Microsoft Word - Zapisnik 2 redne sku_nusa

Transkripcija

1 Št. dok.: 207/2011 Datum: ZAPISNIK 2. REDNE SKUPŠČINE GIMNASTIČNE ZVEZE SLOVENIJE, ki je bila v torek, 7. junija 2011, ob uri v kavarni Sputnik, Tržaška c. 128, v Ljubljani. SEZNAM PRISOTNIH: Člani skupščine (delegati z glasovalno pravico): 1. Milica Menart, DŠR Murska Sobota, 2. Anton Stražišar, DŠR TV Partizan Jesenice, 3. Ivan Levak, DŠR Železničar Maribor, 4. Bojan Strajnar, DŠRG Branik Maribor, 5. Breda Cilenšek, GD Koper, 6. Bernarda Mavrič, GD Zelena jama, 7. Leon Omerzu, Gimnastični klub Leon, 8. Dušan Gabrijelčič, Goriško gimnastično društvo Nova Gorica, 9. Marjan Cencen, KRG Narodni dom, 10. Gabrijel Leskovec, KRG Šiška, 11. Darjan Škoberne, ŠD Center Maribor, 12. Ričard Crnjac, ŠD Gib Šiška, 13. Sašo Bertoncelj, ŠD Matrica M&S, 14. Dejan Crnek, ŠD Narodni dom, 15. Boris Pregelj, ŠD Partizan Renče, 16. Severin Kodrič, ŠD Ruše, - 1 -

2 17. mag. Andrej Pregelj, ŠD Sokol Bežigrad, 18. Darko Majer, ŠD Studenci, 19. Davor Dodič, ŠK Flip Piran in 20. Jože Senica, TD Sokol Brežice. Drugi udeleženci skupščine: 1. mag. Klemen Bedenik, predsednik GZS, 2. Sebastijan Piletič, podpredsednik GZS, 3. Enis Hodžić Lederer, podpredsednik GZS, 4. Zdenka Cerar, članica NO GZS, 5. Samo Ivančič, član NO GZS, 6. Jure Kern, član IO GZS, 7. Mile Kratochwill, član IO GZS, 8. Stasja Mehora, članica IO GZS, predsednica SO GZV, 9. Darko Cikač, 10. Franc Horvat, 11. Simona Leskovec, 12. dr. Edvard Kolar, generalni direktor GZS, 13. Jernej Salecl, GZS, 14. Nuša Semič, GZS, 15. Urša Bavdek, GZS, 16. Robert Grgić, GZS, 17. Aleksander Šajn, GZS, 18. Alen Dimic, GZS, 19. Severin Kodrič, GZS, 20. Marko Vovk, GZS, 21. Klemen Zdolšek, GZS in 22. Mitija Samardžija P., GZS. Otvoritev skupščine - 2 -

3 Predsednik GZS, mag. Klemen Bedenik, je pozdravil navzoče in povedal, da lahko skupščina deluje in sprejema zaključke, če je na njej prisotnih najmanj polovica delegatov članic GZS. GZS ima 39 članic, danes pa jih je na skupščini prisotnih le 13. Statut v 25. členu opredeljuje, da lahko skupščina, če je na njej prisotnih najmanj 10 delegatov, prične z delom in veljavno sprejema zaključke po 30 minutah. Glede na prakso je predlagal, da se počaka 10 minut, če bo prišel še kakšen delegat naše članice in se potem nadaljuje z delom. Po nekaj minutah so je skupščine udeležilo še 7 predstavnikov članic GZS in skupščina je postala sklepčna. Mag. Klemen Bedenik je poimensko poklical vsakega delegata in preveril, ali so prejeli glasovalne listke, nato pa nadaljeval z ugotovitvijo, da se je skupščine udeležilo več delegatov kot lansko leto in da je predlog, da skupščino izpeljemo med tednom, ločeno od svetovnega pokala v moški športni gimnastiki, kot je bilo lansko leto, dobra odločitev. Povedal je še, da je tekom dneva potekalo že nekaj gimnastično obarvanih aktivnosti. Najprej je bil sestanek reprezentance ženske športne gimnastike, sledila je razstava elaboratov arhitekturnega natečaja Pegan Petkovšek in dan bomo zaključili s skupščino. Izvolitev organov skupščine Mag. Klemen Bedenik je nadaljeval skupščino z izvolitvijo delovnega predsedstva in drugih organov skupščine. Izmed navzočih članov je predlagal sledečo sestavo: DELOVNO PREDSEDSTVO 1. Delovni predsednik mag. Klemen Bedenik 2. Član Sebastijan Piletič 3. Član Ivan Levak VERIFIKACIJSKA KOMISIJA 1. Član Enis Hodžić Lederer 2. Član Stasja Mehora 3. Član Milica Menart - 3 -

4 ZAPISNIKAR Nuša Semič OVEROVATELJA ZAPISNIKA 1. Član Darko Cikač 2. Član Sašo Bertoncelj Vsi navzoči delegati so bili ZA predlagano sestavo delovnega predsedstva in drugih organov skupščine ter sprejel se je sklep št. 1: Skupščina GZS je izvolila organe 2. redne skupščine v predlagani sestavi. (20 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) Mag. Klemen Bedenik je prevzel funkcijo predsednika Delovnega predsedstva in za delegatsko mizo povabil še preostala člana Delovnega predsedstva. Enis Hodžić L., je kot član Verifikacijske komisije, ugotovil, da se poverilnice članic GZS ujemajo z navzočimi delegati članic GZS. Potrditev predlaganega dnevnega reda Mag. Klemen Bedenik je povedal, da je bilo vabilo z dnevnim redom posredovano članicam GZS 27. maja 2011, 11 dni pred skupščino, kar je v skladu s 26. členom Statuta GZS. Predlagani dnevni red, ki je bil sprejet na 7. redni seji IO GZS, se glasi: 1. Otvoritev skupščine; 2. Izvolitev organov skupščine: - delovno predsedstvo (predsednik in dva člana) - verifikacijska komisija (predsednik in dva člana) in imenovanje: - zapisnikarja in - dva overovatelja zapisnika; - 4 -

