trgovec lahko evidenco zahtevanih podatkov ureja ročno ali elektronsko.«(koci, 2008, str. 22). 1.6 Sistem sledljivosti v tujini Na naslednjih straneh je predstavljen sistem sledljivosti po načelih GS1 Avstrija in GS1 Nemčija. K temu smo dodali opis sledljivosti v nekaterih trgovskih podjetjih obeh drţav. Sistem GS1 omogoča učinkovito upravljanje celotne preskrbovalne verige. Pomeni hranjenje logističnih podatkov o ţivilu skozi celotno preskrbovalno verigo. V opazovanem obdobju so na podlagi vhodne dokumentacije v filiali navedeni in ugotovljeni iskani dobavitelji (Leitlinien Rückverfolgbarkeit im Lebensmittelhandel [Wirtschaftskammer Österreich], 2004). V letu 2003 je Fakulteta za kmetijstvo z Dunaja izvedla raziskavo preverjanja sledljivosti porekla mesa, ki se prodaja v petih avstrijskih prehrambenih verigah. Prvi primer opisuje sledljivost v prehrambeni verigi Zielpunkt. Za preskrbo z mesom je zadolţeno podjetje Schirnhofer (v nadaljevanju Schirnhofer). Schirnhofer ima lasten sistem zagotavljanja kakovosti, ki obsega vsa področja začetka preskrbovalne verige. Dobavitelji podjetja Schirnhofer so lahko samo tisti kmetje, ki so člani zdruţenj AMA (oznaka kakovosti) in zdruţenja, ki skrbi za zdravje ţivali. Imeti morajo dostop do spleta in izpolnjevati morajo določila kakovosti, ki jih zahteva Schirnhofer. V klavnici označijo vse dele ţivali s posebno številko, kar omogoča sledljivost. Pri nadaljnjem razkosavanju ţivali na zrezke in kotlete pa je sledljivost le teţko mogoča (Draxler et al., 2009). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 23

33 Drugi primer opisuje sledljivost v prehrambenih verigah Billa in Mondo. Obe podjetji obljubljata izključno avstrijsko svinjsko meso. Na nalepki s ceno sta ime in naslov kmeta z namenom, da se zagotovi sledljivost»od mize do hleva«. Prašiče na kmetijah označijo, v klavnici jih pred zakolom in po tem pregleda ţivinozdravnik, preveri se tudi poreklo. Iz klavnice gre meso direktno v trgovine. Tam mesar s pomočjo oznak na mesu in dobavnici ponovno preveri poreklo. Na nalepke s ceno vnesejo ime, naslov in proizvodno številko kmeta, identifikacijsko številko klavnice in trgovine. Ti podatki se pokrivajo s podatki o t.i. jamstvu kmetije (oznaka kakovosti v Avstriji), ki so objavljeni na spletu. V Billi in Mondu obljubljajo, da ţigosanje svinj, zapisniki klasificiranja in dobavnica omogočajo sledljivost in identifikacijo posameznih kosov mesa (Draxler et al., 2009). Tretji primer opisuje sledljivost v prehrambeni verigi Hofer, kjer prodajajo svinjsko meso pod blagovno znamko Alpenhof. V raziskavi niso mogli 100-odstotno dokazati sledljivosti od kmeta do trgovine Hofer (Draxler et al., 2009). Četrti primer opisuje sledljivost v prehrambeni verigi Merkur. Merkur obljublja strankam izključno avstrijsko meso, dobavo neposredno od kmeta, čigar ime je objavljeno na nalepki, razkosanje mesa direktno pri mesarju v trgovini (Draxler et al., 2009). Zaključek raziskave je bil naslednji: Trgovske verige obljubljajo sledljivost svojih izdelkov na ţeljo potrošnikov. Brezhibno sledljivost so lahko v raziskavi dokazali le v 20 %. Teţave pri dokazovanju sledljivosti so bile različne: transport, nesposobnost dokazati sledljivost posameznega kosa mesa, nepripravljenost dobaviteljev, da sploh posredujejo informacije. Teţave povzročajo tudi različne oznake o zagotavljanju kakovosti oznaka Jamstvo kmetije se je pokazala kot izključno jamstvo porekla, ki ne govori o kakovosti mesa, o prehranjevanju in reji ţivali (Draxler et al., 2009). V naslednjih odstavkih so opisani primeri sledljivosti v nemških trgovskih podjetjih. GS1 Nemčija ima ţe več kot 30 let aktivno vlogo pri partnerstvu podjetij, standardizaciji podatkov in izmenjavi blaga. Njihova ambicija je optimizirati celotno preskrbovalno verigo. Jasen poudarek dajejo praktični pomoči pri implementaciji sistemov (GS1 Germany, b. l., str. 2). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 24

