Regijski portal KAMRA Analiza stanja Dokument je pripravila Breda Karun, Narodna in univerzitetna knjižnica pri pripravi so sodelovali: Jana Zeni Bešt

Transkripcija

1 Regijski portal KAMRA Analiza stanja Dokument je pripravila Breda Karun, Narodna in univerzitetna knjižnica pri pripravi so sodelovali: Jana Zeni Bešter, Peter Hržič, Srečko Maček, Miro Tržan, Aleš Žigart, Ljubljana, julij 2009

2 I. Uvod Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje vsebine s področja domoznanstva kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne in druge ustanove. Na osnovi vzajemnega sodelovanja vpeljuje sistematičen, postopen in kooperativen pristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic, to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopa do tradicionalnega in elektronskega gradiva. Z vzpostavitvijo portala KAMRA se partnerji konzorcija portala KAMRA, to je 10 osrednjih območnih knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica in Zveza splošnih knjižnic, odzivajo na pobude Evropske unije, slovenske države in sledijo zahtevam, ki jih pred njih postavljajo uporabniki. Ob Digitalni knjižnici Slovenije (dlib.si), ki v svojo digitalno zbirko vključuje nacionalno pomembno gradivo, ostaja velik del kulturne dediščine v lokalnih kulturnih ustanovah nedostopen. Koncept portala KAMRA je, da tem organizacijam daje na voljo infrastrukturo, vzdrževanje in usposabljanje, da bodo lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavile v elektronski obliki preko svetovnega spleta. Osrednje območne knjižnice (OOK) so s povečanim izborom gradiva, svetovalno vlogo in koordinacijo domoznanske dejavnosti na svojem območju dobile posebno mesto, kjer se steka in posreduje znanje, informacije in gradivo. OOK se na svojem območju povezujejo z vsemi drugimi splošnimi knjižnicami območja, pri koordinaciji domoznanske dejavnosti in uvajanju novih storitev pa se srečujejo tudi z drugimi akterji s področja kulture. Sodelovanje pri vzpostavitvi portala KAMRA izkorišča ta poseben položej OOK in jih razvija v centre, ki bodo tako tehnološko kot vsebinsko zmožni koordinirati dejavnosti na območjih, ki jih pokrivajo. 1. Skladnost s cilji nacionalnih programov in EU usmeritvami Številne, ne le zahodnoevropske države so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepoznale prednosti, ki jih prinaša razvoj informacijskih tehnologij v povezavi s kulturo in so vstopile v različne nacionalne ali mednarodne projekte, v okviru katerih so začele razvijati digitalne knjižnice in vzpostavljati kulturne portale Usmeritve Evropske skupnosti Akcijski načrt e-evropa 2005, je med ostalimi prednostnimi nalogami pri vzpodbujanju uporabe interneta začrtal potrebo po hitri digitalizaciji vsebin in globalnem omreževanju s ciljem hitrega razvoja 'industrije e-vsebin' v okviru celotne evropske ekonomije. Cilj uporabe tehnologij za kreiranje novih vsebin in za digitalizacijo obstoječih gradiv je trajna dostopnost vseh pomembnih dokumentov in predmetov evropske kulturne dediščine. Pod skupnim imenom i2010- Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje je Evropska komisija leta 2005 združila tri prednostne naloge za evropsko informacijsko družbo in medijske politike: dokončna vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora povečanje inovacij in vlaganj v raziskave na področju IKT

3 vzpostavitev vključujoče evropske informacijske družbe. Iniciativa i2010: digitalne knjižnice je strategija Evropske komisije, s katero želi doseči rast digitalne ekonomije. Glavni cilj je omogočiti on-line dostop do evropske kulturne dediščine preko evropske digitalne knjižnice, Europeane. Komisija je definirala tri ključna akcijska področja: digitalizacija analognih zbirk z namenom širše dostopnosti on-line dostop, s čemer bodo digitalizirani viri maksimalno izkoriščeni trajno hranjenje, da bodo vsebine dostopne tudi naslednjim generacijam. V skladu z zastavljenimi cilji, je bila s financiranjem projekta TEL in TEL-ME-MOR v 5. in 6.okvirnem programu vzpostavljena Evropska digitalna knjižnica, ki vključuje digitalne zbirke evropskih nacionalnih knjižnic. V letu 2007 je bila ustanovljena fundacija EDL, ki bo v prihodnosti vodila in razvijala Evropsko digitalno knjižnico, Europeano, ki poleg gradiva nacionalnih knjižnic, vključuje tudi gradivo arhivov in muzejev in kateri se bo priključila tudi obstoječa The European Library (TEL). Snovalci EDL se zavedajo, da zbirke nacionalnih institucij zajemajo le del evropske kulturne dediščine, zato poleg vrste drugih projektov, namenjenih pripravi vsebin in tehnologije za zajemanje v Europeano, sofinancira projekt EuropeanaLocal ( ), ki bo dal možnost vključevanja tudi lokalnim kulturnim ustanovam kot so splošne knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove. Portal KAMRA sledi usmeritvam Evropske komisije na dveh področjih: digitalizaciji analognih zbirk in omogočanju on-line dostopa. Z omogočanjem brezplačne uporabe infrastrukture in izobraževanjem spodbuja splošne knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove, da resno načrtujejo projekte digitalizacije domoznanskih zbirk. Za razvoj in vzdrževanje infrastrukture so odgovorne OOK, ki so se skupaj z Zvezo splošnih knjižnic in Narodno in univerzitetno knjižnico povezale v Konzorcij KAMRA. Portal KAMRA kot repozitorij lokalnih kulturnih vsebin je vključen v projekt EuropeanaLocal (program evsebineplus), ki predvideva vzpostavitev agregatorja, preko katerega bo Europeana zajemala vsebine slovenske lokalne kulturne dediščine Skladnost z nacionalnimi usmeritvami Osnutek Nacionalnega programa za kulturo med dolgoročnimi izhodišči knjižnične dejavnosti navaja: - razvoj spletnih storitev za dostop do knjižnic in za njihovo enostavno uporabo na daljavo - digitalizacija knjižničnih zbirk in rezvoj e-vsebin, zlasti za potrebe šolajoče mladine, za lokalne študije ter razvoj turizma in kreativnih industrij, - dejavno vključevanje digitaliziranih knjižničnih vsebin v mrežo na področju kulturne vzgoje. V naslednjih štirih letih bo kulturna politika posebno pozorna med drugim na naslednje: - zagotoviti bo treba optimalno izvajanje nalog osrednjih območnih knjižnic s poudarkom na digitalizaciji domoznanskih gradiv in razvoju skupnega portala. (Nacionalni program za kulturo, 2007) Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 2