5 3. Potrditev predlaganega dnevnega reda; 4. Pregled in potrditev zapisnika 1. redne Skupščine Gimnastične zveze Slovenije; 5. Potrditev kooptiranih članov Izvršnega odbora GZS; 6. Obvestilo o odstopu člana NO GZS in razpustu Strokovnega odbora za aerobiko; 7. Poročilo NO GZS; 8. Obravnava in sprejem Finančnega poročila GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2010; 9. Obravnava in sprejem Finančnega načrta GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2011; 10. Obravnava in sprejem Poročila Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS o delu v letu 2010 in programa dela Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS za leto 2011; 11. Informacija o kadrovski strukturi (kadrovskem načrtu) Gimnastične zveze Slovenije; 12. Razno GZS v zvezi s predlaganim dnevnim redom ni dobila nobenih pripomb ali novih predlogov. Na sami seji pa je mag. Klemen Bedenik predlagal razširitev dnevnega reda, tako da se kot peto (5) točko umesti: Sprejem nove članice, ŠRD Gazela, v članstvo GZS. Zdajšnja 5 točka tako postane 6 točka in tako dalje. Dodal je, da sprejem nove članice ne vpliva na potreben kvorum skupščine, razlika je le v tem, da damo novi članici takoj možnost odločanja na skupščini. A ker njihov delegat ni prisoten, tudi to ni bistveno. Ker člani skupščine niso imeli dodatnih predlogi glede dnevnega reda je dal mag. Klemen Bedenik na glasovanje predlagan dnevni red s spremembo. Sklep št. 2: Dnevni red 2. redne Skupščine GZS se sprejme z dano dopolnitvijo. (20 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 4 Pregled in potrditev zapisnika 1. redne Skupščine GZS - 5 -

6 Nuša Semič je povedala, da je bil zapisnik 1. redne Skupščine GZS posredovan članicam GZS takoj po skupščini in zdaj, kot del gradiva 2. redne Skupščine GZS (PRILOGA št. 1). Tako kot zapisniki drugih organov GZS je tudi ta objavljen na spletni strani GZS. Povedala je še, da na vsebino zapisnika 1. redne Skupščine GZS nismo prejeli pripomb in da so bili sklepi 1. redne Skupščine GZS realizirani, prav tako pa tudi večina napotkov iz zapisnika in sicer: Jernej Salecl je naknadno pripravil specifikacijo finančnega poročila za leto 2009 in ga posredoval društvom in honorarji sodnikov in predavateljev so se popravili z novim Pravilnikom o vrednotenju strokovnega dela na Gimnastični zvezi Slovenije. RAZPRAVE IN VPRAŠANJ ni bilo. Sklep št. 3: Zapisnik 1. redne Skupščine GZS se sprejme. (20 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 5 Sprejem nove članice, ŠRD Gazela, v članstvo GZS Nuša Semič je obrazložila, da je Športno rekreacijsko društvo (ŠRD) Gazela januarja 2011 vložilo prošnjo za včlanitev v GZS ter priložilo vsa potrebna dokazila, skladno s Pravilnikom o včlanitvi osnovnih organizacij v GZS. IO GZS je na svoji 4. korespondenčni seji, dne , DRG Gazela sprejel v polnopravno članstvo v GZS. Skladno s določili Statuta GZS pa mora novo članico sprejeti tudi skupščina. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Izpostavilo se je le vprašanje, s katero panogo se ukvarja ta kljub. Obrazloženo je bilo, da v klubu izvajajo izključno ritmično gimnastiko v C programu. Sklep št. 4: Skupščina GZS sprejme Športno rekreacijsko društvo Gazela v članstvo GZS. (20 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 6 Potrditev kooptiranih članov Izvršnega odbora GZS - 6 -

7 Nuša Semič je povedala, da je bila obsežna obrazložitev dana že v gradivu za skupščino, v PRILOGI št. 2. Povzela je, da Statut GZS omogoča IO GZS, da med dvema skupščinama kooptira največ 3 člane, ki se jih potrdi na prvi seji skupščine. Tako je IO kooptiral tri člane, ki jih predlaga skupščini za potrditev. Ti člani so: 1. dr. Marjeta Kovač, za raziskovalno dejavnost na področju šolskega športa in regionalizacije, 2. ga. Bernardo Mavrič, kot predstavnico za vrhunski šport in 3. ga. Milico Menart, kot predstavnico regij v IO. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Jožeta Senico je zanimal razlog odstopa prvotnih članov IO. Nuša Semič mu je povedala, da je Tomaž Frumen, predstavnik regij, odstopil predvsem zaradi službenih obveznosti. Mitja Samardžija P., predstavnih za vrhunski šport, pa je odstopil po sklenitvi delovnega razmerja na GZS, ker sta se mu zdeli ti dve funkciji nezdružljivi. Dr. Marjeta Kovač ni nadomestila nobenega člana IO GZS. Sklep št. 5: Skupščina GZS potrjuje kooptirane člane IO, dr. Marjeto Kovač, Bernardo Mavrič in Milico Menart. (20 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 7 Obvestilo o odstopu člana NO GZS in razpustu Strokovnega odbora za aerobiko Nuša Semič je povedala, da je Marko Ambrož, član Nadzornega odbora GZS, 10. januarja 2011 podal odstopno izjavo. Nadomestil ga je Samo Ivančič, sicer nadomestni član NO, ki je na volilni skupščini GZS leta 2009 prejel en glas manj kot Marko Ambrož. NO GZS tako sestavljajo: mag. Andrej Pregelj, predsednik NO GZS, Zdenka Cerar, članica NO GZS in Samo Ivančič, član NO GZS. Povedala je še, da je do sprememb prišlo tudi v sestavi panožnih strokovnih odborov. Odstopil je predsednik Strokovnega odbora za aerobiko, Marko Geršak in nato še podpredsednica odbora, Katja Kupljen. Zadevo je najprej obravnaval Strokovni svet GZS, ki je na svoji 6. redni seji, dne , sprejel sklepa, da se naprosi dr. Majo Bučar Pajek, sicer tudi vodjo izobraževanja pri GZS, da prevzame usposabljanje na področju aerobike, dokler se zadeve ne uredijo ter da se pravica do izvajanja usposabljanja v aerobiki prenese na Gimnasta d.o.o., ki naj k zadevi tržno pristopi. Pri verifikaciji sklepov Strokovnega sveta na 6. redni seji IO GZS, , je bilo obrazloženo, da - 7 -

