1 UVOD

Transkripcija

1 Informatika v organizaciji in managementu MODELIRANJE ODLOČITVENEGA ZNANJA ZA POMOČ PRI IZBIRI MOBILNEGA TELEFONA Mentor: zasl. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Jasmin Kljajić Kranj, november 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, zasl. prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, za vodenje in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi svoji družini in prijateljem ter sodelavcem, ki so me pri tem spodbujali in podpirali.

3 POVZETEK Diplomsko delo obravnava odločitveno znanje o izbiri mobilnega telefona. Razvit je odločitveni model, ki sistematično in transparentno predstavi znanje in je namenjen tistim, ki se želijo odločiti za določen mobilni telefon. Pri tem sta uporabljena programa za pomoč pri odločanju DEXi in MindDecider. Implementacijo modela v obeh orodjih smo preizkusili v praksi in oba pristopa primerjali med seboj. Prav tako smo primerjali dobljene rezultate in ugotovili, da ni večjih razlik med njima. KLJUČNE BESEDE sistemi za podporo odločanju odločitveno znanje mobilni telefon izbira ABSTRACT This thesis deals with decision making skills about choosing a mobile phone. It s developed a decision model that systematically and transparently present knowledge and is intended to help for those who wish to opt for a cell phone. In this model are used two programs, DEXi and MindDecider, to support in decision making. Implementation of the model in both tools were tested in practice, and both approaches were compared. We have also compared the results obtained and we found no significant differences between them. KEYWORDS decision support systems decision making skills cell phone choice, decision

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD MOBILNA TELEFONIJA Mobilna telefonija v Sloveniji Sodobna mobilna telefonija ODLOČANJE IN ODLOČITVENI PROCES Problematika procesa odločanja Večparametrsko odločanje Informatika kot podpora pri odločanju OLAP Podatkovno rudarjenje Ekspertni sistemi (ES) Programski paketi za delo s preglednicami Sistemi za podporo odločanju v praksi Spletne aplikacije Metoda AHP Metoda DEX PREDLOGI ODLOČITVENEGA MODELA Kriteriji izbire Zaloge vrednosti Funkcija koristnosti Opis variant (mobilnikov) Ocena variant Primerjava odločitvenega procesa ob uporabi programa MindDecider KRITIČNA PRIMERJAVA UPORABLJENIH METOD ZAKLJUČEK Ocena učinkov Pogoji za uvedbo Možnosti nadaljnjega razvoja LITERATURA IN VIRI PRILOGE Priloga 1: DEXi Priloga 2: MindDecider... 51

5 1 UVOD Ljudje se v vsakdanjem življenju neprestano odločamo. Večinoma so naše odločitve pogojene s cilji in potrebami. Nakup novega avta nekaterim pomeni dvig ugleda v družbi, nov družinski član bo zadovoljil željo po potomcih in trdo delo omogočilo napredovanje v službi. Podobno se dogaja v podjetjih, le da je v tem primeru odločitveni proces praviloma bolj formaliziran. Cilji organizacije so pomembnejši od individualnih in slaba odločitev večinoma pomeni večjo škodo, če jo primerjamo z napačno odločitvijo posameznika, saj gre tu ponavadi za večje vsote denarja in vpliv na življenje večjega števila posameznikov. Odločevalec mora svojo odločitev sprejeti na čim bolj racionalen način ter ob zagotovljeni količini in kakovosti informacij. V sodobnem svetu je informatika zaradi hitrih in neprestanih sprememb postala zelo pomemben člen v delovanju podjetij, ki potrebujejo vse boljšo informacijsko infrastrukturo, da bi lahko sledila sodobnim trendom in si ustvarila konkurenčno prednost. Preživetje v modernem poslovnem svetu pa je ravno tako pogojeno s pravimi informacijami za pravilno odločanje o ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti, za dvig storilnosti, za doseganje višje donosnosti itn. Orodja, ki združujejo ti dve pomembni področji, so sistemi za podporo odločanju. Sisteme za podporo odločanju najdemo v več oblikah, vendar pri uvrstitvi v poslovni svet mislimo nanje predvsem z informacijskega vidika. Večinoma so to proizvodi sistema za odločanje v obliki dokumentov in poročil, ki odločevalcu postrežejo s potrebnimi informacijami, vendar pa poznamo tudi bolj dodelana programska orodja, ki lahko nekatere nestrukturirane probleme avtomatizirano rešujejo popolnoma sami. Namen diplomskega dela je na podlagi preučevanja strokovne literature prikazati način kakovostnega odločanja pri poslovnih odločitvah s pomočjo uporabe sodobnih informacijskih orodij ter predstaviti preprost primer večparametrske odločitve v praksi. Cilj, ki ga želim v diplomskem delu doseči, je na podlagi strokovne literature spoznati teorijo odločanja, sisteme za podporo odločanju ter implementirati preprost primer nakupa pametnega mobilnika v program za podporo odločanju. Diplomsko delo je razdeljeno na vsebinske sklope. V teoretičnih izhodiščih je predstavljen proces odločanja, razložene so vrste odločanja, kakšni problemi se pri tem pojavljajo, katere so faze v odločitvenem procesu ter kaj je večparametrsko odločanje. Nadalje je prikazano vsebinsko področje obravnavane problematike, to je področje informacijskih sistemov v podjetjih, ki se povezujejo s sistemi za podporo odločanju. Osrednji del diplomskega dela prav tako vključuje uporabo odločitvenih modelov v praksi, in sicer z metodama AHP in DEX ter raznimi spletnimi aplikacijami. V zadnjem delu je predstavljeno programsko orodje za podporo odločanju DEXi na preprostem primeru odločitve ob nakupu tehnično zahtevnejšega aparata. Za odločitveni primer sem si izbral t. i. pametni mobilni telefon. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 1

6 2 MOBILNA TELEFONIJA Mobilna telefonija je močno spremenila način življenja in način komuniciranja. Ob prvih pionirskih odkritjih leta 1843 si nihče ni predstavljal, da se bo svet mobilne telefonije tako hitro in množično razvijal. Danes, ko je mobilna telekomunikacijska tehnologija prisotna in dostopna prav vsem ter jo ponuja veliko število različnih operaterjev, je njihova glavna težava, kako pridobiti nove in obdržati stare stranke oz. kako ne počivati na doseženih lovorikah, pač pa biti čim bolj inovativni in iznajdljivi. S podobnim problemom pa se srečujejo tudi vsi proizvajalci mobilnih telefonov, ki danes niso več samo sredstvo za telefoniranje, temveč predvsem multimedijska napravica, ki omogoča tako zabavo kot tudi resna opravila. Dejstvo je, da se svet mobilne telefonije neprestano spreminja in izboljšuje. V vrhu se bodo obdržali zgolj tisti, ki bodo znali oziroma vsaj skušali biti korak pred ostalimi bodisi z večjo, zanimivejšo ponudbo ali ugodnejšo ceno mobilnikov. Mobilna telefonija je močno spremenila način komuniciranja in sodelovanja med ljudmi, saj si življenja brez mobilnih telekomunikacij praktično več ne predstavljamo. Da je do tega prišlo, pa je bil potreben čas. Razvoj mobilnih komunikacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel z izumom telegrafa in se nadaljeval vse do danes. Razdelimo ga lahko na tri ključna obdobja: to so obdobje zgodnjih odkritij, obdobje klasičnih (predceličnih) odkritij in obdobje celičnih omrežij, ko že lahko govorimo o mobilnih generacijah. Nadaljnji razvoj je šel predvsem v smeri razvoja in standardizacij generacij mobilnih sistemov. NMT, GSM in UMTS so tri generacije, ki pa ne bodo ostale osamljene. Glede na to, kako intenziven je razvoj in kako je težko slediti vsem novostim, ki jih mobilni svet ponuja, bo četrti generaciji gotovo sledila še kakšna. Prva odkritja, ki so pripomogla k razvoju mobilnih telekomunikacij, lahko pripišemo Samuelu Morsu, ki je leta 1837 izumil prvi praktično uporabni telegraf. Kljub temu da ta dogodek ni neposredno povezan z razvojem brezžičnega sistema komuniciranja, je zelo pomemben, ker je postavil osnovne principe za nadaljnji razvoj. Te principe je uporabil Faraday, ko je leta 1843 začel obsežne raziskave o tem, ali je mogoče električno energijo prenašati tudi v prostoru. Njegovo delo je ves čas spremljal James Clerk Maxwell, ki se je dokopal do spoznanja, da sta tako elektrika kot svetloba elektromagnetni valovanji z določeno frekvenco. Drugo pomembno spoznanje pripisujemo nemškemu fiziku Hertzu, ko je leta 1887 definiral radijski spekter elektromagnetnega valovanja in pojasnil njegov način valovanja. Ta dva dogodka sta podala zadostno količino informacij in inovacij, da je lahko njun naslednik teorijo spravil v prakso. Ta naslednik je bil italijanski izumitelj Marconi, ki je leta 1894 odkritja svojih predhodnikov začel načrtno demonstrirati. Zgradil je uporaben in zanesljiv brezžični radio, ki je omogočal prenos telegrafskih signalov, leta 1901 pa je uspel poslati prve radijske signale preko Atlantika. Marconi je o radiu razmišljal samo kot o brezžičnem telegrafu, ki naj bi služil za prenos podatkov, ne pa tudi zvoka. Ne glede na to omejitev je ta dogodek opredelil začetek razvoja brezžičnih komunikacij. Razcvet brezžičnih telekomunikacij se je nadaljeval leta 1906, ko je izumitelj Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 2