4 Istočasno je informatizacija v kulturi tudi prednostna naloga, navedena v Strategiji razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (2007). Cilji, navedeni v poglavju 7.4. E-kultura, so med drugim pospeševanje digitalizacije analognih kulturnih vsebin, vključevanje v evropski digitalni prostor, inkubatorska podpora izvajalcem in uporabnikom digitalnih kulturnih vsebin. Zakon o knjižničarstvu iz leta 2001 določa, Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah iz leta 2003 pa natančno opredeljuje imenovanje osrednjih območnih knjižnic (OOK). Imenovanih 10 splošnih knjižnic ima poleg splošno določenih tudi posebne naloge - s povečanim izborom gradiva, svetovalno nalogo in koordinacijo domoznanske dejavnosti, so na svojem območju dobile posebno mesto, kjer se stekajo in posredujejo znanje, informacije in gradivo. OOK se na svojem območju povezujejo z vsemi drugimi splošnimi knjižnicami območja, pri koordinaciji domoznanske dejavnosti in uvajanju novih storitev pa se srečujejo tudi z drugimi akterji s področja kulture. Resna razmišljanja o digitalizaciji in omogočanju spletnega dostopa do digitalnih zbirk je še posebej vzpodbudilo sodelovanje Slovenije v dveh projektih 6. okvirnega programa, CALIMERI in MINERVI Plus v letih V MINERVO Plus je bilo kot partner vključeno Ministrstvo za kulturo, cilj projekta pa je bil pospešiti digitalizacijo gradiva kulturne dediščine in vzpodbujati uporabo enotnih standardov za digitalizacijo gradiva. V okviru projekta je nastalo nekaj priporočil za področje digitalizacije in oblikovanja spletnega dostopa do digitalnih virov. Cilj projekta CALIMERA je bil na različne načine vzpodbuditi lokalne kulturne institucije (knjižnice, arhive in muzeje), da bodo lahko zagotavljale dostop do elektronskih servisov komurkoli in kadarkoli. Pri tem naj uporabljajo napredne in inteligentne sisteme, s čemer bodo soustvarjale vseevropsko infrastrukturo za dostop do kulturne dediščine. Sodelovanje v projektu nam je odprlo dostop do informacij o dogajanju na področju informatizacije kulturne dediščine in tehničnih rešitev, ki so v uporabi v različnih evropskih državah ter vzpodbudilo načrtovanje portala KAMRA. Projekt vzpostavitve portala KAMRA je bil v letu 2008 zaključen in portal je prešel v polno delovanje z letom Opravlja funkcije, ki jih določa Nacionalni program za kulturo na področjih razvoja spletnih storitev za dostop do knjižnic in za njihovo enostavno uporabo na daljavo, spodbujanju digitalizacije knjižničnih zbirk in rezvoj e-vsebin. Vsebine KAMRE so že same na sebi primerne za uporabo v procesu izobraževanja, v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami pa se načrtuje priprava vsebin na tak način, da bo primeren za potrebe šolajoče mladine. II. Obstoječe stanje 1. Portali s podobno vsebinsko zasnovo v EU V Evropi obstaja veliko število portalov z domoznanskimi vsebinami, vendar je večina od njih regijskega ali lokalnega značaja ali pa so tematsko omejeni. Nacionalne digitalne knjižnice, kot na primer slovenska dlib.si, so osredotočene na digitalizacijo nacionalno pomembnih gradiv, njihovi portali so oblikovani kot dostop do zbirk in nimajo dodatnih funkcij. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 3

5 Slovenija je majhna država, po velikosti primerljiva z mnogimi evropskimi regijami, zato snovanje posameznih regijskih portalov ni smiselno. Še vedno pa je prostor za nove, tematsko orientirane portale. Nekaj primerov portalov za dostop do lokalnih vsebin kulturne dediščine: Ask About Ireland Domoznanski portal irskih lokalnih knjižnic, arhivov in muzejev. Zasnoval ga je Irski knjižnični svet, ki ga tudi vzdržuje in skrbi za njegov razvoj. Hrvatska kulturna baština Portal hrvaške kulturne dediščine še v delu. SCRAN Škotski portal z vsebinami kulturne dediščine, namenjen predvsem izobraževanju. SCONE Portal škotskih domoznanskih zbirk v knjižnicah, arhivih in muzejih. Moving Here Portal je namenjen raziskovanju, popisovanju in ilustriranju migracij v Anglijo zadnjih 200 let. Ureja ga konzorcij 30 knjižnic, arhivov in muzejev. DIGMO Portal laponske kulturne dediščine, ki je nastal v sodelovanju muzeja, knjižnice in fakultete. 2. Stanje na področju digitalizacije in dostopa do digitalnih vsebin v Sloveniji Medtem, ko so knjižnično razvite države s procesi digitalizacije začele že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, smo Slovenci zamujali in prve tovrstne projete začeli izvajati šele po letu Projekti se še vedno izvajajo nesistematično in so odvisni od iniciative posameznih institucij in njihovih zmožnosti pridobivanja potrebnih sredstev. Digitalizacijo se v veliki meri še vedno razume kot skeniranje dokumentov in njihovo hranjenje na perifernih enotah, zelo malo je primerov, ko je digitalizitrano gradivo tudi dostopno preko iskalnikov in opremljeno z metapodatki. Septembra 2007 smo za potrebe sodelovanja v projektu EuropeanaLocal pozvali osrednje območne knjižnice, lokalne in regionalne arhive in muzeje, da nam posredujejo podatke o digitalizitranih zbirkah gradiva. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 4

6 Podatke je posredovalo 6 knjižnic, 2 muzeja in 2 arhiva. Od posredovanih zbirk jih je 3/4 javno dostopnih. V telefonskih pogovorih s tistimi, ki se niso odzvali, je največji del takih, ki digitalizacije še sploh niso začeli, nekateri pa delno, vendar ne sistematično in rezultati niso dostopni javnosti. Kot razloge so navajali neobstoj nacionalne ali sektorskih strategij, neusposobljenost kadra za področje digitalizacije in vzpostavljanja dostopa spletnega dostopa ter pomanjkanje finančnih sredstev. III. Zasnova in cilji portala KAMRA Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje vsebine s področja domoznanstva kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne in druge ustanove. S koordiniranim sodelovanjem partnerskih institucij na območju regij so informacije dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih institucijah, ki so za določena področja najbolj kompetentne. Portal z enega mesta omogoča dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, informacij, programov in projektov ter s tem skrajšano, poenostavljeno in bolj ciljno usmerjeno iskanje podatkov. S personalizacijo vsebin in servisov je poudarjena dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve, uporabnikom pa omogočeno kreativno sodelovanje v kulturnem in socialnem dogajanju v njihovem okolju. Portal KAMRA približuje bogastvo kulturne dediščine in dejavnosti, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji vsem prebivalcem Slovenije, s tem pa tudi promovira slovensko znanje in kulturo v svetu. Vsem tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo obiskati kulturnih institucij, olajša dostop do kulturnih vsebin. Z vzpostavljanjem različnih partnerstev na regionalnem nivoju (kultura, druge javne službe, gospodarstvo, posebej turizem, nevladne organizacije) se krepi povezanost in sodelovanje v regijah. 1. Poslanstvo in cilji portala KAMRA Poslanstvo portala KAMRA Koordinirati zbiranje in omogočanje spletnega dostopa do domoznanskih vsebin, Omogočiti uporabnikom kreativno sodelovanje v kulturnem in socialnem dogajanju v lokalni skupnosti, Približati predmete kulturne dediščine in dejavnosti, ki jih izvajajo lokalne knjižnice, arhivi in muzeji (KAM) vsem prebivalcem Slovenije, Promovirati digitalne vsebine KAM, saj v prihodnosti postajajo eden izmed vodilnih generatorjev e-vsebin za potrebe partnerjev v gospodarskem panogah kot so turizem, kreativna industrija e-vsebin, izobraževanje, Promovirati slovensko znanje in kulturo v svetu, Olajšati dostop do kulturnih vsebin vsem, ki iz različnih razlogov ne morejo obiskati kulturnih institucij, Trajno ohraniti slovensko lokalno kulturno dediščino v digitalni obliki. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 5