8 se na področju aerobike že dalj časa izvaja le usposabljanje za pridobitev naziva vaditelj ali inštruktor aerobike, tekmovalni sistem pa je že pred časom zamrl. Zaradi tega je IO GZS potrdil sklepa SS in razpustil SO za aerobiko. Mag. Klemen Bedenik je zadevo povzel in povedal, da skupščino le seznanjamo z odstopom Marka Ambroža in z novo sestavo NO. Na drugi strani pa mora skupščina sprejeti, da bomo delovali brez SO za aerobiko. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Jože Senica je bil mnenja, da če imamo skupino, ki izvaja aerobiko, mora ta iz svojih vrst dati predstavnike v SO za aerobiko, ki mora delovati. Ne moramo kar nekoga najeti, da bo to izvajal. Mag. Klemena Bedenika je zanimalo, ali je na skupščini prisotno kakšno društvo, ki izvaja tekmovalno aerobiko? Ker se nihče ni javil, je nadaljeval, da od leta 2005 SO za aerobiko organizira le usposabljanja, tekmovalni del športne aerobike pa ni bil aktiven. Zato je IO tudi podprl predlog, da usposabljanje predamo Gimnastu d.o.o. in dr. Maji Bučar Pajek, da imamo na osnovi pobrane kotizacije vsaj finančno korist in povečamo število usposobljenih v aerobiki. Če te kompetence ne izkoristimo, lahko še izgubimo program usposabljanja, ki nam ga je potrdil Strokovni svet RS za šport in celotno usposabljanje na področju aerobike bo prevzela Fitnes zveza Slovenije. Če pa bo odločitev skupščine drugačna, bomo razpisali volitve za predsednika SO za aerobiko. Dr. Edvard Kolar je dodal, da imamo ustanovljenih 6 različnih strokovnih odborov. SO za aerobiko bi moral izvajati: - razvoj in organizacijo tekmovanj v športni gimnastiki in - kader v športni in rekreacijski aerobiki. Imeli smo dober SO za aerobiko, ki je na tem področju naredil tudi uspešno povezavo s Fitnes zvezo Slovenije. Odločitev strokovnega organa GZS je bila, da zadolži dr. Majo Bučar Pajek za usposabljanje v aerobiki, operativno pa bo to vodil Gimnast d.o.o. naše podjetje, kar je z davčnega vidika najbolj ugodno. Tu gre za usposabljanje amaterskega kadra, ki vodi rekreativno aerobiko. Lahko pa dovolimo, da ves ta kader usposobi Fitnes zveza Slovenije in seveda s tem namesto nas pridobi tudi določeno finančno korist. Ob uri je odšel predstavnik KRG Narodni dom. Zdaj je bilo na skupščini prisotnih 19 delegatov članic GZS z glasovalno pravico. Sklep št. 6: Skupščina GZS je seznanjena z novo sestavo NO GZS in potrjuje odločitev IO GZS, da GZS začasno deluje brez Strokovnega odbora za aerobiko. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) - 8 -

9 AD 8 Poročilo NO GZS Mag. Andrej Pregelj je članom skupščine prebral Končno poročilo Nadzornega odbora Skupščini GZS. Poročilo bo naknadno, kot priloga temu zapisniku, posredovano članicam GZS. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Mag. Klemen Bedenik je povedal, da se je vseh 6 let z NO vzorno sodelovalo. Vse konkretne predloge in navodila, ki smo jih dobili, smo izpolnili in tako bo tudi s temi priporočili. Glede na to, da smo bili s priporočili seznanjeni šele na sami skupščini, jih je težje komentirati. Dodal pa je, da Gimnast d.o.o. uporablja simbole GZS, da se že s tem opredeli, da je del GZS in da enako uporablja simbol OKS tudi njegovo hčerinska družba OLIPM d.o.o.. Samo Ivančič je dodal, da Zakon o društvih določa, da NO deluje neodvisno in samostojno in da so se po posvetu z organi odločili, da končno poročilo predstavijo na sami skupščini, ker je tako ravnanje edino pravilno. Sklep št. 7: Poročilo Nadzornega odbora GZS za leto 2010 se sprejme in se ga naknadno posreduje članicam GZS. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 9 Obravnava in sprejem Finančnega poročila GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2010 Jernej Salecl je povedal, da je bilo Finančno poročilo GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2010, ki je bil sprejet na 6. redni seji IO GZS, posredovano vabljenim na skupščino kot del gradiva, kot PRILOGA št. 3. Zato je v nadaljevanju predstavil le bistvene povzetke, saj so v samem poročilu že zabeleženi indeksi realizacije in druge pripadajoče opombe oz. obrazložitve. Iz preglednice»prihodki«je razvidno, da sta GZS in Gimnast d.o.o. v letu 2010 realizirala slabih ,00, s čimer je bil lanski načrt dosežen v 95%. Izmed vseh prihodkov v letu 2010 jih je bilo 17% realiziranih s strani Gimnast d.o.o., 80% pa na GZS. V strukturi prihodkov se še naprej viša delež javnih sredstev (Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije za šport), kar je posledica 20% rasti pridobljenih javnih sredstev na razpisih na eni strani in finančne krize, ki zmanjšuje razpoložljiva sponzorska sredstva na drugi strani. Pregled realiziranih odhodkov razkriva, da je tudi tukaj prisoten indeks realizacije 95 (5% manj od načrtovane porabe), prav tako kot pri prihodkih, kar pomeni, da so prilivi in potrošnja - 9 -