34 Sledljivost proizvodov in sledljivost logističnih enot zavzema v vseh delih preskrbovalne verige vedno večjo vlogo. Če je bila implementacija sistema sledljivosti pred nekaj leti izbira, je danes to obveza. Pomembna je uporaba interneta v povezavi z računalniško izmenjavo podatkov. Zagotavljanje informacij o sledljivosti prek računalniške izmenjave podatkov je danes med mnogimi podjetji ţe rutina. Zakonodaja je svoj del prispevala z Uredbo (ES) 178/2002. To zavezuje podjetja v preskrbovalni verigi s hrano, zagotavljanje sledljivosti svojih izdelkov in izvedbo postopkov (umik/odpoklic) v primeru suma neustreznosti izdelka. Zaradi različnih škandalov v industriji govejega mesa se je zaradi Uredbe (EG) 176/2000 leta 2000 uvedlo obvezno označevanje in etiketiranje. Zagotovitev sledljivosti in nenazadnje odpoklica zahteva pregledno dokumentiranje podatkov in tokov blaga (GS1 Germany, b. l., str. 3). Primer sledljivosti v nemškem podjetju Metro Group Uvedba RFID sistema v podjetje Metro Group, je bila načrtovana v novembru leta Do takrat je 20 Metrojevih dobaviteljev ţe označevalo svoje logistične enote z RFID oznakami. Temu je po letu 2005 sledilo še 80 dobaviteljev. Podjetje Metro Group je tudi načrtovalo, da bi nov sistem označevanja palet po letu 2006 uporabljalo ţe 300 njihovih dobaviteljev. V mestu Düsseldorf v Nemčiji je 7. julija 2004 Metro Group odprl RFID Innovation Center za spremljanje in razvoj RFID tehnologije v preskrbovalni verigi. Metro Group skupaj s 45 poslovnimi partnerji testira medsebojno povezanost različnih novih tehnologij. Pričakovanja pri izvajanju sistema RFID so bila, da se bo učinkovitost uporabe tega procesa zvišala od %, izgube in kraje pa se bodo zniţale od % (Petersen, 2004). IBM je ob koncu leta 2008 napovedal, da Metro Group načrtuje uporabo IBM-ove programske opreme kot platforma za zajemanje in upravljanje s podatki o ţivilih. Metro Group uporablja tudi IBM-ovo RFID tehnologijo. Podjetje je še vedno pionir pri uporabi RFID tehnologije. Podpredsednik podjetja IBM je dejal, da Metro Group ponuja boljšo izkušnjo nakupovanja pri kupcih, hkrati pa zagotavlja večjo preglednost procesov v preskrbovalni verigi pri dobaviteljih (RFID Ready, 2008). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 25