7 Strateški cilji portala KAMRA Vzpostaviti regijski portal in zagotoviti njegovo vzdrževanje, Omogočiti z enega mesta dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, informacij, programov in projektov ter s tem skrajšati in poenostaviti iskanje podatkov, S personalizacijo servisov poudariti dejavno vlogo kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve, S povezovanjem vseh lokalnih vsebin na nacionalnem nivoju zagotoviti enoten dostop do njih, Z vzpostavljanjem različnih partnerstev na regionalnem nivoju (kultura, druge javne službe, gospodarstvo, posebej turizem, nevladne organizacije) krepiti povezanost v regiji. Ambicija projekta KAMRA je veliko večja kot le vzpostavitev portalske platforme za vnos digitalnih vsebin. Pri snovanju projekta so bile upoštevane vse, do tedaj znane razvojne smernice, tako glede vsebinskega koncepta (povezovanje vsebin v zgodbe) kot razvojnega okolja (HGI framework). Dodano vrednost portala KAMRA vidimo na naslednjih področjih: Vzpodbujanje digitalizacije lokalnih domoznanskih vsebin Portal KAMRA in vse aktivnosti povezane z njim (izobraževanja, regijska povezovanja ) je že ob nastajanju vzpodbudil marsikatero knjižnico, da je resno začela načrtovati projekte digitalizacije, pričakovati pa je, da bo teh projektov v prihodnej še več. Portal je posebno za manjše ustanove edina možnost, da na ustrezen način zagotovijo dostop do svojega digitaliziranega gradiva in s tem osmislijo digitalizacijo ne le z vidika hrambe, temveč tudi z vidika uporabe, oziroma dostopnosti gradiva. Krepitev pomena knjižnic kot ponudnikov e-vsebin Slovenija se v skladu z evropskimi strategijami, predvsem na področju kulturne dediščine in vseživljenjskega učenja, vedno bolj zaveda pomena nastajanja in omogočanje dostopa do e- vsebin. Knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove predstavljajo neprecenljiv vir znanja, ki bo v virtualni obliki laže dostopno in ga bo mogoče povezovati z drugimi vsebinami in mu tako dodajati vrednost. Iz neformalnih pogovorov z različnimi ponudniki e-vsebin ob predstavitvah KAMRE (Mobitel, Najdi.si) je bilo mogoče razbrati kako težko že čakajo na tovrstne vsebine. Do tedaj na knjižnice niso niti pomislili. Krepitev vloge območnih knjižnic Regijsko zasnovan portal urejajo uredniki iz območnih knjižnic skupaj z regijskimi skupinami. V skupine so vključeni ne le predstavniki knjižnic, pač pa tudi vseh drugih organizacij, ki na kakršenkoli način lahko posredujejo vsebine domoznanskega značaja predvsem arhivi in muzeji. S tem območne knjižnice utrjujejo svojo vlogo v regijah in vzpostavljajo partnerstva, ki omogočajo obogatitev in širitev ponujenih vsebin, saj domoznansko gradivo s tem postane dostopno širšemu krogu prebivalstva, kar sodelujoče ustanove še utrjuje v njihovi javni funkciji. Hkrati se s sodelovanjem med različnimi ustanovami presega logika»vrtičkastega«delovanja, kar daje odlična izhodišča za morebitna nadaljnja sodelovanja. Nov kontekst predstavitve domoznanskega gradiva Portal KAMRA z vsemi, v nadaljevanju opisanimi možnostmi, ki jih ponuja (regijska razdelitev vsebin, personalizacija, dodajanje multimedijskih elementov, možnost komentiranja vsebin Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 6

8 itd.) omogoča predstavitev domoznanskih vsebin v novem kontekstu, ki nadgrajuje standardni način posredovanja vsebin v vsaj naslednjih elementih: preseganje geografske dislociranosti in možnost povezovanja»osamelih«vsebin v nov, inovativen, skupen vsebinski sklop (zgodbo). Pridobivanje sofinanciranja Evropske skupnosti Glavna strateška odločitev Evropske komisije na področju kulture v obdobju 2007/13 je vzpodbujanje in podpora digitalizacije kulturne dediščine, čemur bodo namenjena znatna sredstva. Gradi se Evropska digitalna knjižnica, ki zaenkrat vključuje le nacionalne knjižnice, v prihodnje pa bodo v njej veliko vlogo imele tudi lokalne kulturne ustanove. Sredstva seveda ne bodo namenjena financiranju digitalizacije same na sebi, pač pa podpori boljšemu dostopu in trajnemu hranjenju digitaliziranih vsebin. Predvsem pa je težnja po povezovanju vsebin iz različnih institucij iz vseh evropskih držav. Slovenske splošne knjižnice se s posameznimi lokalnimi digitalnimi zbirkami (tudi če bi jih imele) ne morejo vključevati v evropske projekte, skupaj, s portalom KAMRA, pa so izjemno zaželen partner v kateremkoli tovrstnem evropskem projektu. 2. Uporabniki portala KAMRA 2.1. Splošna javnost Prvotna usmerjenost kulturnih institucij pretežno v zbiranje, hranjenje in popisovanje gradiva, se vedno bolj spreminja v usmerjenost k uporabniku, njegovim željam in potrebam. Sodobne trende lahko povzamemo z nekaj enostavnimi dejstvi: Poudarek na vsebinah Enotna tehnična infrastruktura Institucije se osredotočajo na vsebine in servise Medresorski pristop je pri spletnih servisih strateško izredno pomemben Bazični pristop je pripovedovanje zgodb osredotočanje na končnega uporabnika in ne institucijo (Urtegaard, 2004). Migracije so eden večjih fenomenov sodobne družbe. Upiranje globalizaciji se med drugim odraža tudi v želji ljudi, da se vračajo k svojim koreninam, pa naj bo to geografski prostor, od koder izvirajo, ali pa skupina, kateri se čutijo pripadne. Preko virtualnih skupnosti je mogoče preseči kulturne in geografske omejitve in z njihovo pomočjo rekonstruirati tisto, kar pogrešamo v sodobnem svetu. Vloga kulturnih institucij je, da pripravijo virtualni prostor, v katerem bodo obiskovalci našli zgodbe, ki jih zanimajo in kjer bodo imeli možnost sooblikovati vsebine (Kastern, 2004). Danes je kulturna dediščina razumljena tako široko kot še nikoli doslej: Politična razsežnost dediščine obstaja v dejstvu, da so dostopnost, poznavanje, razumevanje in varstvo dediščine za ljudi samopotrjevalni element na lokalnem nivoju. Vsaka družbena skupina ima pravico do umestitve v lastno zgodovinsko, družbeno in kulturno okolje. Dediščina postaja družbenopovezovalna prvina na ravni lokalnih skupnosti in regij; ob zavedanju njene enotnosti zagotavlja občutek lastne identitete, ob raznovrstnosti pa spodbuja strpnost in spoštovanje drugega. Dediščina je pomemben spodbujevalec trajnostnega razvoja in kulturnega turizma (Resman, 2006). Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 7