10 uravnoteženi. Skupaj je bilo realiziranih slabih ,00 odhodkov. V poročilu so posamezne postavke natančno razčlenjene, med tem ko so v opombah navedeni razlogi morebitnih odstopanj. Zato je v gradivu predstavljen le razrez porabe sredstev po sorodnih sklopih: delovanje zveze, kjer so vključeni stroški dela, mednarodna dejavnost in drugo, programski stroški, vezani na izvedbo programov, tekmovanj in statutarnih pravic športnikov, razvojni stroški založništvo in oprema ter rezervni sklad. Skupni pregled prihodkov in odhodkov GZS in Gimnasta d.o.o. razkriva, da sta oba pravna subjekta poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki, v skupni višini slabih ,00. Ta znesek je bil znotraj rezervnega sklada porabljen za poplačilo kreditnih obveznosti, kar sicer zmanjšuje čisti dobiček, se je pa za višino celotnega presežka prihodkov nad odhodki povečal osnovni kapital oziroma društveni sklad, ki v poslovnih knjigah predstavlja neto vrednost zveze. Ob uri je odšla ga. Zdenka Cerar. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Jože Senica je vprašal, kakšen je odnos med GZS in Gimnastom d.o.o., je slednji nekakšen servis GZS? Jernej Salecl mu je obrazložil, da je GZS 100% lastnik Gimnasta d.o.o. in da je ta potopljen v organizacijsko strukturo GZS. Delo Gimnasta d.o.o. nadzira IO GZS, on, kot direktor Gimnasta d.o.o., pa je podrejen generalnemu direktorju GZS. Dr. Edvard Kolar je dopolnil, da je GZS ustanovila Gimnast d.o.o. pred tremi leti zaradi davčne zakonodaje, da preko nje izvajamo pridobitno dejavnost in na ta način prihranimo sredstva. Uporabljano jo zgolj operativno. Gimnast d.o.o. ima direktorja, ker ga zakonsko mora imeti, a je zaposlen na GZS. Mag. Klemen Bedenik je še povedal, da se GZS obravnava kot društvo, Gimnast d.o.o. pa kot gospodarska družba in skladno s tem, je vsak zavezan k različni davčni zakonodaji. Samo Ivančič je dodal, da prenovljen Zakon o društvih priporoča, v izogib plačevanju davkov, ustanavljanje gospodarskih družb, ki so v lasti društev. Gre za dva različna pravna subjekta, eden je podvržen Zakonu o društvih, drug pa Zakonu o gospodarskih družbah. Gimnast d.o.o. je v lasti GZS in vse funkcionira pravilno, edino delovanje organov znotraj je potrebno formalno urediti. Presežek v GZS je okoli ,00 in pri Gimnastu d.o.o ,00. Presežek GZS je nižji, kot je rezervni sklad, kar pomeni, da je GZS poslovala v bistvu negativno. Razliko je pokril Gimnast d.o.o., kar pa ne bi smel, če je to za pokrivanje kreditnih obveznosti GZS, razen če bi obstajale pogodbe za zaračunavanje stroškov Gimnastu d.o.o.. Sklep št. 8: Finančno poročilo GZS za leto 2010 se sprejme. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH)

11 Sklep št. 9: Finančno poročilo Gimnast d.o.o. za leto 2010 se sprejme. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 10 Obravnava in sprejem Finančnega načrta GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2011 Jernej Salecl je predstavil Finančni načrt GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2011, ki je bil sprejet na 7. redni seji IO GZS, dne Načrt je bil posredovan kot del gradiva za skupščino PRILOGA št. 4. Povedal je, da je že v samem finančnem načrtu, ob posameznih postavkah, v obliki opomb, podal veliko obrazložitev in zato je v prezentaciji povzel le bistvene elemente načrta in nekatere primerjave. V okviru predvidenih prihodkov je povedal, da bosta GZS in Gimnast d.o.o. skupaj realizirala prihodke iz različnih virov, ki so v načrtu razdeljeni v 19. skupin, kar je prikazano v razpredelnici»predvideni prihodki«. Načrtujemo, da bo teh prihodkov ,00. V tortnem grafikonu v finančnem načrtu je prikazano, da bo cca 13% realizacije prihodkov odpadlo na Gimnast d.o.o., kar znaša cca ,00 in cca 87% prihodkov bo ustvarjenih na GZS, kar znaša cca ,00. Glavni prihodki še vedno predstavljajo javni viri: Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) ter Fundacija za šport (FŠO). Višina javnih sredstev se bo letos, v primerjavi s predhodnim letom, povečala za dobrih 23%, med tem ko trend povečevanja teh sredstev v obdobju znaša dobrih 21% (prikazano v grafikonu»višina prihodkov iz naslova MŠŠ in FŠO med leti 2005 in 2011«). Višina sofinanciranja s strani MŠŠ ostaja v zadnjih treh letih na enakem nivoju, trend rasti sredstev je zlasti s strani FŠO. Velik del sredstev FŠO predstavlja sofinanciranje projektov množičnosti in sofinanciranje Gimnastičnega centra Pegan Petkovšek, kar je razvidno iz prikazanega grafikona

12 Projekte množičnosti pa poleg FŠO sofinancira tudi MŠŠ, v višini ,00, Zavod za šport RS Planica, v okviru projekta»zdrav življenjski slog«, v višini ,00 in Športno društvo Ruše, v obliki sofinanciranja osebnega dohodka koordinatorja in izvajalca vadbe, v višini 6.000,00, medtem ko bo 4.000,00 GZS predvidoma ustvarila z lastno dejavnostjo. Skupno je teh prihodkov za kar ,00. Na drugi strani največ odhodkov za izvajanje teh programov odpade na plačilo kadra, ki je s tem namenom zaposlen na GZS, kar bo v letu 2011 predvidoma znašalo ,00. Jernej je nadaljeval s predvidenimi odhodki in povedal, da je so vse postavke v finančnem načrtu še podrobneje razčlenjene. Zato je v prezentaciji predstavil le razrez predvidenih odhodkov po sorodnih vsebinskih sklopih, kjer glavnina odpade na programske stroške, sledijo stroški za delovanje zveze, nato razvojni stroški oziroma investicije in na koncu rezervni sklad. Odhodki so nominativno usklajeni s prihodki