7 Fessenden uspel prenesti človeški govor na razdalji približno 15 kilometrov (s celine na ladjo v Atlantiku), s čimer je mobilno komuniciranje preseglo vsa pričakovanja in lastne razsežnosti. Leta 1921 so v ZDA uvedli pionirsko obliko kopenskega mobilnega radijskega omrežja in policijske avtomobile opremili z radijskimi sprejemniki, ki so lahko spremljali radijske signale. Ti so bili najprej v telegrafski obliki, kasneje pa v obliki govora. Uporaba takega komuniciranja se je kasneje razširila še na druge javne službe, kot so reševalci, gasilci in vojska. Čeprav je radar tisti, ki je najpogosteje naveden kot največji dosežek iz obdobja druge svetovne vojne, ne smemo prezreti še ostalih pripomočkov za učinkovito telekomunikacijo, s čimer se je razvoj brezžičnih komunikacij le še pospešil. Tako so se kmalu za tem začela pojavljati prva komercialna omrežja, in sicer v ZDA in skandinavskih državah. Prva klasična omrežja so imela vrsto pomanjkljivosti, saj niso uporabljala celičnega principa gradnje omrežja. Uporaba mobilnih terminalov je bila kompleksna in uporabniku neprijazna, in sicer tako zaradi njihove velikosti kot tudi zaradi njihove porabe energije. Poleg tega so delovala zgolj na dodeljenem frekvenčnem prostoru, terminali so tehtali več kot deset kilogramov in bili uporabni samo v vozilih. Uvedba celične zasnove gradnje mobilnih omrežij pomeni začetek t. i. prve generacije mobilnih telekomunikacij. Zanjo so značilna odlična analogna omrežja, ki so večjemu številu uporabnikov prvič omogočila dostop do storitev tovrstnih komunikacij. Ideja o celični zasnovi omrežja je bila objavljena leta 1947, vendar sta gradnja in obratovanje takega omrežja zahtevala uporabo naprednih informacijskih tehnologij, ki do tega leta še niso bile na voljo. Z razvojem računalništva in informacijske tehnologije v petdesetih in šestdesetih letih pa so se povečale tudi tehnološke zmožnosti za razvoj mobilnih telekomunikacij. V ZDA, Evropi in na Japonskem so tako kmalu začeli nastopati projekti za gradnjo novega tipa omrežij celična omrežja prve generacije. Omrežja prve generacije so imela sprva mnogo skupnih značilnosti, vendar so se kasneje razvijala zelo nekoordinirano in zato postala nekompatibilna med seboj (Farley, 2009). Kljub temu da je šel sprva razvoj v več smereh, je že prva generacija poskrbela za skladnejšo pot. Tako se je sistem NMT uveljavil v več državah. Začetki segajo v leto 1981, ko zaradi nekompatibilnosti med mobilnimi sistemi začnejo razmišljati o enotnem sistemu, ki bi ga sprejele vse države in bi deloval povsod. Sistem GSM požene velik uspeh, prestopi meje evropskega ozemlja in postane svetovni standard. Druga generacija je bila izjemen dosežek, ki je bila v letih 1999 in 2001 deležna dveh nadgradenj, predvsem v smeri prenosa podatkov. Leto 2003 zaznamuje pojav tretje generacije mobilnih sistemov, sistem UMTS kot nov globalni standard in osnova za brezžično multimedijo. Prvo generacijo mobilne telefonije definira uporaba omrežij, ki so temeljila na analognih celičnih omrežjih. Razvoj standardov je bil dolgotrajen proces, ki se je v nekaterih primerih začel že leta 1947, prva praktična implementacija v komercialne Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 3

8 namene pa se je zgodila leta 1981 v Skandinaviji. Prvo generacijo mobilnih telekomunikacij predstavlja analogni sistem NMT (Nordic Mobile Telephone). Ni trajalo dolgo, da so omrežja mobilnih telekomunikacij vzpostavile še druge evropske države. Sistemi so imeli različna imena (AMPS, C-netz, Radiocom 2000, TACS) in so bili med seboj nezdružljivi. Med vsemi evropskimi sistemi je največ uspeha doživel prav sistem NMT, ki se je iz skandinavskih držav (Norveška, Švedska, Danska in Finska) razširil po vsej Evropi, uporabljati pa so ga začele tudi nekatere države drugih celin. Standardi prvih generacij so bili dober približek sodobnih sistemov, vendar s preveč pomanjkljivostmi. Vsaka država je imela svoj sistem, ki ni bil skladen z drugimi, zato so naročniki oziroma uporabniki lahko klicali le znotraj svoje države. To so bili razlogi za začetek procesa konvergence, saj so državni regulatorji in združenja operaterjev opazili potrebo po večji mednarodni ali celo globalni združljivosti mobilne telefonije. Konec devetdesetih je bilo jasno, da starejša analogna omrežja, zaradi omejenih kapacitet, ne bodo sposobna zadostiti vse večjemu povpraševanju po brezžični komunikaciji. Tako drugo generacijo zaznamujeta predvsem digitalizacija omrežja in zmanjšanje števila različnih standardov. V obdobju priprav na združeno Evropo pa je postalo zelo pomembno, da so države Evropske unije povezane tudi z enotnim sistemom mobilne telefonije. Osnutek za skupno mobilno telekomunikacijsko omrežje je nastal leta 1982 na konferenci CEPT (Conference des Administrations des Poste et Telecommunications), ki so se je udeležili strokovnjaki iz šestindvajsetih evropskih držav. Ustanovili so specialno mobilno skupino, imenovano GSM (Groupe Speciale Mobile), ki je preučevala vprašanje o panevropskem omrežju v rezerviranem frekvenčnem pasu. Zavedali so se, da morejo iti preko nacionalnih interesov in stremeti k vsestranskemu trgu mobilnih telekomunikacij, ki bo sposoben sprejeti milijone uporabnikov oziroma naročnikov ter da ga bo možno vseevropsko implementirati. Sprva so pričakovali, da bo skupina GSM le harmonizirala obstoječe mobilne telekomunikacijske sisteme, vendar je bila uskladitev zaradi pravice do intelektualne lastnine povsem nemogoča naloga. Tudi če bi jim to uspelo, bi bil novi sistem še vedno analogen in posledično zastarel. Takratne analize so namreč pokazale, da je Evropa močno zaostajala za razvitejšimi ZDA in Japonsko. Zato si je skupina GSM za cilj zastavila razviti tehnološki standard, ki ga bo upodabljala vsa Evropa in zato vanj vključila najsodobnejše tehnologije. Skupina je delovala na štirih medsebojno povezanih in odvisnih ravneh: politični ravni, ravni operaterjev, ravni proizvajalcev in ravni tehnoloških standardizacij (Razoršek, 2005). Začetek delovanja sistema GSM je šel skozi tri faze, ki so jih spremljale tudi številne ovire. Te so se pojavljale na področju nezadostnih tehnologij, zaostankov v testiranjih opreme, fizikalnih omejitvah, političnih ovir, liberalizaciji trga in drugje. Težave so uspešno rešili in uspeli zagnati nov standard mobilnih telekomunikacij. Prva nadgradnja sistema druge generacije mobilnih telekomunikacij, katerega slabost je bila predvsem počasnost prenosa podatkov, je bila tehnologija HSCSD (High - Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 4

