Petra Cvetko

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Petra Cvetko ŠTUDIJA IZBOLJŠAVE SLEDLJIVOSTI Z DELNO UVEDBO RFID V MERCATOR, D. D. Diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, december 2010

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Petra Cvetko ŠTUDIJA IZBOLJŠAVE SLEDLJIVOSTI Z DELNO UVEDBO RFID V MERCATOR, D. D. Diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: doc. dr. Roman Gumzej Somentor: mag. Marko Cedilnik Celje, december 2010

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Petra Cvetko, študentka Fakultete za logistiko, z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Jasmina Vajda Vrhunec. V Celju, dne Podpis avtorice:

4 ZAHVALA Za strokovno pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju doc. dr. Romanu Gumzeju ter somentorju mag. Marku Cedilniku. Rada bi se zahvalila tudi mag. Borutu Ţuranu, ki mi je bil v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov in mi je omogočil vpogled v delovanje podjetja.

5 Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. S črtno kodo se srečujemo vsak dan, saj se nahaja na vseh izdelkih, ki jih je moţno kupiti. Pojavlja pa se nova tehnologija, ki lahko v veliki meri izpodrine uporabo črtne kode. Danes pomeni radiofrekvenčna identifikacija prednost pred drugimi podjetji, kmalu pa lahko postane pogoj za obstanek. Pri nas jo zaenkrat uporabljamo za identifikacijo ljudi, označitev ţivali, plačilo cestnine in v avtomobilskih kodnih ključih. V osnovi sistem predstavlja komunikacijo med radiofrekvenčno oznako in čitalcem. Dnevni pretok velike količine blaga zahteva usklajeno dobavno verigo. Radiofrekvenčna tehnologija prinaša veliko prednosti. Največje prednosti so: sledljivost, avtomatizacija postopkov, hitro zajemanje podatkov in ponovno vpisovanje podatkov. Radiofrekvenčna tehnologija pa prinaša tudi določene slabosti. Cena vpeljave je prva slabost, na katero pomislimo, sledijo še vpojnost radiofrekvenčnega signala, varnost podatkov in elektromagnetne motnje. Začetni stroški uvedbe so visoki, vendar so izboljšave v proces materialnih tokov očitne. Ključne besede: radiofrekvenčna oznaka, dobavna veriga, sledljivost, stroški, materialni tokovi. Traceability improvement study with partial RFID introduction in Mercator, d. d. We see the barcode on every product that is available for purchase, but there is a new technology that can put the use of barcode on the side. Today radio frequency identification means a competitive advantage, but soon it can become a term of survival for the companies. We use it mainly for personal identification, marking the animals, paying the toll and in transponder car keys. The system basically represents a communication between the radio frequency tag and the reader. The daily flow of goods demands a consistent supply chain. The biggest advantage of the radio frequency technology is traceability, next there are automatisation, fast data acquisition and renewal. The weaknesses that this technology brings to mind are its initial cost, absorbance of the radio signal, data safety and electromagnetic disruption. The start-up expenses are high, but the improvements in the material flow are evident. Keywords: radio frequency tag, supply chain, traceability, expenses, material flow

6 KAZALO UVOD... 1 OPIS PROBLEMA... 1 NAMEN, CILJI IN TEZE DIPLOMSKE NALOGE... 2 PREDSTAVITEV DC MERCATOR NA PTUJU... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 5 METODE DELA OPREDELITEV METOD IDENTIFIKACIJE SISTEM ČRTNE KODE GS Značilnosti črtne kode Čitalci črtne kode Moţni viri napak IDENTIFIKACIJA Z 2D KODAMI RADIOFREKVENČNA IDENTIFIKACIJA Primerjava črtne kode z RFID tehnologijo Značilnosti RFID Transponder oz. RFID oznaka Čitalci RFID Antene Frekvence Prednosti in slabosti RFID tehnologije Elektronska koda produkta (EPC) STANDARDIZACIJA NA PODROČJU ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ Mednarodna standardizacija ANALIZA UPORABE ČRTNE KODE V POSLOVNEM SISTEMU MERCATORJA MATERIALNI TOKOVI Dostava Prevzem Skladiščenje Komisioniranje ZAPOREDNA KODA ZABOJNIKA ZALOGE INVENTURA KRITIČNA ANALIZA TRENUTNEGA STANJA PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z UVEDBO RFID ODPORI NA SPREMEMBE V POSLOVANJU NAČRT IN ANALIZA VPELJAVE TEHNOLOGIJE RFID MOŢNOSTI UVEDBE RFID TEHNOLOGIJE Procesni vidik Stroškovni vidik SWOT ANALIZA ZAKLJUČEK VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. V

7 KAZALO TABEL TABELA 1: PRIMERJAVA ČRTNE KODE IN RFID TEHNOLOGIJE TABELA 2: FREKVENCE DELOVANJA RFID SISTEMOV TABELA 3: SPREJETI EVROPSKI STANDARDI S PODROČJA ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ TABELA 4: STRUKTURA KODE SSCC TABELA 5: STROŠKI VPELJAVE TEHNOLOGIJE RFID TABELA 6: ZMANJŠANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH TABELA 7: URE, PORABLJENE ZA INVENTURO TABELA 8: STROŠKI IN PRIHRANKI OB VPELJAVI TEHNOLOGIJE RFID TABELA 9: SWOT ANALIZA KAZALO SLIK SLIKA 1: REGIJE DELOVANJA SKUPINE MERCATOR SLIKA 2: DC MERCATOR PTUJ... 4 SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA P. S. MERCATOR, D. D SLIKA 4: PREHOD IZ ČRTNE KODE V 2D KODO... 9 SLIKA 5: 2D KODA PORTABLE DATA FILE SLIKA 6: 2D KODA DATAMATRIX SLIKA 7: 2D KODA MAXICODE SLIKA 8: 2D KODA QUICK RESPONSE SLIKA 9: RFID V SKLADIŠČU SLIKA 10: POVEZAVA MED OSNOVNIMI ELEMENTI RFID TEHNOLOGIJE SLIKA 11: RFID OZNAKA SLIKA 12: RFID ČITALEC XR SLIKA 13: AN480 ANTENA SLIKA 14: OPTIČNI ČITALEC SYMBOL SLIKA 15: ZAPESTNI TERMINAL SLIKA 16: SSCC KODA SLIKA 17: OSKRBOVALNA VERIGA SLIKA 18: MOŢNOSTI VPELJAVE TEHNOLOGIJE RFID SLIKA 19: RFID OZNAKA POD MTE NALEPKO Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. VI

8 SEZNAM KRATIC RFID DC UPS UCC EAN GTIN EPC RO RW LF HF UHF ETSI MTE SSCC ROI Radio Frequency Identification: radiofrekvenčna identifikacija Distribution Center: distribucijski center Universal Product Code: univerzalna koda produkta Uniform Code Councill: ameriški sistem označevanja s črtno kodo European Article Association: evropski sistem označevanja s črtno kodo Global Trade Item Number: globalna trgovinska identifikacijska številka Electronic Product Code: elektronska koda produkta Read Only Tags: bralne oznake Read/Write Tags: bralno/pisalne oznake Low Frequency: nizka frekvenca High Frequency: visoka frekvenca Ultra High Frequency: ultra visoka frekvenca European Technical Standard Institute: Inštitut za evropske tehnične standarde Mobile Transport Unit: mobilna transportna enota Serial Shippnig Container Code: zaporedna koda zabojnika Return Of Investments: povračilo investicij Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. VII

9 UVOD Vsak dan se srečujemo z novimi izumi v tehnologiji, zato je stremljenje k izboljšavam bistvenega pomena, če ţelimo ostati konkurenčni ostalim ponudnikom v naši panogi. Na področju logistike je še veliko moţnosti, kje prihraniti stroške in kje pridobiti konkurenčno prednost. Uporaba radiofrekvenčne identifikacije (v nadaljevanju RFID) lahko danes pomeni prednost pred drugimi podjetji, kmalu pa lahko postane pogoj za obstanek. Kot se je na primer zgodilo s črtno kodo. Večina podjetij v svojem poslovanju uporablja črtne kode, za ostala podjetja pa neuporaba črtne kode predstavlja veliko pomanjkljivost. Standardizacija olajša poslovne procese, zmanjša stroške menjave izdelkov oziroma storitev in omogoči hitrejše zadovoljevanje potreb potrošnikov. Opis problema Črtna koda omogoča hitro in natančno zajemanje podatkov. Uporaba črtne kode ima minimalne stroške, potreben je samo začetni vloţek za nakup programske opreme, kot so na primer čitalci. Vsaka stvar pa po določenem času postane zastarela oziroma slabša izbira ob poplavi novih izdelkov. Tudi črtna koda ima nekaj slabosti, o katerih bomo pisali v diplomski nalogi. Te slabosti bodo v bliţnji prihodnosti predstavljale veliko oviro za poslovanje logističnih podjetij. Bistvena izboljšava črtne kode, ki obstaja ţe več kot 50 let, je RFID. V tujini se uporablja predvsem v trgovinskem poslovanju, velike prihranke pa bi naj omogočila predvsem v logistiki. Nalepka z RFID čipom oziroma pametna nalepka, oddaja signal, ki ga RFID čitalec lahko zazna, ne da bi ga»videl«, medtem ko uporaba črtne kode zahteva optično povezavo med kodo in čitalcem. To nam omogoča laţji nadzor nad zalogami. Pojavlja se tudi problem sledenja blaga, vendar RFID učinkovito reši tudi ta problem. Za vsak izdelek lahko natančno ugotovimo, kje se nahaja, in sicer od proizvodnega traku do trgovinskih polic. Ponudniki, ki bodo lahko nudili storitve in produkte na enostaven in hiter način, bodo privabili več strank kot podjetja, s kmalu zastarelim načinom poslovanja. Ţal ima tudi ta tehnologija določene slabosti. Največji problem so začetni stroški. Postavljajo se tudi vprašanja o varnosti in zaupnosti. Ta Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 1