9 Portal KAMRA s svojo vsebinsko in tehnološko zasnovo sledi navedenim trendom. Namenjen je v prvi vrsti splošni javnosti, vsem, ki jih zanima lokalno okolje, iz katerega izhajajo in ki želijo v njem aktivno sodelovati Kulturni turizem Turizem velja za eno perspektivnejših gospodarskih panog v Sloveniji in nujno je, da se čim bolj enakomerno razvija na celotnem geografskem področju. Po podatkih Evropske unije je kar 30% turističnih destinacij povezanih s kulturno dediščino. Povpraševanje po kulturnih dobrinah je vedno večje. To je povezano z višjim življenjskim standardom, s povečanjem prostega časa in z višjo izobrazbo. Lokalne skupnosti v zadnjih letih pospešeno vlagajo v obnavljanje in ohranjanje naravnih in kulturnih znamenitosti in poskušajo pritegniti turiste k obisku tudi manj znanih turističnih destinacij. Domoznanske vsebine portala KAMRA se lahko dejavno vključijo v prizadevanja turističnih organizacij in sodelujejo pri promociji celotne Slovenije kot turistično atraktivnega okolja. Prav tu se lahko pokaže ena izmed bistvenih prednosti KAMRE, ki je v njenem lokalnem pristopu, ki ji ga omogoča razdeljenost po regijah. Vnašalci vsebin so s svojo vpetostjo v lokalno okolje usposobljeni za prikaz lokalnih vsebin oziroma za njihovo profiliranost v novem kontekstu, ki lahko uspešno nagovarja tudi potencialne obiskovalce Izobraževanje Lokalna kulturna dediščina je pomemben element učnih programov predvsem na osnovnošolskem nivoju. V srednji šoli je teh vsebin manj, na univerzitetnem nivoju pa predvsem na družboslovnih in humanističnih področjih. Žal ima mnogo domoznanskega gradiva v knjižnicah omejen dostop ali pa je uporabnikom v celoti neznano, poleg tega je hranjeno na različnih mestih, tudi v arhivih in muzejih. Spletni dostop do domoznanskih gradiv bo omogočil učiteljem, da ga vključujejo v učni proces, obenem pa bo populariziral domoznanske zbirke Vseživljenjsko učenje Vseživljenjsko učenje je postalo nujnost in ob vsesplošnem pomanjkanju časa ljudje vedno bolj posegajo po sodobnih metodah učenja na daljavo in e-učenja. Ponudba tovrstnega izobraževanja narašča in regijski portal KAMRA lahko postane posrednik različnih oblik učenja, knjižnice pa prostor, ki za to nudijo potreben prostor, opremo in pomoč usposobljenega kadra. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 8

10 3. Uredniška politika 3.1. Vsebinska zasnova Uredniška politika portala KAMRA temelji na osnovni vsebinski usmeritvi portala, to je e- domoznanstvo. Domoznansko gradivo ne zbirajo le knjižnice, pač pa tudi drugi subjekti v lokalni skupnosti muzeji, arhivi, razna društva, posamezniki. V tradicionalni obliki je uporabnikom dostop do tega gradiva zelo otežen, razlogi za to pa so različni (različne lokacije, režim dostopa, otežen dostop zaradi varovanja gradiva itd.). Šele sodobna tehnologija omogoča, da se te ovire odpravijo in je gradivo v elektronski obliki dostopno z enega mesta. Ni dvoma, da je v interesu vseh tistih, ki posedujejo domoznansko gradivo, še posebej pa osrednjih območnih knjižnic, da le-to ponudijo svojim uporabnikom na prijazen in enostaven način in s tem tudi prispevajo k ohranjanju regionalne/lokalne identitete. Prednosti spletnega dostopa do domoznanskega gradiva na portalu KAMRA: dostopno je domoznansko gradivo ne le iz knjižnic, pač pa tudi iz drugih virov, gradivo je javno dostopno 24 ur na dan, vsebine je mogoče prikazati na različne načine v različnih kombinacijah, mogoče je kombinirati različne tipe gradiva (dokument, zvok, sliko) vsak digitalizirani objekt je poleg obveznega metapodatkovnega opisa mogoče pospremiti tudi z dodatnimi opisi ali komentarji. Namen portala KAMRA ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, kot je na primer sistematično digitalizirana zbirka več letnikov periodike. Tovrstne rezultate digitalizacije objavimo na portalu dlib.si. Na portalu KAMRA objavljamo manjše, ciljno izbrane zbirke, v katere združujemo objekte, katerih originali so lahko shranjeni na različnih lokacijah. Na primer: digitaliziramo 10 letnikov časopisa. Tega objavimo na dlib.si. Za objavo na KAMRI izberemo članke, ki dopolnjujejo drugo, na KAMRI objavljeno in tematsko zasnovano zbirko, na primer lokalnega avtorja z njegovimi teksti, fotografijami itd Nabor vsebin Portal KAMRA daje možnost vsaki regiji ali lokalni skupnosti, da izpostavi tiste vsebine, ki so za to področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti. Zato tudi nima namena prioritizirati vsebin, ki bi bile enotne za vso Slovenijo. To bi bilo priporočljivo le v primeru, če bi portal KAMRA kot celota kandidiral na tematsko orientirane nacionalne ali evropske razpise. Organizacije v regiji se povezujejo in izbirajo teme, ki so značilne za njihovo regijo in za katerih digitalizacijo lahko pridobijo lokalna finančna sredstva v obliki javnih sredstev, donacij ali sponzorstev. Zaradi vsebinske raznolikosti lokalnih okolij in različne zainteresiranosti prebivalcev za različne vsebine, ni smiselno apriorno strogo definiranje prioritetnih vsebin. Takšna odprtost nabora vsebin, ki pa bo kljub heterogenosti na portalu smiselno urejena in najdljiva po vsebinskih kategorijah, omogoča portalu KAMRA razvoj v osrednjo točko za dostop do lokalnih Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 9