9 Speed Circuit - Switched Data hitri vodovno komutirani prenos podatkov). Ta je omogočila hitrost prenosa, ki bi jo lahko primerjali z eno linijo ISDN fiksnega telefonskega priključka. Ta storitev predstavlja vstop v t. i. generacijo mobilnih telekomunikacij 2,5 oziroma 2+ in je bila do uvedbe GPRS primerna predvsem za uporabnike, ki niso zmogli brez interneta in spletnih uslug. Imela pa je eno slabost, in sicer to, da je morala biti povezava med dvema točkama (aparat omrežje) stalna, tudi ko ni bilo dejanskega prenosa podatkov. Druga nadgradnja sistema GSM, ki pa še vedno spada v generacijo 2+, je tehnologija GPRS (General Packet Radio Service paketni prenos podatkov), ki je podobno kot tehnologija HSCSD še vedno klasična telekomunikacijska storitev. Glavne slabosti prve nadgradnje GPRS rešuje s tem, da prenosa podatkov v paketih ni in je tako obremenitev omrežja manjša. To omogoča, da se storitve obračunavajo na podlagi dejanske količine prenesenih podatkov, ne pa na podlagi časa trajanja podatkovne zveze. GPRS je bil pomemben korak pri združevanju mobilne telefonije in interneta, saj je pri GPRS uporabljena vrsta internetnih standardov, glavna podobnost pa je v paketnem načinu prenosa podatkov. Poleg tega dobi vsak uporabnik s telefonsko številko še posebno začasno številko IP, ki je značilna za internetni protokol. Tehnologija GPRS je bila prvi korak k uvedbi tretje generacije mobilnih telekomunikacij (Pečnik, 2004). Tretjo generacijo mobilnih sistemov predstavlja UMTS (Universal Mobile Telecommunications System), ki pomeni univerzalni sistem mobilnih telekomunikacij in naj bi bil zaključek konvergence vseh različnih sistemov; je enoten globalen standard (osnova za brezžično multimedijsko komunikacijo), ki ga oblikujeta visoka kakovost in zmogljivost, s tem pa uporaba in razvoj že znanih in tudi novih storitev. Veliko vsebin in storitev tretje generacije je bilo omogočenih že s sistemom GSM/GPRS, sistem UMTS pa te storitve nadgrajuje in med drugim omogoča tudi hkratni prenos videa in govora, t. i. videofonijo, ki trenutno predstavlja najzahtevnejši in najhitrejši prenos podatkov. Prav vse podatkovne storitve, ki so bile na voljo v generaciji 2+, lahko v sistemu UMTS potekajo mnogo hitreje. Možna je tudi uporaba novih storitev, ki do tedaj zaradi premajhne hitrosti in slabše kakovosti niso bile mogoče (Pečnik, 2004). V uporabi pa je že četrta generacija mobilnih sistemov (kratica 4G). V nasprotju s tretjo generacijo, ki temelji predvsem na razvoju novih standardov in strojne opreme, je četrta usmerjena v brezmejno integracijo obstoječih brezžičnih tehnologij. Poglavitno vodilo te generacije mobilnih omrežij 4G je predvsem podpora obsežnim in poosebljenim storitvam. V takšnem smislu je četrta generacija mobilnih omrežij mnogo bolj usmerjena v zahteve končnih uporabnikov v smislu uporabnih storitev. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 5

10 Slika 1: Razvoj mobilne telefonije Vir: Prirejeno po Farley, Na sliki 1 vidimo, kako je potekal razvoj mobilne telefonije v svetu vse od njenih začetkov pa do danes, ko se vse bolj uveljavlja že četrta generacija, t. i. 4G. 2.1 Mobilna telefonija v Sloveniji Prvo obdobje predstavlja začetek mobilne telefonije v Sloveniji in sega v leto 1991, ko je prvi mobilni operater na trgu ponudil takrat najbolj razširjen evropski standard NMT. Drugo obdobje je zaznamovala tehnologija GSM, ki se je v Sloveniji začela uvajati šele leta 1996, kar pet let za zahodnejšimi državami in v Skandinaviji. Kljub temu da je lahko za tako hitro rastočo panogo to problem, je Slovenija z razvojem trga, uvajanjem tehnologije in ponudbo storitev zamudo znala hitro nadoknaditi. Tretje obdobje je čas bolj ali manj uspelih poskusov liberalizacije slovenskega trga mobilne telefonije in začetek prvih premikov na področju pojava konkurence in novih ponudnikov na trgu. Podjetje SP PTT Ljubljana (sestavljeno podjetje za pošto, telegraf in telefon) je leta 1991 ustanovilo družbo Mobitel. Osnovna naloga tega na novo ustanovljenega podjetja je bila predvsem zagotavljanje razvoja mobilnih telekomunikacij in izgradnja mobilnega omrežja v Sloveniji. V istem letu so se ustanovitelju z dodatnim kapitalom pridružila še druga takratna PTT podjetja in leto kasneje se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo. Z ločitvijo poštne in telekomunikacijske dejavnosti pa je podjetje prešlo v 100-odstotno last Telekoma Slovenije (še danes je večinski lastnik tega operaterja država). Kot prvi ponudnik omrežja NMT začne Mobitel delovati že leta 1991, pet let kasneje pa ga je država imenovala za nacionalnega operaterja z nalogo izgradnje omrežja GSM. Od tu je šel razvoj tega podjetja samo še navzgor. Povsod po svetu je povsem običajno, da se na trgu mobilne telefonije poleg operaterjev pojavljajo tudi ponudniki storitev. Debitel, d. d., je bil ustanovljen Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 6