35 V naslednjih odstavkih so predstavljeni potek in rezultati analize v primeru naloţbe v sisteme sledljivosti na univerzi v Goettingenu v Nemčiji. Analiza je bila opravljena na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalcev hrane v Nemčiji. Med oktobrom 2005 in februarjem 2006 je bilo pribliţno podjetij vprašanih preko spletnih anket. 234 vprašalnikov je bilo vrnjenih (pribliţno 8,6 %). Ciljna skupina raziskave sta bila direktor ali manager za zagotavljanje kakovosti (Heyder, Hollmann & Theuvsen, 2005). Prvi primer zajema skupino 36 podjetij, ki imajo implementirane sisteme sledljivosti, vendar v glavnem samo za pridobitev raznih certifikatov (npr. ISO 9001, BRC Global Standard, ali International Food Standard). Sem spadajo predvsem majhna podjetja (zamrznjena ţivila, ribe, pijače). Le 15 % vprašanih je ţe kdaj imelo izkušnjo z odpoklicem ţivil. Izvajanje sledljivosti in določanje poloţaja v preskrbovalni verigi ne napreduje zelo daleč, tehnološka zmogljivost za izvajanje tega je slaba. V drugi skupini je bilo anketiranih 28 podjetij. Podjetja so različna po velikosti. Kar 40 % anketiranih je ţe imelo izkušnjo z odpoklicem proizvoda. Njihovi sistemi za sledljivost niso dovolj napredni. Poleg tega visok odstotek anketirancev ne ţeli izvajati sistema sledljivosti. V tretjem primeru je vključenih 27 anketirancev. Večina so majhna podjetja. Sistemi sledljivosti, ki jih imajo ta podjetja, so napredna. V četrti skupini je glavni razlog za izvajanje sledljivosti izpolnjevanje raznih zahtev. Podjetja so nadpovprečno velika. 60 podjetij v tej skupini se ukvarjajo s sadjem, zelenjavo in mlekom ter mlečnimi izdelki. Veliko korist pri izboljšanju njihovih procesov pripisujejo izboljšani sledljivosti. V petem primeru 73 podjetij meni, da je investiranje v izboljšanje sistemov sledljivosti zelo pomembno. Podjetja so si po velikosti različna in so imela redko izkušnje z odpoklicem ţivil. Njihovi sistemi sledljivosti so napredni (Heyder, Hollmann & Theuvsen, 2005). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 26

36 2 OBSTOJEČE STANJE SISTEMA SLEDLJIVOSTI Centralno skladišče podjetja Spar Slovenija, ki dnevno oskrbuje filiale, imenovane supermarket in hipermarket Spar ter megamarket Interspar po vsej Sloveniji, je na Letališki ulici 26 v Ljubljani. Tam smo se na razgovoru v zvezi z opravljanjem praktičnega usposabljanja prvič srečali z vodjo logistike, g. Adrianom Verbičem, ki je bil nato naš mentor. Z opravljanjem prakse smo začeli ter jo zaključili V nadaljevanju smo podrobno predstavili obstoječe stanje sledljivosti ţivil v omenjenem podjetju. Začeli smo z opisovanjem posnetka stanja ob prevzemu ţivil oziroma potekom prevzemanja ţivil prevzemnikov. Nadaljevali smo z opisom logističnih podatkov, ki jih Spar Slovenija uporablja za sledljivost ţivil. V naslednjem poglavju smo predstavili sledljivost v podjetju Spar Slovenija, kjer smo raziskali in opisali dejanski potek sledljivosti. Zadnje podpoglavje tega poglavja vsebuje kritično analizo obstoječega stanja. 2.1 Posnetek stanja ob prevzemu ţivil Prevzemnik je oseba, ki na vhodu blaga v skladišču skrbi, da se transportna enota prevzame z opremo, ki je namenjena predvsem temu in seveda uporabna tudi za različna ostala dela v skladišču. Preden dobavitelj transportno enoto s transportnim sredstvom pripelje v skladišče, morajo biti izpolnjeni drugi pogoji, ki zagotavljajo nemoteno delovanje preostale preskrbovalne verige. Dobavitelj mora imeti na vsaki transportni enoti GVE enoti (karton veleprodajna enota), in EVE enoti (kos maloprodajna enota) nalepljene oziroma odtisnjene ustrezne simbologije, katerih namen je identifikacija izdelka in drugih lastnosti v vsakem delu preskrbovalne verige. Pomembno je, da se lahko izdelku v vsakem trenutku potovanja v preskrbovalni verigi sledi. Dobavitelj mora imeti urejeno poslovanje po RIP-u (računalniško izmenjavanje podatkov), kar pomeni prenos podatkov oziroma dokumentov med dvema partnerjema v elektronski obliki po mednarodnem standardu (Spar dobavitelj). Da RIP lahko nemoteno deluje, morajo imeti podjetja urejene poslovne procese. Spar Slovenija zato od dobavitelja zahteva pred priklopom na RIP priporočila in zahteve. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 27