11 domoznanskih vsebin, katere ne glede na pluralnost, ostajajo njen skupni imenovalec in glavni kriterij za postavitev vsebine na portal. Ni mogoče pričakovati, da je vso pluralnost domoznanskih vsebin v vseh njenih odtenkih možno zaobjeti v apriorna pravila, ki zagotovo ne bi zdržala soočenja z realnimi izkušnjami in ki bi, v kolikor bi bila postavljena, predstavljala resno oviro pri naboru vsebin. Pred odločitvijo katere vsebine digitalizirati in objaviti na portalu KAMRA, je dobro odgovoriti na naslednji vprašanji: Katere cilje bomo dosegli z digitalizacijo? Odpiranje novih načinov dostopanja do vsebin, varovanje občutljivega gradiva pred pretirano obrabo, obveščanje javnosti o vsebinah, ponovna uporaba itd. Komu bodo namenjene digitalizirane in objavljene vsebine? Ciljne skupine portala KAMRA so splošna javnost, kulturni turizem, izobraževanje, vseživljenjsko učenje Priporočene vsebine portala KAMRA - predstavitve lokalnega avtorja oz. znamenite osebe, ki vključuje njegova dela v digitalni obliki, fotografije, razglednice rojstne hiše, avdio zapis njegovega govora ali interpretacija njegovih del, video zapis literarnega večera ali proslave v njegov spomin. - dokumenti značilnih lokalnih društev: delovanje društva, življenjske zgodbe ustanoviteljev in ključnih akterjev, njihovi teksti, avdio zapisi, spomini njihovih potomcev in prijateljev, - razglednice kraja iz različnih časovnih obdobij, zgodbe, ki se navezujejo na lokacije razglednic, njihovi lastniki, - raziskovalne naloge, ki nastanejo v lokalnih izobraževalnih ustanovah in jih povežemo z drugim gradivom, ki je vsebinsko povezano s temo naloge, - avdio in video zapisi lokalnih dialektov, ki so povezani z gradivi, ki jih opisujejo in dokumentirajo, - artoteke lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav, intervjuji z umetniki, - filmsko domoznansko (primarno in sekunadarno) gradivo, - vsebine, vezane na naravne in kulturne turistične znamenitosti v lokalni skupnosti, - lokalne etnografske vsebine (kako so živeli, folklora, domače obrti, običaji itd.), - znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli Organizacije prispevanja vsebin Osrednje območne knjižnice in NUK so nosilci uredniške politike portala KAMRA. Organizacija uredništva je zasnovana na organizaciji splošnih knjižnic in je smiselno vključena v dejavnost in programe dela osrednjih območnih knjižnic za najbolj optimalno izkoriščenost sredstev in kadrovske podpore. Optimalni potek dela na področju prispevanja vsebin in njihovega urejanja zagotavlja sistem uredništva na dveh nivojih: Glavno uredništvo za celotno vsebino portala KAMRA. Sestavljajo ga člani izvršnega odbora in izvršni direktor. Naloge glavnega uredništva so: Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 10

12 ima pregled nad vsebino portala in koordinira dodajanje vsebin z regionalnimi skupinami, sodeluje z uredniškim odborom dlib.si in usklajuje dodajanje vsebin, sklicuje sestanke in organizira usposabljanje za regijske urednike, po potrebi organizira in izvaja izobraževanja za kreatorje vsebin, sodeluje z izvajalcem pri razvoju portala in odpravljanju napak. Regijski uredniki so predstavniki osrednjih območnih knjižnic. Njihove naloge so: koordinacija dodajanja vsebin na območju, pregled nad regionalnimi vsebinami, redakcija in potrjevanje objave vseh regijskih vsebin, nadzor in dodeljevanje privilegijev za vnos vsebin, pomoč zunanjim partnerjem pri kreiranju vsebin, organizacija regijskih izobraževanj za delo v portalu, sodelovanje s projektno skupino, oblikovanje predlogov za izboljšanje oblike in vsebine portala. Objavljanje vsebin Zainteresirane knjižnice in ustanove, ki želijo objaviti digitalno zbirko, z usposobljenimi vnašalci pripravijo in organizirajo dokumente v vsebinsko celoto na portalu KAMRA. Njihove naloge so: Priprava gradiva in digitalizacija (pri zunanjem izvajalcu ali v lastni izvedbi) Ureditev metapodatkov in vsebinske zasnove na portalu Sodelovanje z regijskim uredništvom za zagotavljanje vsebinske usmeritve portala in urejanje organizacijskih zahtev: izobraževanje, pooblastila za dostp do portala itd. Portal KAMRA se bo razvijal postopno in táko bo tudi vključevanje sodelujočih organizacij. V prvi vrsti se bodo s svojimi vsebinami vključevale osrednje območne knjižnice, seveda pa se to lahko razlikuje med regijami in bo velikokrat odvisno od že prej vzpostavljenih povezav v regijah Avtorske pravice na vsebinah portala KAMRA Na portalu KAMRA bo vsebine objavljal širok krog organizacij. Te so tudi odgovorne, da ne objavljajo avtorsko zaščitenih vsebin. Glede na to, da so vsebine KAMRE omejene na področje domoznanstva in pričakujemo, da bo velik del vsebin zaradi starosti že izven avtorske zaščite, predvidevamo, da tovrstnih kršitev ne bo veliko. Redaktorji, ki pred objavo na portalu potrjujejo vsako posamezno vsebino, bodo pri novejših vsebinah še posebej pozorni. Kljub temu Konzorcij KAMRA z vsako organizacijo, ki prispeva svoje vsebine na portal, sklene 'Pogodbo o pogojih objavljanja na spletnem portalu KAMRA'. V prihodnje načrtujemo uvedbo označevanja avtorskih del z licenco Creative Commons. Ta ustvarjalcem ponuja v naprej pripravljene licence, s katerimi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, tako da lahko dela svobodneje krožijo med uporabniki. Označevanje avtorskih del z licenco Creative Commons (CC) ne pomeni, da se avtor odreka avtorskim pravicam, pomeni samo, da ponuja določen del pravic vsem in le pod določenimi pogoji. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 11