10 inovativna tehnologija pa lahko vse svoje prednosti izkaţe le v primeru, da jo prevzamejo vsi členi oskrbovalne verige. Namen, cilji in teze diplomske naloge Namen diplomske naloge Namen diplomske naloge je predstaviti uporabo in delovanje črtne kode ter tehnologijo RFID kot primernejšo alternativo za logistično poslovanje podjetij, predvsem podjetja Mercator, d. d. Cilj diplomske naloge preučiti literaturo o črtni kodi; poiskati alternativne moţnosti črtni kodi; določiti prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti radiofrekvenčne identifikacije. Teze diplomske naloge H1: Večina podjetij v svojem poslovanju uporablja črtne kode. H2: RFID tehnologija v slovenskih podjetjih še vedno ni v uporabi. H3: Uporaba RFID uporabnikom predstavlja veliko konkurenčno prednost. H4: Uvedba RFID je trenutno predraga. Predstavitev DC Mercator na Ptuju Začetek delovanja druţbe z imenom Mercator, kot trgovinskega podjetja na debelo, sega v leto Skupina Mercator spada med najuspešnejše trgovske verige v jugovzhodni Evropi in je vodilna trgovinska veriga v Sloveniji. Njihova vizija je biti ljudem prva izbira pri nakupu izdelkov. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 2

11 Strateški cilji Skupine Mercator se razlikujejo glede na trge (Strategija poslovanja [Mercator, d. d.], b. l.): na domačem trgu (Slovenija): o ohraniti poloţaj vodilnega trgovca na področju izdelkov za vsakdanjo rabo; o utrditi poloţaj drugega največjega trgovca z izdelki za dom; o razvijati dopolnilne trgovske storitve (sistemi zvestobe). na obstoječih tujih trgih (Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora): o utrditi poloţaj drugega največjega trgovca z izdelki za vsakdanjo rabo; o uvrstiti se med tri največje trgovce z izdelki za dom; o razvijati dopolnilne trgovske storitve (sistemi zvestobe). na novih tujih trgih (Bolgarija, Albanija, Makedonija, Kosovo): o uvrstiti se med pet največjih trgovcev z izdelki za dom. Na spodnji sliki je prikazana strateška regija delovanja Skupine Mercator v letih Slika 1: Regije delovanja Skupine Mercator Vir: Strategija poslovanja [Mercator, d. d.], b. l. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 3

12 Distribucijski center (DC) Mercator Ptuj je del kompleksa Mercator, d. d., na Rogozniški 8 na Ptuju. DC zajema več skladišč z različnim blagom: skladišče ţivil; skladišče neţivil; skladišče hlajenega in zmrznjenega blaga; skladišče tekstila. Slika 2: DC Mercator Ptuj Vir: Ţuran, elektronska komunikacija, 10. junij 2010 Vloga oddelka logistike v DC Ptuj Oddelek logistike imajo večinoma samo večja podjetja, čeprav se vsako podjetje sreča s to dejavnostjo. Osnovna naloga oddelka je dostaviti pravo blago, dostaviti ga ob pravem času, na pravo mesto, ob pravi kakovosti, pravi količini, pravih stroških in s primernim vplivom na okolje. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 4

13 V DC Ptuj se oddelek logistike srečuje z naslednjimi področji poslovanja podjetja: nabavna logistika, ki zajema tehnični, ekonomski, pravni, komercialni in logistični vidik notranja logistika, ki zajema prevzem blaga in notranji transport; prodajna in distribucijska logistika, ki zajema trţenje in zunanji transport; marketing; varstvo okolja in razbremenilna logistika, ki vključuje odvoz in reciklaţo odpadkov. Oddelek logistike mora uspešno povezati zgoraj navedena področja. Z zdruţitvijo vseh področij lahko koordiniramo, krmilimo in kontroliramo logistične aktivnosti celotnega podjetja. Na Sliki 3 je prikazana organizacijska struktura poslovnega sistema Mercator, d. d. Slika 3: Organizacijska struktura P. S. Mercator, d. d. Predpostavke in omejitve Pri pisanju diplomske naloge se bomo omejili na uporabo črtne kode v skladiščih. Največje prihranke bo uvedba RFID prinesla prav pri manipulaciji z blagom, preden le-to pride do trgovin. Osredotočili se bomo na podjetje Mercator, predstavili poslovanje podjetja in moţnosti izboljšav v povezavi z uvedbo RFID. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 5

14 Metode dela Diplomska naloga bo sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu bomo uporabili naslednje metode: metodo klasifikacije za definiranje pojmov; metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo povzeli in primerjali ugotovitve različnih avtorjev; metodo komparacije oziroma primerjave teoretičnih podatkov s praktičnimi izsledki. Uporabili bomo literaturo s področja logistike, gradivo prek spleta in interno gradivo podjetja Mercator, d. d. V praktičnem delu diplomske naloge bomo uporabili metodo sinteze in analize. Analitičen pristop bo zajemal ogled skladišča in razgovore z vodjo oddelka logistike podjetja na Ptuju. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 6

15 1 OPREDELITEV METOD IDENTIFIKACIJE S črtno kodo se srečujemo vsakodnevno, saj omogoča hitro in natančno zajemanje podatkov. Najpogosteje jo uporabljamo v maloprodaji. Njeni začetki segajo v leto 1948, saj so jo takrat prvič uporabili v ameriški vojski. V okviru sistema UPS (Universal Product Code), ki je deloval pod okriljem UCC (Uniform Code Councill), so začeli označevati izdelke z 12-mestno kodo, katero so kasneje pod okriljem organizacije EAN (European Article Association) razširili na 13 mest. Sistema sta se pozneje povezala in tako je bilo preprečeno podvajanje številk v obeh sistemih. Leta 2005 se je zdruţenje preimenovalo v GS1, ki danes zdruţuje 145 drţav z več kot milijon člani. Predstavlja globalni jezik poslovanja, saj vsebuje standarde, katerim so se zavezali vsi člani zdruţenja. Označevanje izdelkov s črtno kodo poenostavi poslovanje med poslovnimi partnerji in omogoča hitro ter zanesljivo izmenjavo izdelkov oziroma storitev. Tako se izognemo zamudnemu ročnemu tipkanju podatkov in zmanjšamo moţnosti človeške napake. V Sloveniji dodeljuje črtne kode GS1 Slovenija, ki lastniku blagovne znamke dodeli številko, s katero proizvajalec označi embalaţo artikla. Včasih je uporaba črtne kode pomenila konkurenčno prednost, danes pa je nujna za obstoj podjetja na trgu. Uporablja se skoraj povsod. Z njo označujemo blago (izdelke, polizdelke, materiale, logistične enote) z namenom, da bi ga laţje identificirali, da prihranimo čas pri inventurah, da sledimo izdelkom v oskrbovalni verigi, da evidentiramo prisotnost na delovnem mestu, da označujemo vzorce v laboratorijih, pojavlja pa se tudi v zdravstvu, pri označevanju bolnikov, s čimer lahko ohranimo tudi ţivljenja (Varga, 2008). 1.1 SISTEM ČRTNE KODE GS1 GS1 predstavlja globalni jezik poslovanja. Z zbirko standardov GS1 je omogočeno učinkovito in pregledno upravljanje preskrbovalne verige z označevanjem storitev, lokacij, transportnih enot in proizvodov. Enolična identifikacijska številka predstavlja osnovo sistema. Zapisana je v obliki črtne kode ali RFID priponke. Podjetje GS1 deluje Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 7

16 v več kot 20 sektorjih. Prednost tega sistema je v izboljšanju učinkovitosti in preglednosti preskrbovalne verige (Sistem GS1 [GS1 Slovenija], b. l.) Značilnosti črtne kode Črtna koda je sestavljena iz zaporednih temnih črt in svetlih presledkov. Zapisana je v obliki globalne trgovinske identifikacijske številke (GTIN Global Trade Item Number), ki zagotavlja hiter in zanesljiv avtomatski zajem podatkov. Uporabljajo se različne simbologije črtne kode. V maloprodaji sta v uporabi EAN-13 in EAN-8. Za uporabo v logistiki je primerna GS Pri izbiri simbologije moramo upoštevati naslednje kriterije: prostor, ki je na voljo na artiklu; vrsto informacij, ki jih je potrebno zakodirati; delovno okolje, v katerem se odčitava simbol črtne kode. Prodajne enote oštevilčimo s številkami GTIN, ki jih lastniku blagovne znamke dodeli nacionalna GS1 organizacija. Oznake artiklom določa lastnik sam. Identifikacijska številka 383PPPPPPAAAC je sestavljena iz naslednjih delov (Oštevilčenje [GS1 Slovenija], b. l.): 383 je oznaka GS1 Slovenija; P je oznaka podjetja, ki jo določi GS1; A je oznaka artikla, ki jo določi podjetje samo; C je kontrolna številka, ki se izračuna po posebnem algoritmu Čitalci črtne kode Čitalci črtne kode so elektronske naprave za branje črtnih kod. Sestavljeni so iz leče in svetlobnega senzorja, ki prevede optične podatke v elektronske. Obstajajo različne metode skeniranja, ki jih ločimo glede na število manipulativnih operacij: palični čitalec, pri katerem moramo povleči čitalec prek kode; polavtomatični ročni čitalec, pri katerem moramo čitalec postaviti ob kodo; Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 8