13 Jernej je ob tem grafu prikazal še primerjavo predvidenih stroškov delovanja zveze, skupaj s stroški dela in stroški mednarodne dejavnosti z ocenjeno vrednostjo zgolj vodenja investicije v Gimnastični center Pegan Petkovšek, ki jo je v okviru IDZ ocenilo podjetje Slovenija projekt d.o.o. in ki je že v polnem zamahu. Skupno je torej v letu 2011 načrtovanih ,00 in ,00 odhodkov, s tem da se bi ,00 odvedlo v rezervni sklad za poplačevanje kreditov in proračunskih primanjkljajev. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Dušan Gabrijelčič je omenil, da je za akrobatiko predvidenih 1.500,00 in zdi se, da je v neskladju s programom dela za leto Jernej Salecl je povedal, da nas je obiskal predsednik tehničnega komiteja UEG za akrobatiko in nam ponudil pomoč pri razvoju akrobatike. Planirana sredstva v finančnem nartu so v bistvu tako pričakovan prihodek UEG za akrobatiko, ki pa še ne vemo, v kakšni obliki bo. Lahko nam pomagajo s strokovnim kadrom, lahko pa finančno. Mag. Klemen Bedenik je Dušana vprašal, ali ga v bistvu zanimajo stroški tekmovanja v akrobatiki, na kar je pritrdil. Dr. Edvard Kolar mu je obrazložil, da tekmovanja operativno ne gredo preko GZS. Stroške ima izvajalec tekmovanja, h kateremu se stečejo tudi pobrane kotizacije. Sklep št. 10: Finančni načrt GZS in Gimnast d.o.o. za leto 2011 se sprejme. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 11 Obravnava in sprejem Poročila Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS o delu v letu 2010 in programa dela Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS za leto 2011 Poročila Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS o delu v letu 2010 in programa dela Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS za leto 2011 so bila obravnavana in sprejeta s

14 strani Izvršnega odbora GZS. Kot del gradiva PRILOGA št. 5 so bila posredovana vabljenim na skupščino. Na seji skupščine jih je predstavil Sebastijan Piletič, ki je k samim poročilom dodal, da je bilo leto 2010 tekmovalno zelo uspešno, čeprav smo imeli veliko zdravstvenih težav. Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta zaradi poškodbe spustila dober del tekmovalne sezone, tudi Adela Šajn, ki se je zdaj ponovno poškodovala. Kot rečeno, so se kljub temu trije tekmovalci moške športne gimnastike povzpeli v sam vrh skupnega seštevka svetovnih pokalov, pri ženski športni gimnastiki je Teja Belak osvojila v tem skupnem seštevku tretje mesto, v ritmični gimnastiki pa je bila uspešna Tjaša Šeme, med tem ko je Mojca Rode še na porodniškem dopustu. Kljub še vedno obstoječim tranažnim težavam, smo se prilagodili pogojem in dosegamo zavidljive rezultate. Težava ostaja le mnogoboj, zaradi česar se bomo tudi težje uvrstili na OI. Strokovni odbor za akrobatiko smo ustanovili, da bi tekmovalni program prenesli tja iz SO gimnastike za vse, a še vedno potekajo preko gimnastike za vse, ki bi morala biti usmerjena bolj k splošni gimnastiki. Upa, da se bo SO za akrobatiko začel razvijati, udeleževati se mednarodnih seminarjev, da bo prišlo do nakupa orodja in da bo zaživel v mednarodnem prostoru. Strokovnega kadra za to imamo dovolj, upa, da bodo kmalu tudi ustreznejši pogoji. Žal mu je, kar se je zgodilo s SO za aerobiko. Pred leti so nekateri klubi poskušali uveljaviti športno aerobiko, a v našem okolju dejansko nikdar ni zaživela. To je bil tudi glavni razlog za razpust SO. Dotaknil se je tudi usposabljanj in povedal, da ta potekajo v vseh panogah. Trenutno so možne še prijave na usposabljanje za pridobitev naziva vaditelj športne gimnastike. Lansko leto smo dobili potrjen še program usposabljanja za pilates, kar je podobno kot aerobika, zelo komercialna panoga. Pohvalil je delo Mitje Samardžija P., vodjo Oddelka za ravnanje z reprezentancami, ki jim je na področju strokovnega dela v veliko pomoč. Intenzivno so se pričele izvajati meritve in testiranja, zdravstvena oskrba tekmovalcev je tudi na višjem nivoju. Pričel je veljati tudi nov Pravilnik za vrednotenje strokovnega kadra, na osnovi katerega bodo sodniki bolje plačani, kar pa seveda hkrati pomeni višje kotizacije za tekmovanja. VPRAŠANJA IN RAZPRAVE Mag. Klemen Bedenik je predvideval, da bo največ vprašanj pri tej točki, saj so vsi navzoči tako ali drugače iz telovadnice. Ob tej priliki se je vsem, ki delajo v telovadnici, zahvalil za njihovo delo, dodatno zahvalo pa so prejeli predsedniki SO, zlasti Stasja Mehora in Mitija Samardžija P., ki sta bila na seji prisotna, saj je to funkcija, ki terja veliko časa in volonterstva. Bernarda Mavrič je povedala, da med gradivi ni bilo poročila Strokovnega sveta. Da je pri poročilih in programih sicer veliko napisano, ni pa nikjer zasledila koliko tekmovalcev je bilo v posameznih panogah, koliko je licenciranih, v katerih programih se tekmuje, koliko je število registriranih v posameznih panogah, kaj bi bilo dobro narediti na nižjih nivojih, informacije o usposabljanju itd