13 V primeru avtorsko zaščitenih del se nikakor ne bomo mogli izogniti dogovorom z avtorji, vendar pa bo možnost nadzora nad uporabo avtorskih del morda prepričala avtorje, da bodo laže pripravljeni dovoliti objavo na portalu KAMRA Izobraževanje za vnos vsebin na portal KAMRA Pogoj za razvoj portala KAMRA in ustrezne ter kvalitetne vsebine je permanentno usposabljanje vseh sodelujočih: Članov izvršnega odbora in izvršnega direktorja, ki morajo stalno spremljati vsebinske in tehnične novosti na tem področju, biti seznanjeni z evropskim dogajanjem, standardizacijo itd. Njihova naloga bo tudi, da spremljajo evropske razpise za sofinanciranje, iščejo partnerje in pripravljajo projekte. Regijskih urednikov. Usposabljanje bo osredotočeno na predstavljanje novosti na portalu, razreševanje skupnih problemov, predstavitve novosti na področju portalov in Weba 2.0 itd. Prav tako regijski uredniki potrebujejo znanja iz 'mehkih' veščin, kot je timsko delo, motiviranje, mentorstvo itd., saj bodo vodili regijske uredniške skupine, ki bodo uspešne le, če bodo delovale kot timi. Regijski uredniki bodo mentorji novih kreatorjev vsebin, komunicirali bodo z zunajimi partnerji, pa tudi pripravljali regijske projekte. Usposabljanja za regijske urednike bodo organizirali in delno izvajali člani izvršnega odbora, delno pa zunanji izvajalci. Kreatorjev vsebin. Pričakovati je, da se bo krog organizacij, ki bodo želele objavljati svoje vsebine na portalu, širil. Pogoj za pridobitev uporabniškega privilegija za vnos vsebin bo udeležba na enodnevnem usposabljanju. Usposabljanja bodo v začetku izvajali člani izvršnega odbora, postopoma se bo ta naloga prenesla na regijske urednike oz. člane regijskih uredniških skupin Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si) Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digitalnih vsebin - revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov. Še posebej privlačna je za raziskovalce, saj jim nudi obsežno virtualno zbirko gradiva z različnih znanstvenih področij. Vsebinsko je orientirana na gradiva kulturne dediščine in znanstvene publikacije. Omogoča koordinirano iskanje po različnih bazah podatkov. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 12

14 4. Storitve portala KAMRA 4.1. Prikaz vsebin Prikaz vsebin portala KAMRA je možen z izborom vsebinskih sklopov v glavnem meniju, znotraj teh pa po ožjih vsebinskih kategorijah. Hiter dostop do zadnjih petih vsebin v vsebinskih sklopih pa je možen tudi preko menija 'Zadnjih 5'. Opomba: v teku je prenova grafičnih vmesnikov Regijski vmesniki Prikaz vsebin je možen tudi z izborom ene od 10 regij in v tem primeru se nam prikažejo samo vsebine, vezane na to regijo. Izbor regije se izvede v administraciji ob vnosu poštne številke, preko katere se določi ustrezno regijo. Regijski nabor vsebin uporabnika usmeri na vsebine izbrane regije Funkcije Povečaj/Pomanjšaj, Natisni Z uporabo funkcije Povečaj/Pomanjšaj so vsebine portala dostopne tudi slabovidnim uporabnikom, funkcija Natisni pa izbrano vsebino prilagodi tiskanju Personalizacija Uporabniki, ki želijo uporabljati dodatne funkcionalnosti portala, se morajo registrirati. Registriranim uporabnikom je omogočena možnost kreiranje lastnega uporabniškega okolja z naborom vsebin in nastavitvijo individualnega vmesnika Moj portal. Preko servisa RSS, registra spletnih servisov vsebinskih sklopov, se lahko uporabniki naročajo na novosti iz v naprej izbranih vsebin, ki jim jih sistem posreduje na njihovo omizje Vsebinski sklopi Organizacije Na portalu KAMRA so z osnovnimi podatki popisane vse organizacije, ki prispevajo vsebine. Popis bo služil vsem sodelujočim v portalu, saj se bo tako postopoma gradila baza sodelujočih organizacij, pa tudi uporabnikom, ki bodo imeli hiter dostop do vseh organizacij na področju domoznanstva. Ta podatek bo tudi osnova za prihodnje razvojne projekte, ki bodo temeljili na geografskem informacijskem sistemu, prav tako pa pri povezovanju z zunanjimi partnerji kot je na primer mobilni operater, turistična društva itd Digitalne zbirke Prikaz vsebin na portalu KAMRA temelji na sodobnem principu posredovanja vsebin preko spleta, ki upošteva uporabniško izkušnjo, to je pripovedovanju zgodb. To pomeni, da je vsak multimedijski element mogoče uporabiti na različne načine (re-use) in z njihovim kombiniranjem in sestavljanjem graditi zgodbe. Vsak multimedijski element ali digitalno zbirko lahko pospremimo z dodatnim komentarjem, ki dopolnjuje metapodatkovni opis. To je dodana vrednost portala KAMRA, saj portali, ki vključujejo že oblikovane podatkovne zbirke, takšnega prikaza vsebin ne dopuščajo. Primer: digitaliziramo razglednice nekega kraja. Te združimo v komentirano zbirko Razglednice kraja. Kasneje digitaliziramo gradivo, vezano na lokalnega avtorja in z njim dopolnimo zbirko. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 13

15 V primeru, da ena od razglednic prikazuje rojstno hišo tega avtorja, lahko ta objekt enostavno vključimo v zbirko avtorja. Če pa tega ne želimo, bo razglednica dostopna preko iskalnika ob iskanju po imenu avtorja Multimedijski elementi Multimedijski elementi so osnovni gradniki vsebin portala KAMRA. To so lahko dokumenti, slike, video ali avdio zapisi. Pri oblikovanju digitalnih zbirk lahko uporabimo katerikoli tip multimedijskega gradiva. Primer: Digitalna zbirka, s katero želimo celovito predstaviti lokalnega avtorja, lahko vsebuje njegove tekste, članke o njem iz časopisov, ki smo jih digitalizirali in objavili na portalu dlib.si, avdio zapis njegovega govora in video zapis npr. literarnega večera v knjižnici Novice /Priporočamo V tej rubriki, ki ji še vedno iščemo najprimernejše ime, predstavljamo nove digitalne zbirke, projekte digitalizacije, opozarjamo na predstavitve teh vsebin, opozarjamo na domoznaske digitalne vsebine, ki niso vključene v KAMRO itd. Vsebine rubrike se arhivirajo, tako da je mogoče preko zahtevnega iskalnika poiskati tudi tiste, ki se ne prikazujejo več na portalu Komentiranje vsebin Portal KAMRA želi čim bolj celovito predstaviti lokalno okolje. Poleg vsebin, ki jih predstavljamo knjižnice in druge organizacije, so dragocene tudi informacije individualnih uporabnikov. Zato jim omogočamo komentiranje že objavljenih vsebin in dodajanje njihovih izkušenj in pogledov na že objavljene vsebine Iskanje po vsebinah Po vsebinah portala KAMRA je mogoče iskati z enostavnim ali naprednim iskalnikom. Pri naprednem iskalniku izbiramo med naslednjimi kategorijami, ki jih lahko poljubno kombiniramo: tematski sklopi, format, tipi organizacij, vsebinske kategorije, regije. 5. Administracija Pri opisu administrativnega dela portala bomo omenili le nekaj najpomembnejših elementov. Administracija je zaprt sistem, v katerega dostopa omejeno število uporabnikov, ki so upravljalcu znani in jih kot take lahko kontrolirajo Uporabniške skupine in uporabniki Uporabniške skupine se uporabljajo pri nastavljanju pravic znotraj sistema, pri sistemu obveščanja ter pri sistemu 'workflow'. V administraciji KAMRE imamo 4 uporabniške skupine: vnašalci, redaktorji, administratorji in razvijalci sistema. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 14