17 fiksni čitalci za avtomatično branje, pri katerem kodo postavimo pred čitalec; čitalna vrata, pod katera moramo za kratek čas postaviti kodo Možni viri napak Najpogostejše so napake pri tisku, do katerih lahko pride zaradi slabe kakovosti nosilcev podatkov: črtna koda je lahko obrizgana s črnilom, ima neostre robove ali napake v barvi, tiskanje je lahko neenakomerno, naprave lahko pridejo v stik z umazanijo ter nastanejo tiskarski madeţi in vrzeli. Prihaja tudi do napak uporabnika, predvsem zaradi nepravilnega kota odčitavanja črtne kode, zaradi prevelike razdalje oziroma hitrosti. Prav tako lahko do napak pri branju kode privedejo hrapava podlaga in odsevne površine, pa tudi prosojnost materialov (Saksida, 1992, str. 54). 1.2 IDENTIFIKACIJA Z 2D KODAMI S črtno kodo se nenehno srečujemo, in sicer na blagajni trgovine, na letališču pri prevzemu prtljage, v proizvodnji, v skladiščih V široki rabi je od začetka sedemdesetih let. Njena uvedba je predstavljala veliko izboljšavo poslovnih procesov, hkrati pa sproţila raziskave, ki bi jo še izboljšale. Tako se je pojavila ţelja po črtni kodi z večjo gostoto podatkov v še kompaktnejši obliki. S tehnološkim napredkom je počasi dobivala konkurente, med njimi dvodimenzionalno kodo in sistem radiofrekvenčne identifikacije. Na Sliki 4 je prikazano, kako je iz črtne kode nastala 2D koda. Ţelja po večji gostoti podatkov je vodila v več skupaj postavljenih črtnih kod, kasneje pa so črtne kode»naloţili«eno na drugo in na koncu je nastala 2D koda v matrični obliki. Slika 4: Prehod iz črtne kode v 2D kodo Vir: QR Code, Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 9

18 2D kode lahko vsebujejo več informacij na manjši površini kot navadne enodimenzionalne kode. Podatki so pri 2D kodah nameščeni v vodoravnih in navpičnih smereh; tako je doseţena velika količina podatkov na manjšem prostoru. Med posebej uveljavljenimi 2D kodami so kode DataMatrix, katere imajo veliko prednosti: z veliko hitrostjo lahko beremo podatke, zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti branja, tehnika izdelave je poljubna, stroški so manjši zaradi manjše etikete, količina podatkov in velikost kode pa sta spremenljivi. Nanesemo jo lahko direktno na materiale. 2D kode lahko shranijo do znakov in se uporabljajo tam, kjer je malo prostora za črtno kodo. Najpogosteje uporabljene 2D kode so: PDF-417 (ISO 15438), DataMatrix (ISO 16022), MaxiCode (16023), QR code (ISO 18004). PDF-417 (Portable Data File) koda je bila ustvarjena leta 1991 v podjetju Symbol Technologies. Simbol kode je sestavljen iz 17 modulov, vsak modul pa vsebuje 4 črte praznine. Od tod tudi ime»417«. Več kod lahko zdruţimo skupaj, če količina podatkov, ki jih moramo zapisati, presega kapaciteto ene PDF-417 kode. Koda lahko sprejme do znakov in uporablja Reed-Solomon korektor napak, ki lahko zazna in popravi odčitek s poškodovane kode. Za uporabo kode ne potrebujemo licence, saj je v javni domeni. Omogoča hitro in večsmerno branje podatkov. PDF-417 koda je prikazana na Sliki 5. Slika 5: 2D koda Portable data file Vir: Bogataj, b. l. DataMatrix kodo je razvilo podjetje CiMatrix. Je kvadratne oblike, sestavljena iz kombinacije belih (0) in črnih (1) kvadratkov. Sosednji stranici na kodi sta zapolnjeni s črno barvo v obliki črke L, nasprotni sosednji pa sta natisnjeni izmenični črno-belo. Koda lahko sprejme do 500 milijonov znakov na palec (angl. inč), vendar se število Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 10

19 znakov razlikuje od resolucije tiskalnika in optičnega čitalca. Kodo lahko natisnemo s profesionalnim termalnim tiskalnikom za etikete. Koda je lahko do 60 % poškodovana in jo bo vseeno mogoče prebrati zaradi Reed-Solomonovega korektorja napak ter omogoča branje pri nizkem kontrastu, saj zahteva le 20-% kontrast. Koda DataMatrix je prikazana na Sliki 6. Slika 6: 2D koda DataMatrix Vir: Bogataj, b. l. MaxiCode (prikazana na spodnji sliki) je dvodimenzionalna koda, sestavljena iz vrstic šest kotnih modulov, ki so razporejeni okoli enoličnega vzorca, ki omogoča razpoznavnost kode. Leta 1992 jo je razvilo podjetje United Parcel Service (UPS), zato jo imenujemo tudi UPS koda. Omogoča branje pri veliki hitrosti, vendar kapaciteta ni tako velika kot pri ostalih matričnih kodah, saj je kapaciteta le 93 znakov. Reed- Solomonov korektor napak omogoča branje do 25 % uničene kode. Poveţemo lahko do 8 kod in zanjo prav tako ne potrebujemo licence. Slika 7: 2D koda MaxiCode Vir: Bogataj, b. l. QR (Quick Response) koda je kvadratne oblike, ki jo lahko prepoznamo po tem, da ima v treh kotih črno bele kvadratke. Razvilo jo je japonsko podjetje Denso Wave in ima zmoţnost branja kitajskih in japonskih znakov. Čitalec za branje te kode je lahko vključen v mobilni telefon. Značilna je visoka gostota podatkov (do znakov), saj Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 11

20 zapiše do 20 % več podatkov kot ostale 2D kode. Koda je odporna na umazanijo in poškodbe. QR koda je prikazana na Sliki 8 (Bogataj, b. l.). Slika 8: 2D koda Quick Response Vir: Bogataj, b. l. 1.3 RADIOFREKVENČNA IDENTIFIKACIJA Samodejna identifikacija zagotavlja informacije o ljudeh, ţivalih, materialih in izdelkih. Prihaja čas, ko bo radiofrekvenčna tehnologija spremenila naša ţivljenja. Ko bomo prišli iz sluţbe domov, ne bo več potrebno sestavljati nakupovalnega listka in razmišljati, česa nam bo kmalu zmanjkalo. To delo bo za nas opravil kar "pameten" hladilnik. Vodil bo stanje zalog in sledil rokom uporabe pokvarljivih izdelkov ter nas obvestil, ko bo le-ta potekel. Nakupovalni seznam si bomo lahko naloţili kar na prenosi telefon. Ob vstopu v trgovino bomo preprosto prenesli seznam na»pametni«nakupovalni voziček, ki nas bo usmerjal med policami do ţelenih izdelkov. Ljudje se ne bodo več razburjali nad vrstami v trgovinah, saj bo plačilo izbranega blaga potekalo veliko hitreje. Ob koncu nakupa se bomo pomaknili do avtomatskih čitalcev RFID oznak in skeniranje vsakega posameznega izdelka sploh ne bo potrebno. V nekaj sekundah bo program izračunal ceno nakupa, kupec pa bo lahko plačal z gotovino ali še enostavneje s "pametno" kreditno kartico. Ampak takšno nakupovanje zaenkrat ostaja le na papirju in v mislih napredno mislečih ljudi. Tudi knjiţnice se vedno bolj posluţujejo označevanja knjig. Z označitvijo vsake posamezne enote zagotovimo, da je vedno manj»zaloţenih knjig«. Inventura je hitreje opravljena, saj zadošča, da se s čitalcem samo sprehodimo mimo polic. Skeniranje vsake knjige posebej ni potrebno, s čimer prihranimo ogromno časa. Izposoja in vračanje knjig je avtomatizirano, saj lahko to opravijo stranke kar same. Tako so zaposleni razbremenjeni in vrste v knjiţnicah preteklost. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 12

21 Tehnologija RFID je uporabna tudi v igralnicah. Označevanje ţetonov onemogoči delo goljufom, ki bi morda ţeleli igrati s ponarejenimi ţetoni. Vsak premik ţetona je pod nadzorom in kakršna koli poteza, ki ni po pravilih igralnice, je takoj zaznana. Lahko je slediti rednim obiskovalcem in spremljati njihove navade ter tako zadovoljiti njihove ţelje in si hkrati zagotoviti njihov ponovni obisk. Zdravstvo je panoga, kjer bo postala RFID tehnologija skoraj nepogrešljiva. Število človeških napak se lahko zmanjša na minimalno, ravno zaradi manjše moţnosti napačne identifikacije. Moţno je slediti pacientom, zaposlenim, dragi bolnišnični opremi in zdravilom. RFID oznako lahko namestimo na bolnikovo zapestnico, tako da nam je njegova kartoteka na voljo v vsakem trenutku. Pri nas trenutno uporabljamo RFID tehnologijo za identifikacijo ljudi, označitev ţivali, v avtomobilskih kodnih ključih, nedavno pa smo jo uporabljali tudi za plačevanje cestnine. Veliko podjetij se zanima za spremembo označevanja izdelkov z RFID oznakami, vendar zaenkrat ostaja le pri pilotnih projektih. V tujini se RFID identifikacija hitreje razvija. Večja podjetja imajo moţnost zahtevati od svojih dobaviteljev, da označijo svoje pošiljke z oznakami RFID po standardu EPC. Electronic Product Code (EPC) na podoben način kot GTIN omogoča zapis identifikacijske številke, s tem da EPC poleg identifikacijske številke vsebuje tudi serijsko številko, kar omogoči enolično identifikacijo vsake označene enote. Na tak način so uvedli to tehnologijo v Ameriki (WalMart) in tudi nekatera evropska podjetja. Primer uspeha Podobno je storilo podjetje EastPack iz Nove Zelandije, ki se ukvarja z distribucijo kivija. Podatki so zajeti vsakič, ko viličar manipulira s paleto, in se avtomatsko prenesejo v informacijski sistem podjetja. Lokacije palet oziroma viličarjev določijo s pomočjo kamer na stropu in posebnih označevalnikov lokacije. Ob vsakem premiku palete se posname koda lokacije. Podatke primerjajo s talno oznako, ki vsebuje koordinate hladilnice, in jih prenesejo v informacijski sistem za vodenje zalog. S prototipno rešitvijo bi lahko preizkusili delovanje sistema na omejenem številu lokacijskih mest. Slika 9 prikazuje princip delovanja RFID v skladišču. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 13