11 avgusta leta 1998 kot delniška družba, oktobra pa je podpisal pogodbo o trženju Mobitelovega omrežja GSM. Operaterji za razliko od ponudnikov morajo vlagati v izgradnjo lastnega omrežja ter ga tehnološko vzdrževati in nadgrajevati. Z razliko od operaterjev lahko Debitel kot ponudnik mobilnih telekomunikacij vso svojo pozornost namesto v gradnjo in razvoj omrežja usmerja v naročnika. Po mnenju tega podjetja je najpomembneje oblikovati ponudbo celostnih, kakovostnih storitev, prilagojenih željam in potrebam naročnika po konkurenčni ceni. Si.mobil, d. d., je kot prvi zasebni mobilni operater v Sloveniji uporabnikom svoje storitve predstavil marca Z njegovim vstopom na trg lahko rečemo, da se je začela razvijati konkurenca. Cene storitev in mobilnih aparatov so se začele zniževati, kakovost je rasla, mobilna telefonija pa je postala dostopna vsem. Lastnik Si.mobila je družba Mobilkom Austria, ki je v slovenskega operaterja začela investirati februarja 2001 in postala 100-odstotni lastnik maja 2006; s tem je Si.mobil vključila med vodilne skupine operaterjev v Srednji in Vzhodni Evropi. Podjetje je leta 2001 sklenilo tudi partnerstvo z vodilnim svetovnim operaterjem Vodafone, kar ji je omogočilo nudenje preizkušenih globalnih izdelkov in storitev. Nekoč drugorazredni operater se lahko danes uspešno, z ramo ob rami, kosa z Mobitelom. Telekomunikacijsko podjetje Vega se je na slovenskem trgu pojavilo septembra 2001 kot blagovna znamka podjetja Western Wireless International Slovenija, d. o. o., ter se slovenskim uporabnikom ponudilo kot tretji operater in četrti ponudnik brezžičnih telekomunikacij. Slovensko podjetje je bilo v 100% lasti podjetja Western Wireless International Corporation (WWI), ki je v hčerinskem razmerju do ameriškega podjetja Western Wireless Corporation (WWC). Prvotni cilj podjetja je bil v petih letih doseči petino slovenskega trga, a namesto tega je Vega leta 2006 prenehala z delovanjem. Sprva so bili rezultati pri Vegi zelo obetajoči, saj so v prvem tromesečju leta 2002 dosegli nadpovprečne rezultate. Vlagali so v oglaševanje, videz prodajnih mest in naročniških centrov, sponzorstvo in prepoznavnosti svojega zaščitnega znaka. Sčasoma se je podjetje zaradi nelojalne konkurence ter nereagiranja s strani države in regulatornega organa znašlo v velikih težavah in milijardnih izgubah. Zadevo so skušali reševati z odpuščanjem delavcev, odprodajo opreme in z zmanjševanjem oglaševanja. Vložili so tudi tožbi zoper največjega igralca na trgu ter državo in APEK. Ker podjetje ni videlo več nobene perspektive, ki bi omogočala nadaljnje investicije, se je odločilo prodati del omrežja Si.mobilu in Mobitelu, licenca GSM in ostala infrastruktura pa je prešla v roke Tušmobilu. Ko je Tušmobil, d. o. o., junija 2006 prevzel, kar je ostalo od Vege, je nadaljeval z idejo o enotni tarifi v vsa mobilna omrežja. Z njegovim prihodom na trg mobilne telefonije se je na področju mobilnih komunikacij spremenilo marsikaj, saj je Tušmobil ponudil ugodne pogovorne in mobilne aparate za le en evro. Konkurenca je tem trendom sledila. Rezultat tega je, da imajo danes uporabniki mobilne telefonije bistveno cenejše klice in subvencionirane mobilne aparate, česar pred obstojem Tušmobila ni bilo. Tušmobil je skupaj s sestrskim podjetjem Tuš Telekom prvo podjetje na trgu, ki je ponudilo četvorček (quadruple play), ki vključuje internet, digitalno televizijo ter stacionarne in mobilne telefonske storitve. Njegovemu vzoru so sledila tudi druga podjetja (npr. združitev Siola in Mobitela). Tušmobil je po dobrem letu delovanja začel z likvidnim poslovanjem, kar pomeni, da so njihovi prihodki višji od stroškov. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 7

12 Ta prelom je dosegel nadpovprečno zgodaj, saj to v tako kratkem času ni uspelo nikomur od obstoječih akterjev. Podjetje IZI mobil, d. d., je bilo ustanovljeno leta 2005, njegova osnovna dejavnost je zagotavljanje storitev na področju telekomunikacij. Prek svoje blagovne znamke ponuja tudi predplačniške mobilne telefonske storitve. IZI mobil, d. d., je operater navideznega mobilnega omrežja, zato svoje storitve ponuja v omrežju Mobitel GSM z več kot 99-odstotno pokritostjo slovenskega ozemlja. 2.2 Sodobna mobilna telefonija V desetih letih se je v mobilnem svetu spremenilo veliko stvari. Nove tehnologije nam nudijo boljše in hitrejše načine komunikacije. Novejša omrežja (GPRS, EDGE, UMTS) nam omogočajo hitrejši prenos podatkov. Boljši mobilniki nam ponujajo vse večji nabor storitev, ki nam vsakodnevno krajšajo čas in nas povezujejo. Če je pred leti veljalo, da večina ljudi uporablja telefon samo za telefoniranje in za pošiljanje SMS-ov, je sedanje stanje drugačno. Navajeni smo, da smo»online«vedno in povsod. Sodobna socialna omrežja: Facebook, gtalk, Messenger podpirajo mobilne telefone in obratno. Sodobni mobilniki pa omogočajo tudi delo z dokumenti Office in PDF ter tako predstavljajo tudi»mobilno pisarno«. In tako smo lahko namesto za računalnikom nekje zunaj, kjer komuniciramo s pomočjo mobilnega telefona. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 8

13 3 ODLOČANJE IN ODLOČITVENI PROCES V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000) lahko najdemo več definicij pojma»odločiti se«, vendar se bom sam v tem diplomskem delu osredotočil predvsem na ekonomski pogled na odločanje, ki ga omenjeni slovar opredeljuje kot 'dajanje prednosti čemu pri izbiri'. Pri brskanju po drugi literaturi hitro ugotovimo, da je odločanje zelo širok pojem, katerega definicije različnih avtorjev so si dokaj podobne. Kralj v knjigi Management - Nova znanja za uspeh (2002, str. 346) opredeljuje odločanje kot proces razreševanja problemov in sprejemanja odločitve o izbrani rešitvi, pri čemer problem definira kot nekaj, kar je v zadevi nejasnega in se nanaša na razlike v stanjih ob različnih točkah v času. Med drugim tudi pravi, da je ustvarjalni problem določitev želenega stanja, izvajalni pa pomeni razliko med stanji v času. Robbins in Decenzo (2001, str. 115) definirata odločanje kot skupek osmih korakov, ki vključuje prepoznavanje problema, izbiro rešitve in ocenjevanje uspešnosti te rešitve. Problem pa tukaj predstavlja neskladnost med obstoječim in želenim stanjem določene situacije. Podobno menijo tudi Rozman, Kovač in Koletnik (1993, str. 25), ki pravijo, da je odločitev izbira med možnostmi in da odločanje kot proces predvideva obstoj vsaj treh stvari, in sicer potrebo po odločitvi, različne rešitve ter merila, na podlagi katerih se odločamo. Iz zgoraj navedenih definicij lahko povzamemo, da je odločanje reševanje nekega problema z izbiro izvedljivih alternativ, s katerimi odločevalec skuša doseči kar najboljšo rešitev za prihodnje delovanje. V večjih podjetjih je pomembnost odločitve odvisna od ravni menedžmenta, kjer je sprejeta. Predmet odločanja je na vsaki ravni drugačen. Ravni v podjetju delimo na (Rozman, Kovač in Koletnik, 1993, str ): nižjo raven, kjer nižji menedžerji sprejemajo odločitve o proizvodu in proizvodnem procesu, srednjo raven, kjer srednji menedžerji izvajajo operativno odločanje oz. odločanje o poslovnih funkcijah ter višjo raven, kjer se višji menedžerji odločajo o celotnem poslovanju podjetja, torej izvajajo predvsem strateške odločitve. Vprašanje, ali se da menedžerjevo delo popolnoma avtomatizirati, moramo podrobneje razčleniti na ravni menedžmenta. Na nižji ravni je količina odločitev majhna, saj je glavna naloga nižjih menedžerjev nadzorovanje, motiviranje in uvajanje delavcev; avtomatizacija odločitev potemtakem ni bistvena. Na višji ravni se menedžerji ukvarjajo z zelo kompleksnimi odločitvami, ki bi jih zelo težko avtomatizirali. Odločitve srednjega menedžmenta pa so za avtomatizacijo najprimernejše, ker so problemi srednje ravni dobro strukturirani. Kljub temu poznamo informacijske sisteme za podporo vsem ravnem menedžmenta. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 9