15 Pohvalila pa je skrb za reprezentante, saj po njenem mnenju za njih še ni bilo tako dobro poskrbljeno. Sebastijan Piletič ji je odgovoril, da nikdar ni bilo v praksi, da bi SS oddajal svoja poročila in programe, da pa če to skupščina želi, bodo pripravili tudi to. Drugače so poročila SO zbrana v poročilo SS, saj se njihova dela obravnavajo na SS. Če bi pisali vse stvari, bi bilo preobsežno, zato so SO po navodilih, po obrazcu, izpolnili le bistvene stvari, detajli pa se lahko preberejo v zapisnikih SO, ki so objavljeni na spletni strani GZS. Dr. Edvard Kolar je še dodal, da vse podatke, ki jih je Bernarda navedla, imamo in so tudi predstavljeni v analizi GZS. Lansko leto smo pričeli s to analizo in v njo vključili vse podatke od leta Analiza je bila predstavljena na TK v Portorožu, vprašanje pa je, koliko je smiselno danes obremenjevati člane skupščine s temi podatki. Če pa kdo želi analizo, jo lahko dobi, prosi le, da ne bi prišla v splošno javnost. Breda Cilenšek je tudi mnenja, da bi moralo biti napisani številčni podatki koliko klubov je tekmovalo, koliko tekmovalcev Stasjo Mehora je zanimalo, ali se usposabljanja lahko udeleži oseba, mlajša od 18 let. Sebastijan Piletič je obrazložil, da zakonsko to ni dovoljeno. Ker pa delamo v dobro klubov, omogočimo takim osebam, da se udeležijo usposabljanja, vendar ga lahko zaključijo šele ko dopolnijo 18 let. Dejan Crnek je izpostavil državno prvenstvo v C programu, ki je bilo v Renčah. Povedal je, da se takega tekmovanja udeležuje vedno več otrok, struktura, ki pa je sodelovala na DP, ni bila primerna. Bilo je premalo sodnikov, kar bi morala zagotoviti GZS. Tudi tekmovanjem na takem nivoju bi se morali posvetiti z enako vnemo, kot za večja tekmovanja. Prav tako bi morali imeti mehanizem, ki bo pripeljal vse najboljše tekmovalce na državno prvenstvo (DP) ali pokal Slovenije (PS), saj otroci rabijo zgled. Mag. Klemen Bedenik je povedal, da GZS ima pozitivni vzvod in sicer Pravilnik o denarnih nagradah športnikom in trenerjem za športne dosežke, na osnovi katerega dobijo denarno nagrado tudi za dosežen rezultat na DP in PS. Drugače pa tekmovalci na teh tekmah nastopijo v imenu kluba in oni bi lahko poskrbeli, da se jih bodo udeležili vsi njihovi člani. Pri GZS se lahko na primer SO odloči, da bo ta tekma selektivna za EP in v tem primeru se bo tekmovanja udeležilo večina reprezentantov. Dr. Edvard Kolar je še dodal, da imamo čudne tekmovalne sisteme in v celem letu imajo tekmovalci samo kakšen teden počitka. Primarno jim je zagotoviti čim boljše mednarodne uspehe in vprašanje je, ali je nastop na DP ali PS za njih koristen. Če so reprezentanti zdravi, ni zadržkov in letos so se PS udeležili vsi reprezentanti, razen treh fantov. Glede sodnikov na tekmovanjih C programa je Stasja Mehora komentirala, da je bila istočasna tekma nivojskega sistema. 14. septembra 2010 je SO gimnastike za vse naredil program za leto 2011 in

16 tekme bi se morale uskladiti. Sodniki pa tudi nočejo sodit, ker pravijo, da še niso dobili plačano za že odsojene tekme. Sebastijan Piletič je komentiral večni problem usklajevanja tekem med panogami. Vsi bi želeli izpeljati tekme med februarjem in majem, zraven pa sovpadejo še mednarodna tekmovanja, za katere včasih izvemo tudi zadnji trenutek. Potem so tu še prazniki itd. Koledar tekmovanj je objavljen na spletni strani in predlaga, da SO poskušajo sami uskladiti termine tekmovanj. Mag. Klemen Bedenik je na to odgovoril, da je to delo SS in apeliral na Sebastijana Piletiča, da to uredi. Mitija Samardžija P. je dodal, da so bili ti dogodki usklajeni na SS in da bi se morale nato rešiti stvari znotraj posameznih panog. Boris Pregelj je povedal, da nekateri tudi nočejo soditi, ne da so zasedeni. Izpostavil je še problem v naprej razpisane kotizacije za tekmovanje. Razpis za tekmo gre ven 14 dni prej in takrat se višina kotizacije še ne da določit, saj je težko oceniti število udeleženih na tekmovanju. Ta sklep IO ni smotrn in potrebno bi o njen premisliti. Predlaga, da se kotizacija za tekmovanje izračuna na osnovi prijav. Mag. Klemen Bedenik je povedal, da je vse to povezano s financami, ker GZS nima denarja za redno plačevanje sodniškega dela in da je težko prisiliti sodnike, da pridejo soditi na tekmo. Ta problem bo predstavil na eni od sej IO. Bernarda Mavrič je komentirala, da je naloga vsakega kluba, da ima sodnika, ki čuti pripadnost, ker ima tekmovalce v okviru svojega kluba. V naprej predpisani kotizaciji za tekmovanje ne vidi smisla, saj je težko v naprej določiti število udeležencev. Kotizacija se naj določi na osnovi dejanskih prijav. GZS letno izvede dve domači tekmovanji in zadnja tekma, Pokal Slovenije v športni gimnastiki, ni bila na nivoju, vseeno pa čestita ŠD Ruše za organizacijo. GZS bi morala za to tekmo nameniti nekaj sredstev in ji dvigniti nivo, saj otrokom in staršem taka tekma veliko pomeni. Tudi sodniki niso bili urejeni, kar je izgledalo res žalostno. Mag. Klemen Bedenik je dodal, da organizator, v tem primeru ŠD Ruše, naredi, kar mu naroči SO. Pred leti so se odločili za pomoč dveh deklet pri organizaciji in zadeva se je pozitivno obnesla. Breda Cilenšek je predlagala, da se naredi za ti dve tekmovanji scenarij, ki bi bil obvezen pri organizaciji teh tekmovanj. Mag. Klemen Bedenik ji je odgovoril, da je scenarij že naredil Sebastijan Piletič in da je objavljen v knjigi Gimnastika za pedagoge in trenerje gimnastike. Mile Krotchwill je povedal, da se problem sodnic pri RG ne pojavi. Vsak je zainteresiran, da pripelje sodnico na tekmovanje. GZS ima kvoto sodnikov, ki bi morali letno odsoditi določeno število tekem, da bi obdržali status sodnika. Tudi Bojan Strajnar je pritrdil, da se s takimi problemi v RG ne srečujejo. Darka Cikača je zanimalo, ali bo na področju športne akrobatiko prišlo do pravilnika?