22 Slika 9: RFID v skladišču Vir: Novice [GS1 Slovenija], Podjetje je videlo priloţnost v znatni izboljšavi poslovnih procesov. Uvedba RFID v njihovo podjetje je predstavljala veliko finančno spodbudo. Preprosta in hitra izdaja sadja po natančno obdelanem naročilu pomeni večji obseg prodaje ter manj izgub. Manj premikov palet pomeni manj moţnosti za izgubo ali poškodbo sadja in tudi manjše zahteve po delovni sili. Stopnja točnosti zajema podatkov je presegla 95 %. Zgodbe o uspehu so dokaz, da je RFID tehnologija, ki se ji ne bomo mogli več dolgo izogibati (Novice [GS1 Slovenija], 2009). Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 14

23 1.3.1 Primerjava črtne kode z RFID tehnologijo Tabela 1: Primerjava črtne kode in RFID tehnologije Črtna koda Pasivna oznaka Aktivna oznaka Količina zajetih Linearna koda: 8 30 Do 64 KB Do 8 MB podatkov znakov, 2D koda: do znakov Gostota podatkov Nizka Visoka Visoka Branje podatkov (človek) Omejeno Nemogoče Nemogoče Vpliv umazanije oz. Velik onemogočeno Nima vpliva Nima vpliva prekritja kode branje Nabavni stroški Nizki Visoki Visoki Stroški poslovanja Minimalni Srednji Visoki Bralna hitrost Nizka (do 4 s) Visoka (do 0,5 s) Visoka (odvisna od količine podatkov) Razdalja med kodo in 0 50 cm (vidna Do 15 m Do 100 m čitalcem povezava) (teoretično) Varnost podatkov Minimalna Od minimalne do visoke Visoka Ţivljenjska doba Kratka Nedefinirano 3 5 let (odvisno od Vir: Finkenzelle, 1999, str. 7; Sweeney, str. 33. baterije) RFID oznake omogočajo dvosmerno komunikacijo. Črtne kode so namenjene samo branju, RFID oznake pa lahko tudi ponovno zapišemo, saj so opremljene z drobnim čipom. Črtne kode torej vsebujejo statično informacijo, medtem ko RFID oznake Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 15

24 vsebujejo dinamično. Informacije na njih je moţno spremeniti tudi do krat. Čitalci črtne kode lahko hkrati preberejo eno kodo, medtem ko lahko čitalci RFID preberejo do 50 nalepk v sekundi. Črtne kode je včasih teţko prebrati, saj se lahko hitro poškodujejo, informacije prek radiofrekvenčnega valovanja pa lahko neovirano preberemo z razdalje od 5 cm do 12 m (IDenticus Slovenija, d. o. o., 2007) Značilnosti RFID V osnovi predstavlja sistem RFID radijsko komunikacijo med RFID oznako in čitalcem. RFID oznaka, čitalec in antene so osnovni elementi tega sistema. Slika 10 prikazuje povezave med temi elementi. Slika 10: Povezava med osnovnimi elementi RFID tehnologije Vir: Sweney, 2005, str. 38. S pomočjo antene sprejema RFID čitalec radiofrekvenčne valove, ki jih oddaja RFID oznaka in jih pretvori v podatke. Čitalec ustvarja šibko radiofrekvenčno magnetno polje, Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 16

25 in ko RFID oznaka vstopi v to polje, se aktivira elektronsko vezje v RFID oznaki ter posreduje podatke računalniku za nadaljnjo obdelavo Transponder oz. RFID oznaka RFID oznaka se namesti na logistično enoto in je namenjena njeni identifikaciji. Ni potrebna vidna povezava s čitalcem, zato ga lahko namestimo na katero koli mesto. Lokacija je pomembna v primeru, če gre za materiale, ki lahko zmotijo valove v elektromagnetnem polju (kovine). Velikost čipa je okoli 0,3 mm 2. Sestavni deli RFID oznake so: antena; računalniški mikročip z radijskim oddajnikom/sprejemnikom; analogni/digitalni pretvornik; računalnik in spomin; podlaga in obloga. RFID oznake so lahko aktivne ali pasivne. Večina oznak je pasivnih in komunicirajo samo, ko je v bliţini čitalec, kar pomeni, da so v elektromagnetnem polju. Ţivljenjska doba aktivnih je 3 5 let in vsebujejo tudi baterijo, ki zagotavlja energijo za zaznavo in prenašanje signalov. Prenos podatkov se zato lahko začne na veliko večji razdalji kot pri pasivnih transponderijh. Obstajajo tudi polaktivne oznake, ki sicer imajo baterijo, vendar ne oddajajo ves čas, ampak na zahtevo (npr. pritisk gumba), ko se uporabnik ţeli identificirati in se nahaja v bliţini čitalca (npr. ob vratih). Te oznake so večje in draţje od pasivnih ter imajo večje območje delovanja. Na spodnji sliki je prikazana RFID oznaka. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 17

26 Slika 11: RFID oznaka Vir: LEOSS, b. l. Transponderje delimo tudi na bralne (read only RO) in bralno-pisalne (read/write RW). Bralne transponderje programiramo ţe v fazi proizvodnje in jih kasneje ne rabimo spreminjati. So cenejša oblika identifikacije; uporabljamo jih, ko nimamo potrebe po ponovnem vpisovanju in spreminjanju podatkov na transponderju. Bralno-pisalni omogočajo (ponoven) vpis podatkov, kot tudi branje in spreminjanje ţe obstoječih. Ta vrsta transponderja zahteva uporabo primernega čitalca (Koren, 2000, str. 13) Čitalci RFID Čitalci so radiofrekvenčne naprave, ki sprejmejo in oddajajo radiofrekvenčni signal. Vsebujejo vmesnik za prenos podatkov in sprejemajo ukaze od nadzornega sistema. Sestavni deli čitalca RFID: antena; bralno-pisalna elektronika (dekoder, podatkovni pretvornik, računalniški vmesnik); napajalnik. Velikokrat čitalci RFID omogočajo še branje drugih tehnologij, na primer črtnih kod, kartic z magnetnim trakom. Delimo pa jih na fiksne in na ročne oziroma prenosne. Domet čitalca je odvisen od velikosti antene, okolja (kovine, tekočine) in moči oddanega signala. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 18

27 Druga delitev čitalcev radiofrekvenčne tehnologije je delitev glede na število anten, ki so lahko na enem območju (IDenticus Slovenija, d. o. o., 2007): samostojni čitalci v bliţini ne sme biti drugih anten; večkratni čitalci do 10 anten na določenem območju; koncentrirani čitalci več kot 10 anten na določenem območju. Primer čitalca XR480 Gen 2 (glej Sliko 12) nudi maksimalno funkcionalnost v okviru evropskih RFID uredb. Zanesljivo in učinkovito branje RFID oznak v okoljih, nasičenih z radiofrekvenčnimi signali, odstrani motnje, ki nastanejo zaradi uporabe več RF čitalcev na določenem območju. Slika 12: RFID čitalec XR480 Vir: Motorola, Antene Tako RFID oznake kot čitalci imajo svoje antene, saj so naprave, ki delujejo na podlagi radijskih valov. Antene omogočajo brezkontaktno povezavo med RFID oznako in RFID čitalcem, saj sprejemajo in oddajajo radiofrekvenčni signal. Njihova lokacija je zelo pomembna za učinkovito in zanesljivo branje radiofrekvenčnih valov, ponavadi pa so vgrajene v ohišje čitalca. Izbiramo jih glede na vrsto aplikacije (usmerjena, večsmerna) Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 19

28 in delovno frekvenco. Bolje je uporabiti kakšno anteno več kot premalo. S tem se izognemo nezaţelenim motnjam pri branju oznak in morda celo neprebranim oznakam. Primer antene AN480 Single-port antena (glej Sliko 13) nudi maksimalno učinkovitost in prilagodljivost, saj je aksialno razmerje 50 % niţje od primerljivih konkurenčnih naprav. Širok spekter aplikacij omogoča delovanje po vsem svetu in zagotavlja stroškovno učinkovitost ter poenostavljeno RFID infrastrukturo. Zaradi kompaktne konstrukcije omogoča delovanje v prostoru in na odprtem. Slika 13: AN480 antena Vir: Motorola, Frekvence RFID sistemi ponavadi delujejo na treh frekvencah brez licence: nizke frekvence (okoli 125 KHz), visoke frekvence (13,56 MHz) in ultra visoke frekvence (902 MHz 928 MHz). Radijski valovi se obnašajo različno pri različnih frekvencah, zato moramo to upoštevati, ko izbiramo primerno frekvenco za naš sistem. Pomembno je, da upoštevamo, na kateri razdalji lahko frekvenca še bere valove in kako izbrana frekvenca deluje ob materialih, ki jih uporabljamo. Ultra visoka frekvenca (UHF) ima teţave pri neposrednemu stiku s tekočinami in kovinami (absorbcija). Tabela 2 prikazuje Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 20

29 frekvence delovanja RFID sistemov, njihove bralne razdalje in aplikacije, pri katerih se uporabljajo. Tabela 2: Frekvence delovanja RFID sistemov Vrsta Bralna razdalja Aplikacije Nizka frekvenca (LF) Zelo majhna, tik poleg Nadzor dostopa in plačilne dejanskega stika. tehnologije. Načeloma se ne uporablja za označevanje predmetov. Visoka frekvenca (HF) Od nekaj cm do pol metra. Izdelki v bliţini (zdravila na policah v lekarni). Ultra visoka frekvenca Tudi do 13 metrov. (UHF) Dobavne verige, upravljanje premoţenja, nadzor dostopa za vozila. Vir: Sweney, 2005, str Prednosti in slabosti RFID tehnologije Prednosti (Koren, 2000, str. 13): RFID deluje v ekstremnih okoljih; manjša moţnost vzdrţevalnih posegov in zanesljivo delovanje, ker transponderji in čitalci RFID nimajo nobenih premikajočih se delov; RFID je dolgoročno cenen način avtomatske identifikacije; teţko ga je kopirati in je zato idealen za zaupne informacije o ljudeh in orodju; tehnologija je hitra, saj oznaka in čitalec komunicirata v milisekundah; RFID omogoča sočasno branje več oznak z enim čitalcem (do 30 oznak na sekundo); oznaka RFID lahko deluje na temperaturah od - 40 C do C; omogoča ponovno vpisovanje podatkov, torej se etiketa reciklira. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 21