14 Glede na to, kako zahtevno je reševanje problemov, jih razdelimo na (Robbins in Decenzo, 2001, str. 124): strukturirane (informacije so poznane, problemi so odkriti in zelo lahko definirani, povezave med dejavniki so znane, odločitve pa rutinske in preproste), nestrukturirane (novi problemi, informacije so nejasne ali nepopolne, povezave med dejavniki so med seboj prepletene, odločitve pa zelo kompleksne). V praksi pa je le malo odločitev, ki bi jih lahko tako zlahka razvrstili v eno izmed zgornjih dveh skupin. Zavedati se moramo, da sta to dve nerealni skrajnosti ter da se večinoma srečujemo z odločitvami, ki vsebujejo tako elemente strukturiranosti in nestrukturiranosti, torej se nahajajo nekje vmes. Prav tako pa lahko odločanje razdelimo še na skupinsko in individualno. Kot je razvidno že iz imena, pri skupinskem sodeluje več ljudi, individualno pa sprejme posameznik. 3.1 Problematika procesa odločanja Najpogostejši problemi, ki se pojavljajo pri odločitvenih procesih, izvirajo iz (Bohanec in Rajkovič, 1995, str ): velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, številnih in slabo definiranih ali poznanih različic, zahtevanega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve, obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji, omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. Glede na stopnjo tveganosti odločitve razdelimo na odločitve v negotovosti, kjer poznamo le stanja, ki se lahko zgodijo, brez verjetnosti, da se bodo dejansko zgodila, na odločitve v tveganju, kjer poznamo tudi verjetnost, ter na odločitve v gotovosti, kjer lahko domnevamo, da se bo vse zgodilo tako, kot pričakujemo (Rozman, Kovač in Koletnik, 1993, str. 35). Tveganost odločitve narašča skupaj s številom problemov in je tudi precej odvisna od kakovosti informacij, ki so bistvene za odločanje in morajo biti točne, dostopne, popolne, pravočasne, zgoščene, ustrezne, razumljive in objektivne. Ker je razumnost odločanja odvisna od popolnosti informiranja, jih glede na njihovo dostopnost in ustreznost razdelimo na (Kavčič, Klobučar Mirovič in Vidic, 2007, str. 6): znane znane vemo, da jih potrebujemo pri odločitvi in so nam na voljo, znane neznane vemo, da jih potrebujemo pri odločitvi, vendar nimamo dostopa do njih ali pa je dostop predrag, neznane neznane ne vemo, da jih potrebujemo, zato niti ne vemo, da jih imamo. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 10

15 Na podlagi teh podatkov, ki jih o nekem problemu imamo (odvisno od tega, ali je precej neznanih podatkov) se tudi lotimo reševanja problemske situacije. 3.2 Večparametrsko odločanje Večparametrska odločitev je v praksi dokaj pogosta, saj se le redko srečamo s situacijo, kjer ocenjujemo različice le po eni lastnosti oziroma parametru. Bistvo večparametrskega odločanja je, da razgradi odločitveni problem na manjše podprobleme ter da različice razgradi na posamezne parametre in jih posebej oceni glede na ostale. Ko se srečamo s preprostimi primeri večparametrskega odločanja, si lahko pomagamo s preprostimi orodji, kot je na primer preglednica v Microsoft Excelu, pri zahtevnejših pa uporabimo namenski program za podporo večparametrskemu odločanju. Osnova za vrednotenje različic pri večparametrskem odločanju je model. V splošnem je sestavljen iz treh komponent. Te so (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str. 10): parametri ali atributi ali kriteriji predstavljajo vhod v model ter ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, torej tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto različic; funkcija koristnosti F predpisuje, kako se morajo vrednosti posameznih parametrov združevati v spremenljivko Y. Ta ponazarja končno oceno oziroma koristnost različice glede na naše preference; različice ali variante ocenimo po vsakemu parametru z vrednostmi AI na osnovi katerih funkcija koristnosti izračuna končno oceno vsake različice. Vsak odločitveni proces, bodisi v glavi odločevalca bodisi v programu za podporo odločanju, poteka po določenem vrstnem redu, kjer sistematično zbiramo in urejamo znanja. Ugotovili smo, da se opredelitve odločanja od avtorja do avtorja le malo razlikujejo, zato so si avtorji tudi glede faz v odločitvenem procesu dokaj enotni. Število faz pa vseeno variira zaradi prekrivanja le-teh in združevanja ali podrobnejšega razčlenjevanja posameznih faz. Najpreprostejša razvrstitev faz je naslednja (Rozman, Kovač in Koletnik, 1993, str. 33): ugotavljanje problemskih stanj, določanje problemov, iskanje, razvijanje, ocenjevanje in izbira rešitve ter logičen preizkus rešitve in z izvedbo v praksi tudi njen praktičen preizkus. Čeprav zgornja razvrstitev zajema vse pomembnejše vidike v procesu odločanja, se večina avtorjev opira na Simonovo razporeditev, ki so ji kasneje dodali še fazo implementacije. Odločanje je torej kljub preprosti definiciji izbire med alternativami zapleten proces, ki se začne z identifikacijo problema, nadaljuje z izbiro alternative, ki ublaži problem, ter se zaključi z ocenjevanjem učinkovitosti odločitve. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 11

16 Zaradi številnih različnih interpretacij števila faz ter njihovega večkratnega prepletanja in ponavljanja sem se odločil, da se zaradi lažjega preučevanja problema v nadaljevanju osredotočim na naslednjo delitev (Bohanec in Rajkovič, 1995, str. 429): identifikacija problema, identifikacija kriterijev, določitev merskih lestvic, določitev funkcije koristnosti, opis razpoložljivih alternativ, vrednotenje in analiza alternativ, ocenjevanje učinkovitosti izbrane rešitve. Tudi v sami diplomski nalogi sem se odločitvenega problema lotil na ta način. Uporabil sem to delitev faz pri rešitvi problema. 3.3 Informatika kot podpora pri odločanju Informacijski sistem je opredeljen kot celota primerno povezanih (organiziranih) sestavin, ki omogočajo odvijanje informacijskega procesa, v katerem nastajajo informacije. Sam informacijski sistem je sestavljen iz več podsistemov, katerih število in vrsta variirata glede na kompleksnost poslovnega sistema (Bobek in Lesjak, 1993, str. 23). Ob pregledu literature naletimo na veliko različnih vrst informacijskih sistemov, in sicer so to: menedžerski informacijski sistem, informacijski sistem za direktorje, izvajalni (transakcijski) informacijski sistem, sistem za podporo odločanju. V mojem primeru so pomembni predvsem sistemi za podporo odločanju. Sistemi za podporo odločanju SPO (angl. decision support systems DSS) so se pojavili že v 70. letih in se nato v 80. razvili in razširili, predvsem zaradi razširjenosti osebnih računalnikov. Značilnost SPO je, da komunicira z uporabnikom in skuša bolje uporabiti njegove mentalne sposobnosti (učenje, ustvarjalnost, sistematičen razvoj odločitev). Zavedati pa se moramo, da SPO ne obstajajo v obliki enovitih splošnonamenskih programov, ampak vsebujejo module za delo z bazami podatkov, za delo s preglednicami, grafiko in statistiko. Na splošno so namenjeni reševanju slabo strukturiranih problemov in imajo naslednje osnovne značilnosti (Gradišar in Resinovič, 2001, str. 371): ukvarjajo se z načrtovanjem prihodnosti organizacije, omogočajo ad hoc poizvedovanja po podatkih, generirajo poročila, ki niso vnaprej predvidena, odgovarjajo na vprašanja, Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 12