37 Dobaviteljevo blago v DC Spar Slovenija mora imeti urejeno celotno simbologijo, da se lahko poslovanje na tem mestu čim hitreje in učinkoviteje zaključi. Če dobavitelj pri dostavi blaga nima urejenih simbologij, naj bi se mu blago praviloma avtomatično zavrnilo. Blago se ne zavrača, če je strateško tako pomembno, da bi povzročilo podjetju preveliko škodo. Skladiščno poslovanje v DC Spar Slovenija je urejeno s programom Wamas. Ta skrbi za pregled dejanskih artiklov od vhoda blaga do izhoda blaga iz skladišča. Za prevzemnika je pomembno, da v programu vidi, kateri dobavitelji pripeljejo blago in kdaj. Tisti dobavitelj, ki ima urejeno simbologijo, brez teţav dokaj hitro zapusti centralno skladišče. Pri tistem, ki še nima urejenih kod, pa se lahko čas prevzemanja artiklov podaljša. V tem primeru je treba pretehtati vse moţnosti tako za nadaljnji sprejem kot tudi zavrnitev blaga dobavitelju. V programu Wamas se točno vidi, katero blago je dobavitelj pripeljal. Podatki, shranjeni v skladiščnem programu Wamas, se prenesejo v računalniški program IMAGE. Z njim upravljajo disponentje v DC Spar (naročanje blaga dobavitelju ipd.). Število palet, ki se jih na vhodu suhega programa na dan prevzame, je pribliţno Prevzemniki dan za dnem opravljajo isto delo. Opazili smo, da so dokaj hitri in dosledni. Občasno se napake kljub urejeni simbologiji (tiskanje ipd.) še zgodijo predvsem zaradi nedoslednosti dobavitelja pri označevanju logističnih nalepk. Če te niso urejene po pravilih, čitalnik logističnih podatkov ne zazna in jih mora prevzemnik vnašati ročno. Dobavitelj tako mora izpolnjevati vnaprej dogovorjene pogoje glede logističnih podatkov, ker le tako lahko prevzemnik prevzame blago brez teţav in z manj moţnosti, da pride do napak. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 28

38 Slika 7 prikazuje dobavitelje, ki so pripeljali ţivila, ki jih morajo prevzemniki še prevzeti. Slika 7: Posnetek računalniškega ekrana pri prevzemanju blaga dobavitelju Prevzemni prostor na oddelku suhega programa se s paletami najbolj napolni ob četrtkih. Ta dan pripeljejo veliko količino palet, zloţenih eno na drugo. Zato je prevzemanje blaga teţje kot ostale dni. Prevzemnik skenira logistično nalepko z ročnim čitalcem in podatek primerja z dejansko pripeljanim blagom. Pripeljana količina in na nalepki navedena količina se morata ujemati. Ker so palete zloţene ena na drugo, je teţko preveriti količino blaga na paleti in lahko se zgodi, da prevzemnik ne opazi, da na paleti manjkajo kartoni blaga. Simbologija je enako pomembna tako na suhem programu kot tudi na sveţem programu, podoben je tudi potek dela prevzemnikov. Oprema za prevzemanje artiklov je na sveţem programu enaka. Na sveţem programu je na nalepki na kartonu in na logistični nalepki na paleti še en aplikacijski identifikator neto teţa blaga (310X). Na obeh nalepkah je kot aplikacijski identifikator napisana številka (3103). Številka 3 pomeni, da je blago tehtano na gram natančno (dogovor med Spar Slovenija in dobavitelji). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 29

39 Ko prevzemnik z optičnim čitalnikom identificira blago, se mu v računalnik poleg polja, kjer piše»artikel«, prikaţe rdeče obarvana črka G. To pomeni, da je blago tehtano. Prevzemnik preverja ujemanje pripeljanega in naročenega blaga po pripeljanih kartonih in po ujemanju skupne teţe artiklov to je najpomembnejše. Filiale na primer ne naročajo tehtanega blaga (meso) po kartonih, ampak po teţi. Tako je npr. naročeno centralnemu skladišču, da mora pripeljati 78 kg mesa. Dobavitelj pripelje artikel v 15 kartonih. Vsi kartoni nimajo enake teţe, kajti blago se tehta na gram natančno. Ko se artikel dokončno prevzame, se morata naročena teţa in prepeljana teţa približno ujemati. Zakaj pribliţno? Ker je v programu vneseno, da lahko prepeljano blago variira za 10 %. Maksimalna toleranca za pripeljano blago je 30 %. Občasno se problem pojavi pri tehtanih artiklih, ko se prevzemniku v programu ne pokaţe podatek o teţi blaga, zato jo je treba ročno vpisovati. Pri prevzemanju blaga na sveţem programu je manj moţnosti, da se prevzemnik pri svojem delu zmoti. 99 % dobaviteljev za sveţi program upošteva pravila glede logističnih nalepk, ker so bila jasno postavljena ţe na začetku sodelovanja. Spodnja slika prikazuje logistične podatke o ţivilu, katere prevzemnik po skeniranju ali samo pregleda ali pa jih ročno vpisuje. Slika 8: TE formiranje Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 30