30 Slabosti: cena; fizika elektromagnetnega valovanja; ni globalnega standarda (nekompatibilnost), saj obstajajo tri globalna področja (ZDA, EMEA in Azija, Pacifik), ki imajo različne frekvenčne zahteve; materiali in vpojnost RF signala (kovine in različne tekočine imajo različno vpojnost signala, zato se mora signal brati neposredno v bliţini etikete); polarizacija RF signala (elektromagnetno polje je dvodimenzionalno); varnost podatkov; več viličarjev na eni lokaciji (večkratno zajemanje istih podatkov); zdravstvena regulativa (European technical standard ETSI predpisuje maksimalno moč na antenah 2,0 W in izpostavljenost delavca RF sevanju do 6 minut na uro); elektromagnetne motnje: V bliţini signala RFID so drugi elektromagnetni viri, ki motijo signal: o mobiteli, ki delujejo na 900 Mhz; o napetostni vodi; o dušilke; o transformatorji; o neonske svetilke; o svetlobne zapore; o kovine, ki povečujejo interferenco. Pomembno je, da v primeru nečitljive RFID etikete sistem samodejno javi:»etiketa prisotna nečitljiva!«. Tako bo potrebno na druge načine preveriti dostavljeno blago, da ne pride do nepravilnosti v številkah, ki se na koncu pokaţejo na inventuri (IDenticus Slovenija, d. o. o., 2007) Elektronska koda produkta (EPC) Kar je UPC (Universal Product Code) črtni kodi, je EPC tehnologiji RFID. UPC je omejen, saj vsebuje le kodo proizvajalca in produkta. EPC je večja in vsebuje več informacij. EPC je individualna številka povezana z RFID oznako. Pove nam, kako Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 22

31 morajo biti podatki ločeni in shranjeni na oznaki (številčna shema), ter določa, kako oznake in čitalci komunicirajo (vmesni zračni protokol). EPC oznaka vsebuje nekaj neznačilnega: 96-bitni enolični identifikator. Ta številka ne bo nikoli ponovljena in podeljena, ampak pripada samo določeni oznaki. EPC številke vsebujejo samo unikatni identifikator iz dveh razlogov: varnost in stroški. Številka EPC nakazuje na točno določen dokument v bazi podatkov, do katerega je mogoče priti le prek oznake. Cilj strokovnjakov je narediti čim cenejšo RFID oznako, zato so njegove komponente minimalne. Spomin oznake je tisti del, ki povečuje ceno (Sweney, 2005, str. 45). 1.4 STANDARDIZACIJA NA PODROČJU ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ Slovenski nacionalni organ za standarde je Slovenski inštitut za standardizacijo. Odgovoren je za vzpostavitev in vzdrţevanje nacionalnega sistema standardizacije ter predstavlja Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo. V Sloveniji deluje v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo Slovenski tehnični odbor za neionizirna sevanja. Ustanovljen je bil leta 1993 z namenom priprave in prevzemanja evropskih standardov s področja elektromagnetnih sevanj v frekvenčnem območju 0 GHz 300 GHz. Ukvarjajo se tudi z vplivom sevanja na zdravje ljudi, ki se gibljejo v območju, kjer deluje več elektromagnetnih naprav. Naloga odbora je pripraviti standarde za elektronske naprave, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem ţivljenju in zagotoviti, da vse naprave ustrezajo zahtevam zakonodaje EU s področja varovanja zdravja pred elektromagnetnimi vplivi. Cilj odbora je tudi, da ne sprejme več standardov, kot so jih mala in srednja podjetja zmoţna vpeljati v svoje poslovanje (Gajšek, 2005) Mednarodna standardizacija Standardizacija olajša trgovinsko poslovanje in zmanjša ovire, ki morebiti nastanejo med poslovnimi procesi mednarodnih podjetij. Mednarodna standardizacija prinaša veliko koristi. Omogoča svetovni napredek in liberalizacijo trga, saj na odprtem trgu Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 23

32 vlada enakopravni konkurenčni boj in moţnost neoviranega vstopa na trg. Nobena industrijska veja danes ni popolnoma neodvisna, saj standardi povezujejo posamezna področja. Računalniška industrija je dober primer tehnologije, ki zahteva sodobno standardizacijo v svetovnem merilu. Enakopravna konkurenca med ponudniki nudi veliko izbiro in moţnosti nadgradnje porabnikom. Odprta izmenjava informacij izboljšuje produktivnost in spodbuja inovacije. Namen standardov je tudi skrb za okolje in človeka, tako da obstajajo neki splošni pogoji za delo tudi v manj razvitih drţavah. Porabniki imajo večje zaupanje do produktov na trgu, ki dokaţejo svojo kakovost in varnost z mednarodnimi standardi. Različni certifikati so pokazatelji skladnosti izdelkov ali storitev po merilih mednarodne standardizacije. Tabela 3 prikazuje sprejete evropske standarde s področja elektromagnetnih sevanj. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 24

33 Tabela 3: Sprejeti evropski standardi s področja elektromagnetnih sevanj SIST EN 50357:2002 Vrednotenje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem naprav, ki se uporabljajo za elektronski nadzor blaga (EAS), radiofrekvenčno identificiranje (RFID) in podobne namene. SIST EN 50360:2001 Produktni standard za dokazovanje skladnosti prenosnih telefonov z osnovnimi mejnimi vrednostmi v zvezi z izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim sevanjem (300 MGh 3 GHz). SIST EN 50361:2002 Osnovni standard za merjenje stopnje specifične absorbcije (SAR) v zvezi z izpostavljenostjo ljudi sevanjem zaradi prenosnih telefonov (300 MGh 3 GHz). SIST EN 50364:2002 Omejevanje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem naprav, ki delujejo v frekvenčnem obsegu od 0 Hz do 10 GHz in se uporabljajo za elektronski nadzor blaga, radiofrekvenčno identificiranje in podobne namene. SIST EN 50371:2002 Splošni standard za dokazovanje skladnosti nizkonapetostnih elektronskih in električnih naprav z osnovnimi mejnimi vrednostmi v zvezi z izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim sevanjem (0 Hz 300 GHz) izpostavljenost prebivalstva. SIST EN 50383:2003 Osnovni standard za izračunavanje in merjenje moči elektromagnetnega polja in SAR v zvezi z izpostavljenostjo ljudi sevanjem zaradi radijskih baznih postaj in fiksnih terminalskih postaj za brezţične telekomunikacijske sisteme (110 MHz- 40 GHz). SIST EN 50384:2003 Produktni standard za dokazovanje skladnosti radijskih postaj in fiksnih terminalskih postaj za brezţične telekomunikacijske sisteme z osnovnimi ali izvedenimi mejnimi vrednostmi v zvezi z izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim sevanjem (110 MHz 40 GHz) poklicna izpostavljenost. SIST EN 50385:2003 Produktni standard za dokazovanje skladnosti radijskih postaj in fiksnih terminalskih postaj za brezţične telekomunikacijske sisteme z osnovnimi ali izvedenimi mejnimi vrednostmi v zvezi z izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim sevanjem (110 MHz 40 GHz) izpostavljenost prebivalstva. SIST EN 50392:2004 Splošni standard za dokazovanje skladnosti elektronskih in električnih naprav z osnovnimi mejnimi vrednostmi v zvezi z izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim sevanjem (0 Hz 300 GHz) Vir: Slovenski inštitut za standardizacijo, Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 25

34 2 ANALIZA UPORABE ČRTNE KODE V POSLOVNEM SISTEMU MERCATORJA 2.1 Materialni tokovi Podjetje vsak dan obdela pribliţno naročil, za kar je potrebno preloţiti ton blaga oziroma kartonov, zabojev in zavitkov, ter jih dostaviti na naslovov. Podatki kaţejo na kompleksnost organiziranja celotnega procesa. Za uspešno delovanje je potrebna usklajenost celotne dobavne verige (Mercator Kariera [Mercator, d. d.], b. l.). Materialni tok teče po naslednjem zaporedju: dostava; prevzem; skladiščenje; komisioniranje; odprema Dostava Trgovska podjetja morajo slediti nihanjem povpraševanja in poskrbeti za primerno zaloţene police. Pomemben del učinkovite dobavne verige so optimizirane dostavne poti. Včasih so v Mercatorju uporabljali algoritme in organizacijska pravila za sortiranje dostav. Zaradi velike količine papirnih dokumentov je bila zanesljivost in točnost dostav manjša. Mercator oskrbuje dostavnih mest, od katerih jih ima le okoli 100 podoben dovoz in dostavno pot. Od do jih obiščejo dnevno, z 200 do 400 vozili. Nekatera dostavna mesta so v središčih mest in imajo zato omejitve glede dostavnega časa. Dostava se vrši iz 6 skladišč, v treh temperaturnih reţimih in različnih količinah. Iz opisanega vidimo, da je optimizacija dostavnih poti nujno potrebna. Glavna naloga, s katero se ukvarjajo, je predvidljivost. Pravilno predvidevanje, kdaj bo določena količina povpraševanja narasla oziroma kdaj bo po določeni dobrini manjše povpraševanje, je tako ključnega pomena. Naročniki dostav imajo določen čas, do Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 26