17 Sebastijan Piletič mu je povedal, da ima SO za športno akrobatiko to v planu in da upa, da ga bodo naredili. Bredo Cilenšek je vprašala, ali se pripravlja nov program gimnastike za vse. Aleksander Šajn ji je povedal, da se pripravlja prenova šolskih športnih tekmovanj in da to ne pokriva noben SO. Za zdaj je koordinator on, če pa bi se pokazal interes, da to prevzame SO, v tem ne vidi problema. Ker so nekateri člani skupščine dvomili v prenovo sistema šolskih športnih tekmovanj, jim je dr. Edvard Kolar še obrazložil, da imamo tri programe. Vrhunski tekmovalni program, C program, ki ne dosega pogojev za tekmovanja na vrhunskem nivoju in šolska tekmovanja, ki bodo prilagojena njihovemu znanju in profesorjem športne vzgoje. Mag. Klemen Bedenik je dodal, da se bo lahko vsak otrok, ki obiskuje športno vzgojo, udeležil tekmovanja. Ciljna skupina za nastope so otroci, ki niso v klubih. Milica Menart je menila, da se je najprej potrebno lotiti učiteljev v šolah, ker se bojijo izvajati gimnastiko. Mag. Klemen Bedenik ji je odgovoril, da sta bila z Aleksandrom Šajnom na tem področju že aktivna, s tem da sta bila v študijski skupini. Dejan Crnek je predlagal, da se sprejme sklep glede sodniške problematike. Predlagal je sledeči sklep št. 11: Skupščina GZS nalaga organom GZS, da v tekočem letu pripravi rešitve na področju tekmovanja GZS, predvsem izvedbe in sodniške problematike. (18 ZA, 0 PROTI, 1 VZDRŽANIH) Ivana Levaka je zanimalo, kaj pričakujejo od sklepa? Bolje bi bilo, da bi odprli komunikacijo med članicam in stroko. Mag. Klemen Bedenik je dodal, da se bo o rešitvah razglabljalo na SS ali IO. Sklep št. 12: Poročila Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS o delu v letu 2010 in programa dela Strokovnega sveta in panožnih strokovnih odborov GZS za leto 2011 se sprejmejo v dani obliki. (19 ZA, 0 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 12 Informacija o kadrovski strukturi (kadrovskem načrtu) Gimnastične zveze Slovenije

18 Dr. Edvard Kolar je povedal, da je aprila 2010 nastopil mesto generalnega direktorja in ena od njegovih zadolžitev je bila tudi projekt reorganizacije GZS. Skladno s tem je bil na 1. izredni seji IO GZS, 10. junija 2011, sprejet Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Gimnastični zvezi Slovenije, na osnovi katerega je pripravil tudi kadrovski načrt, sprejet na isti seji IO. Pripravil je tudi strateško analizo GZS, ki je bila predstavljena že na Tehničnem kongresu Del te analize je celotna organizacijska pod struktura notranjega okolja GZS, ki je prikazana v spodnji preglednici. Delovanje GZS bo v glavnem zastavljeno projektno in trenutno poteka na GZS 28 projektov, ki jih zaposleni opravljajo poleg svojih rednih del in nalog. V nadaljevanju je predstavil kadrovsko pod strukturo, ki je razvidna tudi iz PRILOGE št. 6 k gradivu skupščine, in pri tem predstavil vsakega zaposlenega. Ker so bili vsi prisotni na skupščini, so se lahko tudi osebno predstavili. I. Oddelek za razvoj množičnosti vodi Aleksander Šajn Alen Dimic je zaposlen kot promotor vrhunski športnik, Koordinator vadbe je Severin Kodrič Koordinatorja izvajalca vadbe sta Marko Vovk in Klemen Zdolšek, ki smo jih zaposlili na osnovi uspešne kandidature na razpis Zdrav življenjski slog Zavoda RS za šport Planica, ki sofinancira njun osebni dohodek. II. Oddelek za administracijo, kadre, finančno, pravno in materialno poslovanje vodi Jernej Salecl, ki je hkrati tudi direktor podjetja Gimnast d.o.o

19 Nuša Semič je na delovnem mestu poslovne sekretarke, Urša Bavdek je zaposlena kot tajnica, pri kateri se zbirajo vse informacije, Kot strokovni sodelavec za računovodstvo in informatiko je zaposlen Robert Grgić; računovodske storitve ponujamo tudi svojim članicam, samostojnim športnim delavcem in drugim; skrbi, skupaj s podjetjem Neolab, za informatizacijo v okviru katere smo že speljali sistem registracij, začeli pa smo tudi že s prenovo spletni strani GZS. III. Oddelek za ravnanje z reprezentancami vodi Mitija Samardžija Pavletič, ki skrbi za tranažni del. Njegova plača je sofinancirana s strani MŠŠ, zato je še vedno tudi aktivni trener v ŠD Gib Šiška ter s strani Inštituta za šport, preko katerega izvaja vse meritve. za tekmovalni del skrbi Dejan Jovanović, ki je na GZS zaposleni le pogodbeno in je plačan glede na dejansko opravljene ure. IV. Oddelek za ravnanje z gimnastičnim centrom za zdaj vodi dr. Edvard Kolar. Nekaj aktivnosti v zvezi z gimnastičnim centrom že poteka, kar se vidi tudi na osnovi današnje razstave prispelih arhitekturnih rešitev za gimnastični center. Glavne aktivnosti so: vzpostavitev javno zasebnega partnerstva, izdelava pred investicijske zasnove in OPPNja ter projekt za gradbeno dovoljenje. Poleg tega pa je še 8 trenerjev zaposlenih na MŠŠ, preko panožnih športnih šol. Analiza je pokazala, da imajo delavci dobro stopnjo izobrazbe, da je povprečna starost zaposlenih 34 let in povprečna delovna doba 8 let. RAZPRAVA IN VPRAŠANJA Jože Senica je vprašal, koliko se bo zaradi tega povečalo število telovadcev? Dr. Edvard Kolar mu je odgovoril, da GZS izvaja program»slovenija telovadi«, ki vsebuje 17 projektov in eden od teh je tudi prenova šolskih športnih tekmovanj, kjer lahko povečamo število registriranih članov GZS. Naš načrt je, da se razvijamo. Tekmovalno gremo težko še naprej, na področju množičnosti pa imamo še veliko možnosti. Bernardo Mavrič je zanimalo, kako to, da ljubljanska regija ni zanimiva za regionalizacijo, ki se je na Štajerskem tako lepo obnesla? Aleksander Šajn je obrazložil, da je v Ljubljani interes, a je težko, ker je drugačen način delovanja, zaradi česar je bil tudi ustanovljen konzorcij društev. Na lokacijah, kjer izvajamo vadbo, se vse direktno dogovarjamo z ravnatelji, v Ljubljani pa MOL razpolaga s telovadnicami in ona določi, kateri