16 5.2. Varnost HGI framework uporablja napreden, natančen, predvsem pa razširljiv sistem zagotavljanja varnosti. Do podatka natančno je mogoče določiti tip dostopa za določeno uporabniško skupino ali uporabnika, vključno z upoštevanjem določenih parametrov (npr. časovni interval), ki jih določajo administratorji sistema Vnos vsebin Prednost portala KAMRA v primerjavi z drugimi tovrstnimi portali je, da ne vključuje samo že izdelanih podatkovnih zbirk, pač pa omogoča tudi vnos posameznih digitalnih objektov. To pomeni, da lahko tudi organizacija ali posameznik, ki nima tehničnih možnosti za oblikovanje zbirke na lokalnem sistemu, prispeva svoje vsebine. Za metapodatkovni opis vsebin se uporablja mednarodno uveljavljeni standard Dublin core. Ta standard predstavlja skupni imenovalec vseh standardov, ki so v uporabi v knjižnicah, muzejih in arhivih, kar pomeni, da je mogoč prenos zapisov iz kateregakoli standardiziranega sistema. Poleg tega je dovolj enostaven, da ga lahko uporabljajo tudi tisti, ki nimajo specialnega znanja. Za pomoč pri vnosu vsebin je izdelan priročnik, ki vsebuje navodila in različne primere vnosa Prenos zapisov iz baze COBIB v bazo KAMRA Omogočen je prenos zapisov, ki so jih knjižnice že kreirale v sistemu COBISS. Prenos je možen iz lokalne baze knjižnice, ne pa tudi iz vzajemne baze. Izvajalec portala KAMRA je izdelal ustrezen program, ki ga skupaj z navodili knjižnice prejmejo, ko izrazijo to potrebo Izdelava poročil Izdelati je mogoče različne vrste poročil, zaenkrat so na voljo naslednja: Vnos vsebin. Poročila o vnosu je mogoče grupirati po Organizaciji, Regiji ali Uporabniku. Obisk portala. Izbiramo lahko vse obiske in obiske registriranih uporabnikov. Ogledi portala. Poročila o ogledih lahko grupiramo po dnevih, mesecih, vsebini (digitalnih zbirkah, novicah, organizacijah ali MME), regiji ali letu. Ob izbiri kateregakoli poročila, se nam odprejo možnosti izbire časovnega intervala. Če ga ne izberemo, se izdela poročilo za celotno obdobje. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 15

17 6. Organizacijski model portala KAMRA Portal upravlja Konzorcij KAMRA, katerega ustanovitelji so: Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Osrednja knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Mariborska knjižnica, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Mirana Jarca, Knjižnica Ivana Potrča, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Narodna in univerzitetna knjižnica in Zveza splošnih knjižnic. Konzorcij je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja delovanja in razvoja portala KAMRA. Konzorcij ima naslednje upravne organe: Skupščina Konzorcija, ki jo sestavljajo direktorji članic Konzorcija. Direktorica Konzorcija je Jelka Gazvoda, Mestna knjižnica Ljubljana Izvršni odbor, ki ga sestavljajo Srečko Maček in Matej Zeme, OK Celje; Jana Zeni Bešter, OK Kranj; Tadeja Gregorinčič, Mariborska knjižnica in Miro Tržan, Knjižnica Otona Župančiča. Izvršna direktorica je Breda Karun, Narodna in univerzitetna knjižnica. Naloge Konzorcija KAMRA so zagotavljanje delovanja in razvoja portala KAMRA, zagotavljanje izvajanja redaktorske funkcije v vseh 10 regijah, povezovanje in vzdrževanje partnerskih vezi med financerji, člani Konzorcija in organizacijami, ki prispevajo vsebine portala, vzdrževanje poslovnih stikov z zunanjimi sodelavci, promocija portala KAMRA ter pridobivanje, izvajanje in koordinacija projektov, s katerimi se zagotavljajo dodatna sredstva za delovanje in razvoj portala KAMRA. Operativno delo na portalu KAMRA vodijo izvršni direktor in izvršni odbor, v vseh 10 regijah pa regijski uredniki koordinirajo prispevanje vsebin na portal. IV. Aplikativno okolje portala KAMRA Portal KAMRA teče na programskem ogrodju za hiter razvoj spletnih aplikacij (hgi framework), ki ga razvija izvajalec, podjetje hgi, informacijski inženiring, d.o.o. Sam hgi framework predstavlja skupek spletnih gradnikov in uvaja način in metodologijo njihovega povezovanja v celotno programsko rešitev. O spletnih gradnikih lahko razmišljamo kot o zaključenih elementih v neki spletni aplikaciji (npr. vnosna polja, razni meniji, polja za razvrščanje podatkov,...), o hgi frameworku pa lahko razmišljamo kot o skupku teh gradnikov iz katerih nato sestavljamo specifično spletno aplikacijo. V primeru, da se pokaže potreba po neki specifični funkcionalnosti enega od gradnikov, se dograjuje le ta gradnik, brez da bi bilo zato potrebno kakorkoli reprogramirati ostale. Poleg tega je možno veliko večino novih gradnikov Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 16

18 sestaviti kot kombinacijo že obstoječih, zato posledično ni potrebe za njihovim»ad hoc«programiranjem. Hgi framework je tehnološko zasnovan na osnovi sodobnih spletnih tehnologij. Njegove odlike so stabilnost zaradi standardizirane metodologije razvoja, odlična performančnost zaradi napredne uporabe in optimizacije programske kode ter skalabilnost zaradi modularnosti in večnivojske arhitekture. Portal KAMRA kot aplikativni sistem ima s tem, da teče na hgi framework programskem ogrodju trden temelj. Še posebej je pomembno to, da je preko standardizirane razvojne tehnologije zagotovljena njegova bodoča rast in operativnost, ne glede na funkcionalne spremembe. Tudi glede na to, da je KAMRA pravzaprav spletni servis za širšo populacijo, je preko hgi framework-a zagotovljena zmožnost ohranjanja dobre uporabniške izkušnje, ne glede na to, koliko uporabnikov uporablja vsebine, ki jih KAMRA nudi. V. Infrastruktura portala KAMRA Portal KAMRA je spletni uporabniški servis, kot tak pa mora zadostovati določenim kriterijem, v kolikor želi ohranjati svoje poslanstvo. Ti kriteriji so preprosto to, da je portal Kamra na svetovnem spletu dosegljiv kadarkoli in da je njegova uporaba hitra in preprosta, ne glede na dejavnike, ki se lahko pojavijo in ki bi lahko ogrozili delovanje portala kot tako. Za doseganje omenjenih kriterijev mora tako portal KAMRA gostovati na zanesljivi infrastrukturi. Slednja mora omogočati zanesljivost v smislu ohranjanja delovanja v primeru izpadov posameznih komponent infrastrukture, zmožnosti servisiranja bodočih zahtev s strani naraščanja števila tako uporabnikov kot vsebin, ki jo slednji zahtevajo, omogočati pa mora tudi kapacitetne zmožnosti shranjevanja in varovanja vsebin. Portal KAMRA je v obdobju trajanja projkta vzpostavitve na strojni in programski opremi izvajalca. Maja 2009 se je gostovanje preneslo na OK Celje, ki je edina od partnerjev Konzorcija lahko zagotovila ustrezno opremo(strežnik(i), licenčno pokritost sistemske programske opreme Windows strežnik(i), SQL podatkovni strežnik(i), diskovno polje, komunikacijska infrastruktura itd.) VI. Projekt vzpostavitve regijskega portala KAMRA, Priprava projekta vzpostavitve regijskega portala KAMRA se je začela že v letu 2004, ko je neformalna delovna skupina v sestavi Oskar Wolf, Martina Rozman Salobir, Boris Horvat in Breda Karun pripravila projektni dokument, v katerem je začrtala osnove portala KAMRA. Oskar Wolf je izdelal funkcionalno specifikacijo, ki je bila osnova za nastanek današnjega portala. Projekt je bil že na samem začetku zastavljen kot razvojni projekt, ki ga je sproti treba prilagajati spremembam na področju tehnologije in strokovnega znanja na področju prezentacije digitalnih vsebin. Prav tako se stalno pojavljajo novi tematsko zasnovani portali, s katerimi se KAMRA lahko dopolnjuje ali pa z njimi prihaja v nasprotje. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 17