35 katerega morajo oddati naročilo, s čimer so njihove dostave zanesljivejše. Tako se niţajo stroški distribucije, saj imajo nadzor nad prejetimi naročili, prav tako pa obveščajo naročnika v primeru, če ne odda naročila pravočasno (Sušnik, 2009) Prevzem Ob prevzemu skladiščni delavec ugotovi identiteto, količino in kakovost prevzetega blaga. Prevzemnica z dokumentacijo se mora ujemati s podatki dostavljenega blaga. Prevzem se izvaja ročno s čitalci črtnih kod, ki delujejo po celem skladišču zaradi oddajnih signalov z anten z oddajniki, ki so nameščene na celotnem področju skladišča. Celoten sistem identifikacije tako temelji na EAN identifikaciji. Mercator uporablja interno SSCC kodo, imenovano MTE (mobilna transportna enota). Za večjo preglednost ima MTE nalepka vsak mesec drugo barvo. V Mercatorju uporabljajo tri načine prevzema: prevzem po komadu poteka, ko prevzemamo in označujemo več artiklov vsakega posebej; skupinski prevzem poteka, kadar dobimo več palet istega artikla; označijo eno paleto, vnesejo rok uporabe, število palet in prvi ter zadnji MTE, ki jih nalepimo na vse palete; prevzem po teţi. Podatki, ki jih je potrebno preveriti so naslednji: podatki o dobaviteljih in prejemniku, naziv artikla s šifro, količina, cena, merska enota, način dostave, embalaţa, teţa. S tem je preverjena identiteta in količina prevzetega blaga. Nazadnje preverijo kakovost, in sicer z ogledom blaga ter preveritvijo rokov trajanja. V primeru, da pride do neskladnosti, se sproţi reklamacijski postopek. Prevzemnik opravi kontrolo na 1 % določenega blaga, tako da preveri ustreznost artikla, rok uporabnosti in deklaracije. Iz nalepke MTE lahko razbere lokacijo in količino določene uskladiščene transportne enote. Nalepka mora biti nalepljena na posebej določen mestu, kar olajša delo viličarjem. Ker ima podatke o količini, izgubi vrednost, ko odvzamemo karton ali artikel. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 27

36 Podatki, ki jih lahko razberemo iz MTE nalepke so naslednji: datum prevzema; količina blaga; rok uporabe; lokacija blaga v skladišču; koda prevzemnika; zaporedna številka MTE kode. Ko je pošiljka v celoti prevzeta lahko na čitalcu zaključimo prevzem. V primeru, če se količina prevzetega blaga ne ujema, nas na to opozori sistem. Takrat je potrebno ročno preverjati količine na prevzemnici in čitalcu. Lahko pride tudi do neskladja rokov uporabnosti. Če rok ni enak dogovorjenemu, je potrebna odobritev vodstva, ki lahko zavrne ali potrdi pogojni prevzem. Okoli 95 % naročil se ujema. S pomočjo kodnega optičnega čitalca skladiščnik prebere črtno kodo. Uporabljajo brezţične terminale Symbol PDT6846 (glej Sliko 14), ki omogočajo nemoteno delovanje pri - 25 C, so robustni, odporni na poškodbe, imajo velik zaslon, dovolj veliko tipkovnico za delo v rokavicah in učinkovito odčitavajo črtne kode. Prek brezţičnih terminalov izvajajo prevzem in komisioniranje blaga, nadzor rokov trajanja in skladiščenja ter zalog (Brezţični zajem podatkov [Špica International, d. o. o.], b. l.). Slika 14: Optični čitalec Symbol Vir: Datamax system solutions, b. l. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 28

37 2.1.3 Skladiščenje Po prevzemu skladiščni delavec odčita črtno kodo, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijska številka, vrsta naročila, številka naročila. Potrebno je še ročno vnesti podatke v informacijski sistem nabave in skladišča, in sicer teţo, rok trajanja, število kosov, višino tovora na paleti in vrsto palete. Pri izdelkih, ki se naročajo večkrat in v isti količini, je potrebno vpisati samo rok trajanja pošiljke. Nato skladiščnik natisne interno črtno kodo, ki določa tudi, kam se blago skladišči. Visoko in nizko regalni viličaristi s palete prevzema odčitajo MTE nalepko in čitalec jim izpiše lokacijo uskladiščenja artiklov. Skladiščenje poteka na petih višinskih nivojih. Lokaciji na nivoju 1 in 2 imenujemo komisionirni lokaciji, višje lokacije (3, 4, 5) pa so rezervne lokacije. Skladišče ni avtomatizirano, načini skladiščenja v DC pa so: regalni sistem skladiščenje v višino (prevladuje zaradi prihranka prostora in manipulativnega časa); polični sistem (manjše količine blaga); blok sistem (večje količine blaga) Komisioniranje Dobra organiziranost in uporaba naprednih tehnoloških postopkov sta značilnost večjih in uspešnih podjetij. Iskanje rešitev, ki bi povečale učinkovitost in zmanjšale stroške skladiščenja, je značilnost uspešnih podjetij, kot je Mercator, d. d. Mercator vedno posodablja postopke z namenom večje učinkovitosti delovnih procesov. Tako so uvedli zapestne terminale (glej Sliko 15), načrtujejo pa tudi glasovne terminale. Novi skenerji so bolj občutljivi v primerjavi z ročnimi skenerji in preberejo tudi črtne kode slabše kakovosti. Naloga komisionarja je zbrati izdelke iz komisionirnega lista. Komisionarjem novi skenerji olajšajo delo, saj omogočijo laţje manipulacije z blagom. Manjša je moţnost poškodbe blaga, blago je hitreje komisionirano in storilnost opazno povečana (Zapestni terminali [Špica International], b. l.). Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 29

38 Slika 15: Zapestni terminal Vir: Zapestni terminali [Špica International], b. l. 2.2 Zaporedna koda zabojnika V primeru logističnih enot uporabljamo zaporedno kodo zabojnika (SSCC). Je enolična za vsako enoto in omogoča moţnost sledenja. Struktura kode SSCC je prikazana v spodnji tabeli. Tabela 4: Struktura kode SSCC Razširitvena številka Predpona podjetja Referenca enot Kontrolna številka N 1 N 2 N 3 N 4 N 5 N 6 N 7 N 8 N 9 N 10 N 11 N 12 N 13 N 14 N 15 N 16 N 17 N 18 Primer kode SSCC: R383PPPPPPAAAAAAAC R je razširitvena številka, ki jo določi podjetje samo; 383 je oznaka GS1 Slovenija; P je oznaka podjetja, ki jo določi GS1; A je referenca enote, ki jo določi podjetje; C je kontrolna številka. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 30

39 Slika 16: SSCC koda Vir: Logistična nalepka [GS1 Slovenija], b. l. Logistične enote se označijo z logistično nalepko GS1, ki vsebuje jasne informacije o enoti, na kateri se nahaja. Na nalepki se nahaja obvezna SSCC koda (glej Sliko 16) in drugi podatki potrebni za upravljanje enote. Sestavljena je iz treh delov. V zgornjem delu je ponavadi zapisano ime in logotip podjetja. V sredinskem delu so človeško berljivi podatki, ki predstavljajo redundanco zapisa črtne kode v spodnjem delu nalepke. Z logistično nalepko EAN.UCC zagotavljata EAN International in UCC standard za oštevilčevanje in črtno kodiranje logističnih enot. Potrebna je le ena nalepka za vse udeleţence v oskrbovalni verigi, kar nakazuje Slika 17 (Logistična nalepka [GS1 Slovenija], b. l.). Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 31

40 Slika 17: Oskrbovalna veriga Vir: Novice [GS1 Slovenija], Zaloge Zaloge sluţijo kot blaţilci med transportom, proizvodnjo in prodajo ter omogočajo neprekinjenost nabave, proizvodnje in prodaje proizvodov. Zaloge in skladiščenje sta stalna elementa logističnega procesa. Zaloge velikokrat predstavljajo stroške, če niso racionalno vodene. Slabosti nizkih zalog po Knezu in Cedilniku (2007, str. 127) so: potrebe uporabnikov ni mogoče vedno zadovoljiti, kar vodi v poslovne izgube; potrebno je večkratno naročanje, kar povečuje nabavne stroške; teţko je planirati proizvodni proces, ker je velika nevarnost izpadov; pogosto spreminjanje proizvodne naloge, kar povzroči dodatne stroške; podjetje lahko zaradi zamujanja izgubi dobro ime na trgu. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 32

41 Previsoke zaloge imajo prav tako nekaj slabosti, kot so: visoki skladiščni stroški; vezana sredstva v zalogah, ki povzročajo večje stroške in pomanjkanje obratnih sredstev; investicije v skladiščni prostor; kvarjenje in poškodbe materiala. Trgovska podjetja, kot je tudi Mercator, se soočajo z velikimi nihanji povpraševanja. Na povpraševanje vplivajo predvsem cene, prazniki, vremenske razmere in podobno. Prodane količine v tem času narastejo tudi do 200 %. Podjetja morajo biti sposobna pravočasno reagirati na zahteve kupcev in tako zadovoljiti njihove potrebe, če ţelijo obdrţati dobro ime. Tako mora podjetje poskrbeti za primeren nivo zalog in pravočasno poskrbeti za morebitne primanjkljaje. Praviloma do teh sploh ne bi smelo priti. 2.4 Inventura Vsa podjetja se srečujejo z inventurami, nekatera enkrat letno, nekatera nekajkrat letno, nekatera vsakodnevno. Slednja imajo boljši nadzor nad vrednostjo in lokacijo blaga. Tudi razlike med knjiţeno vrednostjo in dejanskim stanjem se hitreje ugotovijo ter se tako odpravijo napake, preden povzročijo preveliko škodo. Izvajanje inventure s pomočjo črtne kode nam prihrani veliko časa, izvaja jo lahko manj ljudi, zmanjša se moţnost napak in podatki so v elektronski obliki. S posebnim čitalcem preberemo črtno kodo, vnesemo količino in lokacijo izdelkov. Sistem avtomatsko shrani podatke, ki so pripravljeni za obdelavo v podatkovni bazi. Vedno večja konkurenca v trgovinski dejavnosti povzroča niţanje cen izdelkov, kar pa je mogoče le ob niţanju trgovskih marţ. To doseţemo z manjšimi stroški poslovanja. Podjetje, ki opravlja permanentno inventuro, ima stalen nadzor nad zalogami. Izdelkom sledimo z natančnim spremljanjem dobav, prodaj, vračil in predvidevanjem nabav. Te informacije nam povedo, kakšno je realno stanje blaga v realnem času. Za nemoten proces permanentne inventure je potrebno sodelovanje celotne oskrbne verige. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 33