20 programi se bodo izvajali. MOL tudi financira predstavnika konzorcija. Ker nimamo lastnega kadra za delo v šolah ali vrtcih, rabimo podporo društev, da program razvijamo preko njih. Jure Kern je obrazložil, da ga MOL ne financira izključno za množičnost in da je v Ljubljani res težko priti v šole. Konzorcij društev so ustanovili zato, ker so na ta način včasih že delovali. Leon Omerzu, kot prof. šp. vzgoje, je povedal, da je v šolah problem v kadru, ki bi to izvajal. Andrej Pregelj je ponovno omenil, kar je že zapisano v poročilo NO, da je potrebno spremeniti ime delovnega mesta»generalni direktor slovenske gimnastike«. Mag. Klemen Bedenik mu je odgovoril, da bomo to popravili. Ob uri je odšel Darjan Škoberne, predstavnik ŠD Center Maribor. Na skupščini je prisotnih še 18 delegatov članic z glasovalno pravico. Sklep št.13: Skupščina GZS je seznanjena s kadrovsko strukturo GZS. (17 ZA, 1 PROTI, 0 VZDRŽANIH) AD 13 Razno Opremljenost novih športnih dvoran Jože Senica je izpostavil problem slabe opremljenosti novih športnih dvoran za izvajanje gimnastike pri njih. Povedal je, da so zgradili tri nove dvorane in v nobeni ni predvidenih sidrišč za gimnastično orodje. Dr. Edvard Kolar je predlagal, da se pošlje na MŠŠ, v službo za investicije, ali je v teh šolskih telovadnicah mogoče izvajati celotni program šolske vzgoje, ki je zapisan v kurikulumu za osnovne šole

21 Mag. Klemen Bedenik je dodal, da imamo žal sive lise, kjer se gimnastika ne izvaja in za to tudi niso zagotovljeni pogoji. Ve, da so bili v zvezi z opremo novih telovadnic že zelo aktivni in da sta bila Zdenka in Miroslav Cerar pri ministru MŠŠ. Bojan Strajnar je povedal, da je osebno vključen v zadevo in s tem tudi seznanjen s predstavljeno težavo, ki pa dejansko ni taka. MŠŠ to infrastrukturo financira in v dve dvorani bodo nameščena sidrišča v času poletnih počitnic, v eno pa žal ne. Prosi pa, da si dvorani ogleda predstavnik GZS in svetuje najboljše rešitve. Zaradi tega in ker je bilo v zvezi s tem res že veliko pregovarjanj, predlaga, da na MŠŠ ne naslovimo nobenega pisma. Mag. Klemen Bedenik se mu je zahvalil za informacijo, glede pisma pa je povedal, da je naša dolžnost, da preverimo, ali se bo lahko izvajal učni načrt. Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki v Ljubljani, leta 2012 Mile Kratochwill je opozoril na kandidaturo za organizacijo EP v RG, ki jo je GZS oddala pol leta nazaj in od UEG še vedno nismo prejeli nobenega odgovora. Jernej Salecl mu je povedal, da se zadeva glede EP ni premaknila. Na zadnje so nas pozvali, da potrdimo našo pripravljenost organizirati EP in da jim pošljemo garancijo države, da bo krila stroške EP. Dr. Edvard Kolar je k temu dal obrazložitev, da država ne daje garancije, kar je eksplicitno napisala že v izdanem soglasju za organizacijo te velike mednarodne tekme. Samo Ivančič je povedal, da je do 22. junija možno vložiti pripombe o dodeljevanju sredstev MOL in da so ga v pravilniku zmotile dve stvari: medalja na primer Mitje Petkovška je vredna 1 točko, medalja nogometne ekipe pa toliko, kolikor je tekmovalcev v ekipi in - navedeni so različni sistemi organizacij, GIMKOtov pa ni med njimi. V pravilniku je predvideno tudi sofinanciranje takih tekmovanj in lahko prosimo za garancijo. Mag. Klemen Bedenik mu je obrazložil, da pravilnik MOL ureja sofinanciranje športa na lokalni ravni in GZS, kot nacionalna panožna športna zveza, ne more dati pripomb. Lahko poda le mnenje na pravilnik. Dr. Edvard Kolar je potrdil navedbe mag. Klemena Bedenika, da lahko GZS vloži le mnenje. MOL se ukvarja s sofinanciranjem društev in oni lahko dajo pripombe o dodeljevanju sredstev. GZS lahko pri tem pomaga toliko, da zbere vse pripombe ljubljanskih društev, jih uredi in pošlje MOL, s tem, da se pod ta dokument ne sme podpisati. Prav tako se ne moremo prijaviti za sredstva MOL za EP. Pri tem pa dvomi, da imam MOL sploh toliko sredstev na razpolago. Dejan Crnek je predlagal, da se lahko pobude za spremembo pravilnika za sofinanciranje športa v MOL dajo preko Športne zveze Ljubljana

22 Seja skupščine je bila končana ob uri. Zapisničarka: Nuša Semič poslovna sekretarka mag. Klemen Bedenik predsednik GZS Overovatelja zapisnika: Darko Cikač in Sašo Bertoncelj

23 Priloga: Končno poročilo NO skupščini GZS