19 S podpisom Pisma o nameri so leta 2004 osrednje območne knjižnice in NUK pristopili k projektu. Delovna skupina je na Ministrstvu za kulturo zagotovila sredstva za 4-letno izvajanje projekta. Zaradi zapletov z izbranim izvajalcem in nedefinirane upravne strukture portala, se je proces nastajanja portala zavlekel. Šele v drugi polovici leta 2007 je bilo urejeno razmerje z novim izvajalcem in je bil ustanovljen Konzorcij KAMRA, kar je omogočilo nadaljevanje dela na vzpostavitvi portala in zagotavlja njegovo nemoteno delovanje. Portal je bil kljub zamudam dokončan leta 2008, kar pa ne pomeni, da se ne bo nenehno dopolnjeval in nadgrajeval. V letu 2005 in 2006 so bila izvedena usposabljanja za regijske urednike in kreatorje vsebin, ki pa jih bo zaradi časovne oddaljenosti in delnih sprememb v administraciji potrebno osvežiti in dopolniti. V letu 2007 je izvajanje portala KAMRA prevzel nov izvajalec, podjetje HGI. Aplikacija portala deluje na izvirnem HGI frameworku, ki ga je razvil izvajalec in zagotavlja stabilnost, prilagodljivost, razširljivost in prilagodljivost sistema. Poleg tega je prišlo do delne spremembe v izboru vsebin portala. Opustili smo obveščanje o dogodkih in novicah v najširšem smislu in se osredotočili na prikaz digitalnih vsebin, tako v obliki zbirk kot posameznih multimedijskih elementov. V letu 2008 so bili prenovljeni vsi vmesniki portala, ki portal KAMRA jasneje profilirajo kot portal domoznanskih vsebin in so bolj prilagojeni uporabniški izkušnji. VII. Razvojni projekti V tem poglavju je navedenih nekaj predlogov projektov, s katereimi bomo nadgrajevali portal in mu dodajali dodatne funkcionalnosti. Razvojne projekte bomo prijavljali na ustrezne domače in mednarodne razpise za sofinanciranje. Uvedba Creative Commons licenc Projekt je definiran kot razvojni, saj v Sloveniji še ni veliko tovrstne prakse, še posebej ne v javnih zavodih. V svetu pa se je ta način licenciranja že uveljavil, saj avtorjem omogoča, da samo nadzorujejo uporabo in objavo svojih avtorskih del. Vključevanje zunajih baz podatkov Nekatere organizacije so že digitalizirale svoje domoznanske zbirke, jih oblikovale v podatkovno bazo in opremile z metapodatki. Dostop do teh baz je sicer možen z vpisom povezav nanje, vendar to pomeni, da mora uporabnik svojo poizvedbo na drugi spletni strani ali portalu ponoviti. Tudi rezultati poizvedb so na ta način razpršeni. V primeru, da je uredniški odbor KAMRE zainteresiran za te vsebine in se z objavo na portalu KAMRA strinjajo tudi te organizacije, se razvije orodje, s katerim bo možno enkratno iskanje po portalu KAMRA in zunanjih bazah. Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 18

20 Večjezični vmesniki in možnost prikaza večjezičnih vsebin Pri tem projektu gre za dva podprojekta: 1. Prevod vmesnikov portala. Če želimo, da bo portal KAMRA razumljiv tudi uporabnikom, ki ne razumejo slovenščine, bo potrebno prevesti vsaj vmesnike portala KAMRA in osnovne informacije o portalu. Primerno je, da se prevedejo vsaj v angleščino, italijanščino in madžarščino. 2. Vnos vsebin v tujih jezikih. Predvsem na narodnostno mešanih območjih, ki so dvojezična, bo potrebno omogočiti tudi vnos vsebin v obeh jezikih. Glede na to, da HGI framework lahko podpre tak vnos vsebin, bi bili stroški tega projekta predvsem prevajanje. Povezava vsebin portala KAMRA z Google ali Najdi.si zemljevidom S to povezavo na zemljevidu vidimo natančno lokacijo izbrane vsebine. Ta storitev se je na podobnih portalih pravkar začela pojavljati in je izjemno atraktivna z vidika uporabe portala. Z geografskim lociranjem vsebin se podpira lokalno identiteto in pripadnost. Na ta način bi tudi laže prikazali vrednost vlaganja v portal KAMRA lokalni politiki in financerjem. Tak prikaz vsebin je zanimiv tudi za področje turizma. Razvoj vmesnikov za mobilni dostop do portala KAMRA Dodatni vmesnik za prikaz vsebin portala bi bil še posebej zanimiv za uporabnike s področja turizma in izobraževanja. Viri: Creative Commons Slovenija. Pridobljeno dne s spletne strani: Digitalna knjižnica Slovenije. Pridobljeno dne s spletne strani: eeurope: An Information society for All. Pridobljeno dne s spletne strani: Golob, Simon: Projekt KAMRA, Funkcionalna specifikacija. Interno gradivo Hržič, Peter: Projekt KAMRA, Sistemska IT infrastruktura za spletni portal. Interno gradivo i A European Information Society for growth and employment. Pridobljeno dne s spletne strani: Kasteren, Joost van: A Renaissance in Cultural Diversity: A UNESCO Vision for Virtual Communities. An Interview with Isabelle Vinson. DigiCULT: Virtual Communities and Regijski portal KAMRA, Analiza stanja 19