42 V Mercatorju so včasih inventure izvajali z najeto računalniško opremo. Poleg tega so uporabljali fiksne čitalce na vzmetnih kablih, ki so jih vozili na vozičkih ali pa»off line«skenerje. Stroški najema opreme so bili zelo visoki, izvajanje inventure pa je zahtevalo veliko časa. Zaradi potrebe po laţji izvedbi inventure, odpravi stroškov za zunanjega izvajalca, uporabi RF tehnologije pri drugih funkcijah, so se odločili za terminale Symbol in Symbolovo programsko opremo. Ob uporabi brezţičnih terminalov je inventura opravljena vsaj enkrat hitreje. Naloţba se je povrnila v enem letu. Iste naprave uporabljajo tudi za prevzem blaga in nadzorne funkcije med policami, kar še poveča uporabno vrednost brezţičnih terminalov. Zaposleni natančno poznajo stanje zalog na policah, kupci pa imajo natančnejše podatke o cenah zaradi pravilnih poličnih kartončkov (Brezţični zajem podatkov [Špica International, d. o. o.], b. l.). 2.5 Kritična analiza trenutnega stanja Podjetje načeloma nima problemov z uporabo črtne kode, saj materialni tok poteka tekoče, stroški uporabe pa so minimalni ali jih sploh ni. Stroške opreme za označevanje s črtno kodo in stroške označevanja (delavci, čas) prevzamejo dobavitelji. Podjetju ostanejo stroški inventure, ki jo izvajajo enkrat letno. Ker so stroški uporabe črtne kode minimalni in problemov pri uporabi načeloma ni, zaenkrat ni potrebe po uvajanju napredne identifikacije, ki predstavlja predvsem velik strošek. Edini strošek uporabe črtne kode oziroma zakasnitev predstavlja prelepljenje deklaracij, v primeru da prvotne niso bile primerne. To delo opravijo praviloma študentje v Mercatorju, dobavitelj pa prevzame del stroškov, saj gre za njegovo napako. Prihaja tudi do časovne zakasnitve zaradi tiskanja MTE nalepk, ki morajo biti izpisane za vsako pošiljko posebej. Čas prevzema se tako podaljša. Človeški faktor ima prav tako velik vpliv na časovni potek prevzema. Lahko pride do neţelenih napak pri ročnemu odčitavanju artiklov in vnašanju podatkov, ki so potrebni za prevzem. Izpis in lepljenje MTE nalepk, kot ţe omenjeno, spadata med morebitne človeške faktorje zakasnitve dela. Tako je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. WalMart je od svojih dobaviteljev zahteval naj prelepijo svoje pošiljke z RFID nalepkami. Če to stori Mercator, lahko to prej vodi v prekinitev poslovanja kot v Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 34

43 izboljšavo dobavne verige, saj veliko podjetij finančno ni zmoţnih vloţiti v tako veliko spremembo poslovanja. Podjetja niso pripravljena vlagati v RFID tehnologijo, saj je teţko konkretno določiti prihranke, ki jih prinaša. Problem je tudi v tem, da kratkoročno ne prinaša ţelenega učinka, rezultati pa se poznajo na dolgi rok. Nekateri se ne zadovoljijo s tem, da bo podjetje čez 10 let v veliki meri uspešno prav zaradi naloţbe v RFID. Natančno določiti, koliko bodo podjetja prihranila, pa je skoraj nemogoče prav zaradi nezaupanja v novo tehnologijo. Veliko podjetij se odloča za pilotne projekte in se zanimajo za vpeljavo, ampak ostanejo na isti točki. Ugotovimo lahko, da je trenutno stanje v identifikaciji izdelkov zadovoljivo, vendar je vedno prostor za izboljšave. Novosti prinašajo napredek in podjetja so jih sčasoma prisiljena vpeljati v svoj način poslovanja. Tako predstavlja RFID izboljšavo na več področjih, predvsem pa pri prihranku stroškov in boljši sledljivosti izdelkom. Podjetja prihodnosti bodo imela večino poslovanja urejenega avtomatsko, kar pomeni, da bo ročnega poslovanja vedno manj. Vendar do premikov ne bo prišlo, dokler bodo ljudje zadovoljni s trenutno situacijo oziroma dokler se bodo bali neznanega. Napredek pomeni izboljšavo, vendar imajo ljudje v naravi, da se spremembam upirajo, saj predstavljajo nekaj neznanega. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 35

44 3 PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z UVEDBO RFID Napredna trţna gospodarstva dajejo vedno več poudarka na tehnološke inovacije. Smo v dobi, ko nas obkroţajo podatki. Nasičenost okolja z dnevno novimi podatki zahteva od nas zmoţnost kritične obdelave le-teh. V okolju bo potrebno (Knez & Cedilnik, 2007, str. 186): poiskati prave podatke; podatke pravilno obdelati; jih razumeti in jih pretvoriti v informacije; informacije pravilno interpretirati; se pravilno odločati; izvajati odločitve; meriti uspešnost izvajanja odločitev. Trg ponuja veliko različnih RFID oznak in ostale RFID opreme, naša naloga pa je poiskati tisto, ki odgovarja zahtevam našega podjetja. Veliko je tudi ponudnikov, ki se ukvarjajo z uvajanjem RFID tehnologije v podjetja, pomembno pa je, da izberemo tisto, ki poleg cenovno ugodne ponudbe, nudi tudi izkušeno vodenje skozi celoten proces. Izkušeni strokovnjaki nudijo pomoč pri pomembnih odločitvah. Po izvedeni implementaciji sledi proces vrednotenja uspešnosti celotnega projekta. Sledijo torej meritve stroškovne upravičenosti (stroški in prihranki), uspešnost nemotenega prehoda iz starega načina označevanja transportnih enot z MTE nalepkami na označevanje z RFID oznakami, sprejetje nove tehnologije s strani zaposlenih in javnosti, morebitni novi projekti Proces zbiranja in klasifikacije podatkov postaja ključnega pomena za obstoj in konkurenčnost organizacij. Informacijska tehnologija (IT) mora biti vgrajena v teorijo poslovanja iz treh razlogov (Knez & Cedilnik, 2007, str. 187): ključni viri organizacije so ljudje, denar, stroji in IT, a prav IT dosega največji razvoj in doţivlja najbolj dramatične spremembe; internet omogoča nove temelje organiziranosti organizacije, saj je mogoče naročila sprejeti in obdelati prek spleta; Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 36

45 prednosti, ki jih prinašajo IT: o skrajšuje čas; o zmanjšuje stroške po odvečnih zalogah in ljudeh; o hitreje sledi potrebam strank; o povečuje moţnost delegiranja na najniţje nivoje organizacije; o povečuje znanje organizacije; o omogoča sledljivost materialnega toka. Podjetja, ki bodo svoje poslovanje prenovila iz proizvodno-prodajnih (»make and sell«) v zaznavno-odzivne (»sense and respond«), bodo imela ključno sestavino za doseganje konkurenčne prednosti. Prihodnost bo nenapovedljiva, saj bo dinamika povpraševanja vedno večja. Informatizacija logistike pa ni lahko delo. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki bi omogočila izvedbo projekta od prve faze, to je popis vseh procesov v logistiki, do zadnje faze, to je zagon sistema. Podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in imajo urejen informacijski sistem, se srečujejo s teţavami, ko poslujejo s podjetji, ki tega nimajo. Za učinkovito poslovanje je potrebno, da vsi členi logistične verige uporabljajo primerno IT rešitev (Pavlin, 2005, str. 14). Vsaka organizacija mora napraviti strategijo za uvedbo novega načina poslovanja in se pripraviti na morebitne odpore zaposlenih. Učinkovito podjetniško strategijo sestavljajo (Markič, 2004, str. 64): prevzemanje tveganja (podjetje mora sprejemati strateške odločitve, čeprav nima popolnih informacij); proaktiven pristop (uspešna podjetja so vnaprej pripravljena in redno raziskujejo okolje); zavezanost managementa (vrhovni management skrbi za trajno uresničevanje politike in strategije inoviranja). Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 37

46 3.1 Odpori na spremembe v poslovanju Spremembe pomenijo napredek. Biti povprečen kmalu pomeni biti med zadnjimi v panogi. Konstantne izboljšave so postale nujne v poplavi izdelkov in storitev za potrošnike, ki so vedno bolj zahtevni. Vsaka sprememba pa ne naleti vedno na odobravanje. Mnogi trdijo, da se delo»razčloveča«. Pri ljudeh se pojavlja bojazen pred izgubo delovnih mest, ni sodelovanja in ustvarjalnosti, ampak boj, ki dopušča prevlado čustev nad razumom. Odpori so bistvena značilnost inovacije. Dokazi proti inovaciji so tehnološke in ekonomske narave. Tehnološki prihajajo iz treh skupin: dvomi o funkciji sposobnosti, ugovori proti prezgodnjemu času inovacije in zaskrbljenost zaradi neprilagojenosti okolici. Med ekonomske dokaze spadajo: porušitev starega zanesljivega načina poslovanja, tvegana naloţba, dodatne finančne zahteve, ponesrečena inovacija prinaša večje izgube kot izguba pri starem načinu poslovanja in obstoječe stanje ni tako slabo (Kos, 1996, str. 135). Podobno se lahko zgodi tudi v Mercatorju. Zgoraj naštete odpore je moţno omiliti in preprečiti. Podjetja, ki se soočajo s tem, morajo zaposlene na spremembe pripraviti z izobraţevanjem o tehnologiji RFID in uvajanjem v nov način poslovanja. To je pomemben del, ki ga ne smemo izpustiti niti opraviti na pol, ampak moramo zagotoviti, da so zaposleni popolnoma pripravljeni na delo z RFID tehnologijo. Poleg podjetniške strategije, ki je ključnega pomena pri inoviranju, ne smemo pozabiti na razpoloţenje v organizaciji (Markič, 2004, str. 65): odprtost (odkritost in izmenjava informacij je pomemben del zaupanja in spoštovanja med zaposlenimi); kolegialnost (obstaja pozitivna korelacija med kolegialnim razpoloţenjem, avtoriteto in oblastjo, ki so enakomerno porazdeljeni med sodelavci in inoviranjem v organizacijah); načini nagrajevanja (nagrajevanje je učinkovit način za krepitev pričakovanega vedenja in izoblikovanega pozitivnega razpoloţenja). Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 38