40 Naslednje slike prikazujejo logistično nalepko, ki vsebuje logotip in podatke o podjetju, aplikacijske identifikatorje pod EAN.UCC kodo ter podatke v obliki, ki so človeku berljive. Spodnja slika ima urejeno simbologijo in prevzemanje ţivil v tem primeru je enostavno. Slika 9: Logistična nalepka Sparovega dobavitelja Slika 10 prikazuje zgornji in spodnji del logistične nalepke. Zgornji del mora biti človeku berljiv, spodnji pa mora izpolnjevati zahteve strojne berljivosti. Slika 10: Dva dela logistične nalepke za učinkovito berljivost 2.2 Sledljivost ţivil v trgovskem podjetju Spar Slovenija Ko imajo vsi udeleţenci v preskrbovalni verigi urejene podatke v zvezi z medsebojnim komuniciranjem (izmenjava podatkov), je sledljivost nekega blaga zagotovljena. V takšnem primeru se blago z napako lahko sledi in posledično tudi odpokliče. Sledljivost tako v Sloveniji kot tudi v tujini se razvija in temu je treba slediti. Neka preskrbovalna Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 31

41 veriga lahko v krizni situaciji med seboj komunicira in se temu primerno tudi odzove, če je glede informacijske tehnologije enotna. V primeru sledljivosti mora podjetje (ki mu je bila dodeljena globalna lokacijska številka GLN) posredovati informacije o lastnostih izdelka ter o premiku izdelka naslednjemu podjetju v preskrbovalni verigi. Medsebojna informacijska povezava je nujno potrebna. Slika 11 prikazuje e-nadzor palete od vhoda v centralno skladišče Spar Slovenija pa do vhoda v posamezne filiale (trgovine). Elektronska sledljivost se v zadnjem procesu prekine in posledično lot ţivila pri blagajni ne more biti zaznan. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 32

42 Slika 11: E-nadzor palete VHOD CENTRALNO SKLADIŠČE IZHOD PREVZEMNIK KOMISIONAR ART1 L1 L1 L2 T ART2 RIP ART2 L10 L20 L30 ART1, L1 ART2, L10 100% e-nadzor nad blagom (kje, kdaj, kaj se nahaja, ipd.) E L10 ART1 VHOD/FILIALA T ART2 E L ART1 Elektronska sledljivost prekinjena PRODAJNE POLICE BLAGAJNA LOT NEZAZNAN Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. 33

43 Podjetje Spar Slovenija ima vse korake sledljivosti, ki so navedeni spodaj, le da so drugače opredeljeni. Uvedba sledljivosti izdelkov je v današnjem svetu vse bolj pomembna, prave učinke pa prinašajo le rešitve, ki so standardizirane v celotni preskrbovalni verigi nekega izdelka. Naslednje ponazoritve korakov oziroma postopki sledljivosti ţivila se uporabljajo tudi za sledljivost ţivil v Spar Slovenija. S spodaj opisanimi koraki se je strinjal vodja logistike g. Adrian Verbič.»1. FAZA Opredelitev modela in organizacije izvedbe sledljivosti. 1. korak: Določitev vrste podatkov o sledljivosti, njihovo prikazovanje in arhiviranje. 2. korak: Opredelitev postopkov vodenja podatkov o sledljivosti, notranjih procesih in rezultatih sledljivosti. 2. FAZA Usklajevanje podatkovnega modela matičnih podatkov. 3. korak: Opredelitev udeleţenca stranke za vzpostavitev sledljivosti. 4. korak: Opredelitev fizičnih lokacij sledljivosti. 5. korak: Opredelitev sredstev pošiljatelja in prevzemnika. 6. korak: Opredelitev izdelka za sledljivost. 7. korak: Izmenjava matičnih podatkov sledljivosti med udeleţenci oskrbovalne verige. 3. FAZA Opredelitev in zapis podatkov sledljivosti. 8. korak: Identificiranje izdelka za sledljivost v proizvodnem procesu. 9. korak: Namestitev identifikacije na sledljivi izdelek ali v povezani spremni dokument za preskrbovalno verigo. 10. korak: Zajem podatkov o sledljivosti iz logistične etikete. 11. korak: Posredovanje pošiljanje podatkov o sledljivosti. 12. korak: Arhiviranje podatkov o sledljivosti. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o. 34