17 so prilagodljivi, omogočajo hitro uporabo, ne dajejo količinsko obsežnih rezultatov, vhodne podatke čim hitreje črpajo večinoma iz izvajalnega informacijskega sistema. Namen uporabe SPO je pomagati človeku pri odločanju, ne pa njegovi zamenjavi. Z zbiranjem informacij iz baze podatkov podjetja (kot tudi zunanjih javnih virov) omogočajo pregled in vpliv na odločanje. SPO podpirajo predvsem polstrukturirane poslovne odločitvene probleme. Lahko so osredotočeni na podporo le posamezni fazi ali pa celotnemu procesu odločanja. Uporabljene programske rešitve pri tem postopku so lahko del SPO. Na voljo imamo tudi pakete za samostojno uporabo. Med programsko opremo, ki jo uporabljamo za podporo odločanju, štejemo (Jaklič, 2002, str ): orodja za izdelavo poročil in poizvedovanje, med katera spada tudi OLAP (angl. on-line analytical processing oz. sprotno analitično procesiranje), programsko opremo za rudarjenje v podatkih (angl. data mining), programske pakete za statistično analizo, programske pakete za delo s preglednicami, specializirane programske pakete za modeliranje, programsko opremo za podporo vodenju projektov in ekspertne sisteme. V nadaljevanju so podrobneje opisani le nekateri izmed naštetih, in sicer tisti, ki po mojem mnenju igrajo pomembnejšo vlogo pri podpori odločanju OLAP Orodja OLAP s preprosto uporabo in prilagodljivostjo pogleda na podatke omogočajo kliki z miško, pri čemer dobimo poljuben prerez podatkov, praviloma v obliki vrtilnih tabel. Te podatke lahko enostavno predstavimo v grafih, delamo različne primerjave, definiramo pravila za prikaz izjem, iz obstoječih podatkov računamo nove ter izračunamo agregatne podatke, ki niso na voljo že v podatkovnem viru. Operacije, tipične za orodja OLAP, za spreminjanje pogleda na podatke pa so zvijanje, vrtanje v globino, rezanje in vrtenje, pri čemer zvijanje pomeni manj podroben prikaz, vrtanje ravno nasprotno, rezanje pomeni prikaz podatkov le iz izbrane kategorije, vrtenje pa ravno obraten pogled na podatke (Kovačič, Jaklič, Indihar, Štemberger in Groznik, 2004, str. 239). Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 13

18 3.3.2 Podatkovno rudarjenje Rudarjenje v primerjavi z orodji OLAP omogoča avtomatično odkrivanje znanja velike količine podatkov. To je proces, ki odkriva vzorce in povezave v podatkih. Namen je najti boljše poslovne odločitve. Zaradi velike količine podatkov si pomagamo z rudarjenjem. Največkrat ga uporabljamo na področju trženja, financ in bančništva ter zavarovalništva. Najpogosteje uporabljene tehnike pri rudarjenju so (Gradišar et al., 2005, str ): najbližji sosed napoveduje vrednost spremenljivke glede na njeno»najbližjo«, razvrščanje v skupine zaželeno je, da so skupine med seboj čim bolj heterogene, spremenljivke v isti skupini pa čim bolj homogene; to metodo največkrat uporabljamo pri segmentaciji, drevesna odločitev je simbolična predstavitev odločitvene situacije, inducirana pravila njihov namen je precej podoben odločitvenim drevesom, le da delujejo bolj po principu»če potem«, nevronske mreže skušajo posnemati delovanje človeških možganov. Njihova ključna naloga je sprejemanje oziroma predlaganje odločitev Ekspertni sistemi (ES) Ekspertni sistemi (ES) podpirajo umsko delo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem, postavljanjem diagnoz ali obvladovanjem kompleksnih situacij, pri čemer je potrebno znanje eksperta na ozkem, dobro definiranem področju. Sistemi so opremljeni z mehanizmi sklepanja. Namenjeni so individualni uporabi, ki je večkrat neobvezna. Rešujejo relativno visoko strukturirano stopnjo problemov. Kljub temu pa se moramo zavedati, da ne gre za popolnoma strukturirane probleme, kot na primer pri obdelavi podatkov o poslovnih dogodkih (Gradišar in Resinovič, 2001, str. 373) Programski paketi za delo s preglednicami Z izdelki te vrste lahko naredimo zelo kvalitetne prototipne verzije optimizacijskih in simulacijskih modelov, ki jih nato lahko nadalje obdelujemo z bolj specializirano programsko opremo. V praksi je v poslovnem svetu najbolj pogosto v uporabi MS Excel. Rezultat teh programov so preglednice, kot pove že samo njihovo ime, vendar nam ponavadi ponujajo veliko več. Čibelj (1998) na podlagi lastnih izkušenj trdi, da večinoma ni izrabljen ves njihov potencial in se ponavadi uporabljajo le za preračunavanje podatkov. MS Excel nam dodatno ponuja veliko število funkcij, analizo kaj če ter spekter slikovnih predstavitev v več oblikah (tortni grafikon, linijska premica, stolpični grafikon itd.). Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 14

19 3.4 Sistemi za podporo odločanju v praksi Čibelj (1998) jih opiše kot splet modelov, algoritmov programskih orodij, podatkovnih zbirk in tehnik, ki naj bi odločevalcu pomagale v posameznih fazah odločanja, povezanega z delno strukturiranimi problemi. V tem poglavju sem se osredotočil predvsem na dva modela, ki delujeta po principu metod AHP in DEX ter spletnih aplikacij za podporo odločanju, ki jih lahko srečamo na internetu Spletne aplikacije Programe za podporo odločanju najdemo v zdravstvu, športu, ekologiji, vsakodnevnem življenju in na mnogih drugih področjih, vendar se z njimi največkrat srečujemo v poslovnem svetu. Danes se podjetja zavedajo, kako pomembno je poslovanje prek interneta in tovrstno komuniciranje s strankami, zato se je veliko število predvsem turistično orientiranih podjetij odločilo, da svojim strankam ponudijo spletne aplikacije za podporo pri odločanju. Na spletu je veliko informacij o DSS. Te aplikacije so dokaj preproste. Bolj zapletene odločitve, ki se odvijajo v notranjosti organizacije, ponavadi zahtevajo medsebojno sodelovanje večjega števila odločevalcev, od katerih vsak prispeva znanje s svojega področja. Problem tovrstnih odločitev pa je velikokrat v geografski oddaljenosti in v usklajevanju mnenj teh strokovnjakov. Rešitev takih problemov ponujajo spletne aplikacije za podporo večkriterijskemu odločanju Metoda AHP Metodo analitičnega hierarhičnega procesiranja (angl. Analytic Hierarchy Process AHP) je razvil Thomas L. Saaty že v 70. letih. Izkazala se je za zelo učinkovito pomoč pri večkriterijskem odločanju in planiranju. Uporabna je na področjih, kjer se odražajo intuicija, racionalnost in iracionalnost. Najprej problem razgradi na manjše sestavne dele in nato naredi primerjavo vseh parov kriterijev, da lahko razvije prioritete v hierarhiji. Saaty (1999, str ) pravi, da je treba odločitev razdeliti po naslednjih korakih: definiranje problema in specificiranje želenih izidov, strukturiranje hierarhije, konstruiranje matrike vplivov elementov nižje ravni (alternativ ali kriterijev) na element na višji ravni (kriterij) s primerjavami po parih, združevanje in usklajevanje sodb odločevalcev pri skupinskem odločanju, Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 15

20 računanje prioritet in sprotno preverjanje doslednosti; predhodne tri korake je treba izvesti za vse ravni hierarhije, sinteza in merjenje doslednosti. Z metodo AHP lahko ugotovimo, kaj pomeni sprememba uteži kriterijev za prioritetni seznam različic, saj omogoča pripravo t. i. diagramov občutljivosti (Zakrajšek in Zakrajšek & Vodeb, 2004, str. 88). Analiza občutljivosti oceni modela glede na majhne spremembe opcij. V odločitvah najdemo tudi podkriterije, ki se nanašajo na glavne kriterije. Na dnu so alternative razvrščene od najboljše do najslabše glede na uteži. Najboljša nam ponavadi optimizira cilj Metoda DEX DEX (angl. Decision EXpert) je lupina ekspertnega sistema, ki je bila razvita za podporo večparametrskemu odločanju. Namenjena je predvsem reševanju kompleksnih odločitvenih problemov. Temelji na metodologiji DECMAK (angl. DECision MAKing). Skupaj sta jo razvila J. Efstathiou in Vladislav Rajkovič med leti 1987 in 1990 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani (Bohanec, 2009). Za razliko od podobnih programov ima DEX zmožnosti razpolaganja z opisnimi spremenljivkami. Namesto numeričnih spremenljivk uporablja kvalitativne. DEX uporablja tudi pravila če potem za predstavitev in ocenitev koristi funkcije. Ena pomembnejših funkcij je tudi zmožnost obravnave netočnih in negotovih informacij ter tudi tistih, do katerih nimamo dostopa, pri čemer upošteva verjetnost (Bohanec in Rajkovič, 1999, str. 488). Različna orodja, s katerimi nudi podporo odločevalcu, so naslednja: gradnja in preverjanje baze znanja, vrednotenje različic, razlaga rezultatov vrednotenja, različna poročila. V bazi znanja se nahaja eno ali več dreves parametrov, različne funkcije koristnosti in razpoložljive različice. Kljub uspešni uporabi v več kot petdesetih praktičnih primerih ima DEX tri slabosti (Bohanec in Rajkovič, 1999, str ): omejen je na kvalitativne odločitvene modele in zato ne more uporabljati številčnih spremenljivk ter njihovih analitičnih prednosti kot drugi modeli te vrste, večina programske opreme je zastarela, saj je bil razvit za okolje DOS, razvoj strukture modela je dokaj zapleten; temu bi veliko pripomogla podpora sistema, ki bi pomagal pri izgradnji strukture modela na podlagi preteklih izkušenj ali na podlagi preferenc odločevalca. Prav te tri glavne pomanjkljivosti in potreba po preprostem uporabniškem vmesniku so pogojili razvoj DEXi-ja, ki se je začel leta 1999 in končal leto kasneje. Prva Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 16