47 3.2 Načrt in analiza vpeljave tehnologije RFID Pred uvedbo tehnologije RFID se moramo vprašati (Sweney, 2005, str ): kateri doseţki bodo determinirali uspeh v naslednjih 6, 12 ali 36 mesecih?; katere prednosti lahko RFID prinese v naše podjetje in pri katerih stroških?; kateri izdelki oziroma transportne enote bodo pilotni?; kako se mora spremeniti poslovni proces ob vpeljavi RFID?; katere kadrovske zadeve je potrebno obravnavati varnost, zasebnost, izobraţevanja?; katere izdelke bomo označevali, kako in na katero mesto?. Odgovori na ta vprašanja bodo predstavljali smernice za merilo uspeha. Nakazujejo, na kaj se moramo orientirati pred implementacijo nove tehnologije in po njej. Uspeh determinirajo naslednji doseţki: povračilo stroškov implementacije, finančni prihranki v poslovnem procesu, prihranek časa v materialnem toku, manjše število človeških napak, avtomatizacija procesov, večja razpoznavnost podjetja zaradi inovativne tehnologije Prednosti, ki jih prinaša RFID tehnologija, smo definirali v poglavju 1.3.7, stroške implementacije pa bomo preračunali v poglavju Pilotni projekti načeloma vključujejo le določen del transportnih enot, nikakor ne vseh. Tako tudi ne bomo označevali vseh izdelkov, vendar le transportne enote. Poslovni proces se najbolj spremeni, če se odločimo za označitev vseh izdelkov. Naš primer se nanaša na delno implementacijo RFID tehnologije, zato pričakujemo spremembe pri inventurah, prevzemu in pri vodenju zalog, kar bomo podrobneje opisali v naslednjih poglavjih. Vse zaposlene je potrebno izobraziti o principu delovanja RFID tehnologije in kako jo uporabljamo. Naš namen je označiti vse transportne enote (palete) na enak način, kot jih sedaj označujemo z MTE nalepkami. Pred implementacijo RFID moramo biti pozorni na omejitve, ki jih povzroča trenutna tehnologija, kako meriti ROI (Return of investments) in kako pridobiti dobavitelje, ki bodo sprejeli novost, v primeru, da bodo vključeni v spremembo procesa. Raziskave kaţejo, da se večina podjetij, ki so se odločila vpeljati RFID v svoje poslovanje, bolj osredotoči na informacijsko vidljivost in konkurenčno prednost kot na stroške. Po drugi Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 39

48 strani pa podjetja, ki še ne poslujejo z novo tehnologijo, bolj skrbijo stroški kot kar koli drugega. Sweney (2005, str. 223) pravi, da moramo biti pozorni na naslednje kategorije, ko načrtujemo vpeljavo RFID tehnologije v svoj poslovni sistem: nabava, objekti, poslovni proces, fizično okolje, informacijski sistem, ekipa. Nabava: Zagotoviti moramo različne kose opreme, ki je vitalnega pomena za uporabo nove tehnologije (čitalci, RFID oznake, kabli ). Preden se odločimo, katero vrsto in znamko RFID oznake bomo uporabili, je pomembno, da jo testiramo. Na voljo je ogromno različnih in najdraţja ni nujno najboljša. Tako lahko prihranimo veliko denarja. Upoštevati moramo tudi dobavne roke in jih prilagoditi začetku našega projekta; objekti: Upoštevati moramo spremembe, ki nastanejo v poslovnih objektih, še preden začnemo z inštalacijo čitalcev in anten. V mislih imamo predvsem postavitev anten in čitalcev na optimalna mesta, kjer bo kakovost prebranega signala najboljša. Tako lahko na določenih mestih povečamo število anten, na primer na mestih, kjer je večja moţnost motenj signala (prostori s tekočinami, kovinami ); poslovni proces: Ugotoviti moramo, kako se poslovni proces spremeni po vpeljavi RFID tehnologije (poglavje 3.3.1). Zagotoviti moramo, da zaposleni razumejo, kako nova tehnologija deluje in kakšne bodo njihove naloge. Izobraziti jih je potrebno tudi na področju uporabe novih čitalcev in upoštevati to časovno obdobje pri določanju začetka uporabe nove tehnologije; fizično okolje: Ta kategorija se nanaša na fizične spremembe delovnega okolja (spremembe transportnih poti). Morda bo potrebno preurediti okolje, odvisno od postavitve čitalnih vrat in anten. Vendar pri delni uvedbi RFID ne pričakujemo velikih sprememb v delovnem okolju; informacijski sistem: Kritično pri uvedbi RFID sistema je poskrbeti za IS, ki bo zmoţen zajemati vse podatke brez motenj in v realnem času; ekipa: Potrebno je določiti RFID ekipo in natančno opredeliti vloge in naloge vsakega posameznika. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 40

49 3.3 Možnosti uvedbe RFID tehnologije Na izbiro imamo 3 moţnosti. Dolgoročno pričakujemo razvoj identifikacije od označevanja transportnih enot do označevanja posameznih kartonov in v smeri označevanja posameznega izdelka, vendar bo do tega prišlo komaj takrat, ko bodo stroški racionalni in prihodki zadovoljivi. Problem s štetjem izdelkov na komisionirni lokaciji se bo tako rešil in fizično štetje v času inventure ne bo potrebno. V nadaljevanju bomo predstavili vse 3 moţnosti in izbrali najboljšo izbiro za naš primer. Slika 19 prikazuje, katere so naše moţnosti, ko se odločamo za vpeljavo RFID označevanja v naš poslovni sistem. Slika 18: Moţnosti vpeljave tehnologije RFID V prvem primeru imamo na izbiro označevanje transportnih enot. V tem primeru prevzame stroške označevanja podjetje, saj dobavitelji niso pripravljeni prevzeti tega stroška in uvesti novega načina poslovanja. Namesto MTE nalepk bo prevzemnik na transportno enoto (paleto) nalepil oznako RFID (glej Sliko 20). Ta moţnost predstavlja najniţje stroške in ne vključuje dobaviteljev v spremembo poslovanja. Inventuro bo moţno opraviti v vsakem trenutku, vendar le za rezervne lokacije. Da bomo vedeli natančno stanje zaloge na komisionirnih lokacijah, bomo morali ročno prešteti artikle. Rezervne lokacije predstavljajo 32 % lokacijskih mest (5.460 lokacijskih mest), medtem ko je komisionirnih mest 68 % ( lokacijskih mest). Vsaka rezervna lokacija ima velikost euro palete, medtem ko so komisionirna mesta lahko precej manjša. Rezervnih lokacij je manj, vendar po volumnu predstavljajo precej višji deleţ. Število zaposlenih ne bo veliko manjše, saj se delovni proces ne bo bistveno spremenil. Število prevzemnikov bo ostalo isto, število komisionarjev prav tako. RFID oznaka bo imela pomen le na rezervnih mestih, ko bomo blago prestavili na komisionirno mesto, jo bo Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 41

50 potrebno deaktivirati. Delo komisionarja se ne bo spremenilo, tako je tudi nemogoče računati na manjše število zaposlenih. Komisionar bo dobil novo nalogo, saj bo moral oznako RFID deaktivirati, ko bo blago prestavil iz rezervne lokacije na komisionirno. Če bo to pozabil narediti, bo oznaka še vedno aktivna,v bazi podatkov bo paleta še vedno na istem mestu in količina blaga bo nespremenjena. V resnici pa bo ta paleta oziroma blago na njej ţe komisionirano. Prišlo bi do nepravilnosti v stanju zalog. V tem primeru bomo prihranili v številu porabljenih ur za inventuro, ki poteka enkrat letno. Zanjo Mercator porabi okoli ur. Delavec je za eno uro plačan 3,5 EUR, zato je strošek dela, ki ga podjetje plača samo za inventuro, okoli EUR. Če predstavljajo rezervne lokacije okoli 60 % lokacijskih mest, potem bo potrebno fizično prešteti le še 40 % komisionirnih mest. Za inventuro bi porabili 800 ur, strošek plač bi padel na EUR. Slika 19: RFID oznaka pod MTE nalepko Vir: Novice [GS1 Slovenija], V drugem primeru govorimo o označevanju kartonov na transportni enoti. Tukaj imamo dve moţnosti. Označevanje kartonov na prevzemu, kar pomeni, da mora prevzemnik razstaviti paleto in polepiti kartone z oznakami RFID, ali da to opravijo dobavitelji. Naloţiti to breme prevzemniku se nam ne zdi racionalno, saj bi čas prevzema podaljšali in potrebno bi bilo še zaposliti nove prevzemnike. Tudi vsi dobavitelji verjetno ne bi bili pripravljeni prevzeti te naloge, saj se jim stroškovno ne bi izplačalo. Brez pomena je, če je označenih pol kartonov, ki prispejo v skladišče, druga polovica pa ne. Petra Cvetko: Študija izboljšave sledljivosti z delno uvedbo RFID v Mercator, d. d. 42