44 4. FAZA Prevzem zahtevka za sledljivost. 13. korak: Aktiviranje zahtevka za sledljivost. 14. korak: Prevzem zahtevka za sledljivost. 15. korak: Pošiljanje odgovora na zahtevek za sledljivost. 16. korak: Prevzem odgovora po zahtevku za sledljivost. 5. FAZA Uporaba informacij sledljivosti. 17. korak: Ukrepanje.«(Muršič, 2008) V naslednjih slikovnih ponazoritvah smo prikazali primer poteka uspešnega sistema sledljivosti v preskrbovalni verigi ţivila. Vodja logistike v podjetju Spar Slovenija se je strinjal z naslednjimi ponazoritvami faz sistema sledljivosti v njihovem podjetju v zvezi z odpoklicem artikla v preskrbovalni verigi. Slika 12: Potrošnik Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Distributer posreduje pritoţbo dobavitelju, t.j. proizvajalcu, z navedbo identifikacije izdelka (GTIN) in (če je mogoče) številko serije (Orodja sledljivosti za kmetijske proizvode, ţivila in pijače, str. 12). Slika 13: Distributer Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 35

45 Proizvajalec identificira sestavine, povezane z nepravilnostjo izdelka, in poišče izvornega dobavitelja (GLN) (EAN Slovenija, 2007, str. 12). Slika 14: Proizvodna tovarna Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Izvorni dobavitelj (EAN Slovenija, 2007, str. 12): analizira vzrok nepravilnosti in poišče proizvodne serije, ki so povezane z nepravilnostjo; identificira vse pošiljke iz ugotovljene proizvodne serije (SSCC); obvesti prejemnike o naravi problema in jim sporoči številko serije problematičnih surovin. Slika 15: Izvorni dobavitelj Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Naloge proizvajalca: odloči umakniti svoje izdelke, povezane z nepravilnostjo; prek sistema sledljivosti poišče serije končnih izdelkov, v katerih so problematične surovine; poišče SSCC vseh enot, ki vsebujejo izdelke določene serije (lahko so v procesu izdelave, skladiščenja, dobave in/ali ţe pri kupcih); zadrţi enote, ki jih ima na zalogi; obvesti stranke (GLN) in jim zagotovi informacijo v zvezi z izdelki,ki jih je treba umakniti in vrniti (SSCC, GTIN, številka serije) (Orodja sledljivosti za kmetijske proizvode, ţivila in pijače, str. 12). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 36

46 Slika 16: Proizvodna tovarna Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Nato maloprodajni DC identificira vse enote (SSCC), ki jih je treba umakniti in vrniti; odstrani in vrne izdelke z napako, ki so še v distribucijskem centru (SSCC); maloprodajnim mestom pošlje obvestilo, da je treba določene izdelke umakniti (SSCC, GTIN, številka serije) (EAN Slovenija, str. 12). Slika 17: Maloprodajni distribucijski center Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Filiale umaknejo izdelke z določenim GTIN-om in številko lota. Slika 18: Maloprodajna mesta Vir: EAN Slovenija, 2007, str. 12. Slikovni prikaz poteka toka prevzemanja ţivil na spodnji sliki predstavlja proces dela od skeniranja črtnih kod (logistična nalepka), kjer se lahko zgodi napaka, do potrjevanja prevzema blaga. Leva stran glavnega procesa se navezuje na delo prevzemnikov na vhodu blaga sveţi program (uporaba dobaviteljeve SSCC kode), desna stran pa na delo prevzemnikov na vhodu blaga suhi program (skeniranje TE nalepke). Mitja Kosmač: Predlog izboljšave sistema sledljivosti živil v podjetju Spar Slovenija d.o.o 37