21 različica (1.0) je bila na voljo le v Sloveniji, z drugo (2.0) pa so program približali tudi angleško govorečim uporabnikom. Leta 2008 je bila razvita verzija 3.0, ki je bila nadgrajena leta 2009 na verzijo 3.01 (Bohanec, 2009). Razlika med DEXi in DEX-om je v enostavnem uporabniškem umesniku za program Windows. DEXi ima več poudarka na grafičnih in poročevalskih zmožnostih (Bohanec, 2009). Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 17

22 4 PREDLOGI ODLOČITVENEGA MODELA V prejšnjih poglavjih sem se osredotočil predvsem na teoretična izhodišča podpore odločanju. V nadaljevanju pa sledi primer po fazah odločitvenega procesa, ki smo jih spoznali v prejšnjem poglavju. Namen diplomskega dela je zgraditi večparametrski odločitveni model nakupa pametnega mobilnega telefona. Zavedamo se, da je trg mobilne telefonije zelo velik, zato smo že naredili ožji izbor mobilnikov, vendar se ne moremo odločiti za najboljšega. Poleg cene, uporabnosti in dodatkov nas najbolj zanimajo tehnične lastnosti s poudarkom na velikosti zaslona in moči procesorja. Kot sem že poudaril, popolnoma strukturirani in nestrukturirani problemi ne obstajajo, vedno je problem nekje vmes. Naš odločitveni problem ni v celoti strukturiran, se pa zelo nagiba v to smer, saj smo ga zlahka odkrili, informacije so na voljo, povezave med dejavniki so dokaj znane, odločitev pa bo predvidoma precej preprosta. Odločitveni model smo izdelali s programom za večparametrsko odločanje DEXi, ki je bil razvit na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja in je odlična pomoč za reševanje kompleksnih večparametrskih odločitvenih problemov. Omogoča prikaz hierarhične strukture, ki predstavlja dekompozicijo odločitvenega problema na podprobleme. Manjši in manj kompleksni problemi so s tem lažje rešljivi, kot je model v celoti. 4.1 Kriteriji izbire Kriteriji so hierarhično razvrščeni v drevesu atributov in so osnova za sestavo odločitvenega modela. Vsakemu atributu, ne glede na to, ali je osnovni ali izpeljani, moramo določiti ime, opis in zalogo vrednosti. Izpeljani atributi predstavljajo notranje vozle drevesa in imajo enega ali več nižje ležečih atributov, ki so lahko osnovni ali izpeljani (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str. 63). Kriteriji so združeni po skupnih oziroma podobnih lastnostih. Kriteriji višjega nivoja so odvisni od tistih na nižjih. Izpeljani kriteriji imajo naslednike na nižjih nivojih drevesa. Ti predstavljajo notranje vozle drevesa. Osnovni kriteriji na najnižjem nivoju so vhodni parametri odločitvenega modela. Končno združevanje nam zgradi drevo kriterijev. Kriterije strukturiramo iz več razlogov (Krapež in Rajkovič, 2003, str. 33): zaradi preglednosti nad odločitvenim modelom in s tem tudi nad odločitvenim znanjem, zato, da združimo kriterije, ki so vsebinsko povezani, in s tem dosežemo, da smiselno vplivajo na odločitev, zato, da lažje določamo odločitvena pravila, s tem pa dosežemo tudi razumljivo razlago končne odločitve. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 18

23 V našem primeru so osnovni kriteriji trije, to so ekonomski vidik, tehnični vidik in ostalo. Kriteriji so opisani v nadaljevanju. 4.2 Zaloge vrednosti Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je zaloge vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju. Zaloge vrednosti (atributi) so sestavljene iz besed ali številskih intervalov. Določene so z naravnimi opisi ocene kriterija. Za lažje delo s funkcijami koristnosti in zaradi občutljivosti modela je dobrodošlo tudi, da število vrednosti raste počasi od listov proti korenu drevesa (Bohanec, Jereb in Rajkovič, 2003, str. 17). Zaloge vrednosti posameznih kriterijev so pri večini določene glede na pomembnost, torej slab (majhen), primeren (srednji), odličen (velik, visok). Kriteriji s pomembnejšo vlogo imajo pri zalogi vrednosti bolj razdeljeno ordinalno ali nominalno ocenjevalno lestvico. Kriteriji so si med seboj zelo različni, zato imajo tudi različno zalogo vrednosti ocen. Nekateri med njimi imajo le dve možnosti (npr. velika ali majhna velikost zaslona), spet drugim pa bi lahko določili več kot štiri možne ocene, vendar smo se zaradi preglednosti temu izognili. Zaloge vrednosti so pri vseh atributih porazdeljene naraščajoče, to je od najslabše do najboljše. Opis vseh zalog vrednosti je podrobneje predstavljen tudi v prilogi. Ker imamo štiri predvidene zaloge vrednosti za končno oceno mobilnika, moramo opredeliti, kaj posamezna ocena pomeni. Če je končna ocena»nesprejemljiv«, potem ta mobilnik ni primeren za nakup, pri ostalih treh možnih ocenah pa lahko začnemo razmišljati o nakupu. V primeru, da doseže oceno»odličen«, drugi pa nižje ocene, se odločimo za prvega. 4.3 Funkcija koristnosti Poleg kriterijev tvorijo bazo znanja tudi funkcije koristnosti za vse izpeljane kriterije. V tej fazi so definirane funkcije glede na vpliv kriterijev. Končno oceno variant predstavlja koren drevesa. Funkcije koristnosti izražajo moč posameznega kriterija. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja je odvisna od uporabljene metode (Bohanec in Rajkovič, 1995, str. 430). V programu DEXi so funkcije koristnosti predstavljene po točkah. Vsaka točka predstavlja preprosto odločitveno pravilo tipa»če potem«. Pravila so vrstice tabele, ki predstavljajo funkcijo koristnosti. Pri izdelavi tabele odločitvenih pravil nam posredno pomaga DEXi. Z določitvijo uteži atributov, na primer 50 % 50 % predvidevamo, da je naša funkcija koristnosti ravnina. Določimo funkcije koristnosti, dobljeno začetno tabelo pa popravimo v tistih pravilih, ki se nam ne zdijo ustrezna. S tem program omogoči, da prvotno ravnino po potrebi preoblikujemo v funkcijo Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 19

24 koristnosti, ki ustrezneje izraža naše preference (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str ). Program DEXi sam izračuna vrednost agregirane funkcije na podlagi uteži, če sta določeni dve pravili, v tem primeru so uteži konstantne. Dobljene tabele vsebinsko preverimo in po potrebi spremenimo. Tako je v večini primerov smiselno upoštevati, da je teža (vpliv) posameznega kriterija odvisna od njegove vrednosti, kar v teoriji koristnosti pomeni spremenljivost uteži (Bohanec et al., 1993, str. 170). Tabele agregiranih pravil programa DEXi so nam v pomoč pri določanju funkcij koristnosti. Uteži atributov v tabeli agregiranih pravil DEXi izračuna tako, da spremenjeno (popravljeno) funkcijo koristnosti (posamezno pravilo predstavlja vrednost funkcije v izbrani točki) iz začetne ravnine (50 50), ki je nastala s spreminjanjem posameznih pravil, aproksimira z ravnino (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str ). Gre za pomemben proces odločanja in interpretacije funkcije koristnosti. Pomaga nam do vsebinsko primernega povezovanja kriterijev v končno oceno. Gre za računalniško pomoč pri upravljanju s preferenčnim znanjem človeka. 4.4 Opis variant (mobilnikov) Vsako različico opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev. Do tega opisa pridemo s preučevanjem različic in zbiranjem podatkov o njih (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str ). Da bi ugodili različnim okusom, smo v primerjavo vzeli mobilnike petih različnih podjetij. Od vsakega podjetja smo vzeli po en aktualen in kakovosten model, ki se ga lahko kupi tudi pri nas. V primerjavo smo tako vzeli mobilnike Apple iphone 4S, HTC Sensation XL, Sony Ericsson Xperia arc S, Samsung Galaxy Nexus in Nokia E7. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 20

25 V nadaljevanju prikazujem slike mobilnikov, ki so bili predmet analize. Sony Ericsson Xperia arc S Samsung Galaxy Nexus Apple iphone 4S Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 21

26 Nokia E7 HTC Sensation XL Slika 2 6: Slike mobilnikov Tehnični vidik Izmed vseh je po strojni moči zagotovo najboljši Galaxy Nexus, saj se lahko pohvali z dvojedrnim 1,2-gigaherčnim procesorjem Cortex A9, grafičnim čipom PowerVR SGX540 ter gigabajtom RAM pomnilnika. Takoj za njim lahko uvrstimo iphone 4S, ki premore gigaherčni dvojedrni procesor Cortex A9, grafični čip PowerVR SGX543MP2 ter 512 megabajtov RAM pomnilnika. Ostala trojica je že precej manj zmogljiva, saj nihče izmed njih nima dvojedrnega procesorja. Sensation XL ima 1,5- gigaherčni procesor Scorpion, grafični čip Adreno 205 ter 768 megabajtov RAM pomnilnika, Xperia arc S ima 1,4-gigaherčni procesor Scorpion, grafični čip Adreno 205 ter 512 megabajtov RAM pomnilnika, E7 pa premore le 680-megaherčni procesor ARM 11, grafični čip Broadcom BCM2727 ter 256 megabajtov RAM pomnilnika. Izmed peterice iphone 4S omogoča največ prostora za shranjevanje podatkov. Na voljo je namreč v 16-, 32- in 64-gigabajtni različici. Dodatne reže za spominske kartice ne omogoča. Osnovna Xperia arc S sicer omogoča le gigabajt spomina, a kupci ob nakupu prejmejo tudi 8-gigabajtno microsd kartico. V mobilnik sicer lahko vgradijo do 32 gigabajtov veliko microsd kartico. Galaxy Nexus je kupcem na voljo v 16- in 32-gigabajtni izvedbi, reže za spominske kartice pa nima. Najslabša med vsemi sta E7 ter Sensation XL, ki premoreta 16 gigabajtov spomina. Tudi tadva ne ponujata reže za spominske kartice. Več prostora še posebej pogrešamo pri Sensationu XL, kajti ta mobilnik je zahvaljujoč zvokovnemu sistemu Beats namenjen predvsem vsem tistim, ki na svojem mobilniku radi poslušajo glasbo. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 22

27 Najbolj kvalitetno sliko ponujata Galaxy Nexus in iphone 4S, le da je velikost zaslona pri prvem občutno večja. Galaxy Nexus ima namreč vgrajen kar 4,65-palčni zaslon (11,8 centimetra), velikost zaslona pri iphonu 4S pa znaša le 3,5-palca (8,9 centimetra). Resolucija zaslona pri Galaxy Nexusu je 720 x (316 pik na palec), pri iphonu 4S pa 640 x 960 (330 pik na palec). Zasloni pri ostalih so po kvaliteti že precej slabši, kljub temu pa še vedno dovolj kakovostni, da bo z njimi zadovoljna velika večina bodočih kupcev. Xperia arc S ima 4,2-palčni zaslon (10,7 centimetra) z resolucijo 480 x 854 (233 pik na palec), Sensation XL 4,7-palčnega (11,9 centimetra) z resolucijo 480 x 800 (199 pik na palec), E7 pa 4-palčnega (10,2 centimetra) z resolucijo 360 x 640 (184 pik na palec). Vsi mobilniki, razen Galaxy Nexus, imajo vgrajeno kamero z osmimi megapiksli, kamera pri Galaxy Nexusu pa premore pet megapikslov. Vseh pet mobilnih telefonov premore dovolj kakovostne kamere, da bodo zadovoljile manj in srednje zahtevne uporabnike, tisti bolj zahtevni pa ne bodo zadovoljni z vsako izmed njih. Po primerjavi kakovosti vseh kamer lahko rečemo, da se v tem segmentu najslabše izkaže Sensation XL, najbolje pa iphone 4S. Dejstvo je, da operacijski sistem Symbian že nekaj časa ne more slediti operacijskima sistemoma Android ter ios, tako da v tem segmentu ni bilo težko izbrati najslabšega. Edini med peterico, ki ima Symbian, natančneje Symbian 3, je E7. Omenjeno verzijo operacijskega sistema bodo kupci tega mobilnika lahko nadgradili tudi na novejšo, poimenovano kot Nokia Belle. Na ostalih mobilnikih najdemo bodisi ios bodisi Android. Galaxy Nexus ima naložen Android 4.0 (Ice Cream Sandwich), Xperia arc S Android (Gingerbread), Sensation XL Android 2.3 (Gingerbread), iphone 4S pa ios 5. Ekonomski vidik Noben izmed naštetih mobilnikov načeloma ni poceni. Cena je seveda močno odvisna od tega, s kakšnim naročniškim paketom ga kupimo. Mi smo si zato pogledali, po kakšni ceni brez vezave posamezen mobilnik ponujata naša največja mobilna operaterja Mobitel in Si.mobil. Prav tako pa podajamo ceno za naročniški paket Orto 20 z vezavo 24 mesecev. Cena se seveda lahko spreminja, zato je pri tem treba poudariti, da so to cene, ki so veljale konec junija Cena brez vezave: E7: Mobitel ga ne prodaja, Si.mobil 649 iphone 4S : Mobitel ga ne prodaja, Si.mobil 627 Sensation XL: Mobitel 594, Si.mobil 619 Galaxy Nexus: Mobitel 611, Si.mobil 559 Xperia arc S: Mobitel 514, Si.mobil 445 Cena z vezavo: E7: 430 iphone 4S: 500 Sensation XL: 420 Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 23

28 Galaxy Nexus: 420 Xperia arc S: 200 Vsi mobilniki imajo 12 mesecev garancije. 4.5 Ocena variant Brez upoštevanja programa DEXi bi bil izmed vseh mobilnih telefonov naš prvi izbor Galaxy Nexus. Pri njem še posebej navdušujeta izredno velik in kakovosten zaslon ter hiter procesor. Zelo dober izbor sta tudi iphone 4S ter Xperia arc S. Prvi navdušuje s svojim govornim sistemom Siri, s katerim ga lahko upravljamo, in izredno ostro sliko, Xperia arc S pa s svojo vsestranskostjo. Če želimo mobilnik uporabljati za multimedijske vsebine, pri čemer bi še posebej izpostavili poslušanje glasbe, potem je najboljša izbira Sensation XL. Njegov zvokovni sistem Beats namreč kvaliteto zvoka pri mobilnih telefonih postavlja na novo raven. Najslabši izmed peterice je E7, a tudi ta lahko pride še kako prav določenemu krogu uporabnikov. S tem ciljamo še posebej na tiste, ki dnevno napišejo veliko sporočil. Njegova fizična tipkovnica QWERTY bo tem uporabnikom prišla zelo prav. Ob tem pa premore tudi t. i. touch tipkovnico, kot jo nudijo vsi sodobni pametni telefoni. Povsem drugo sliko pa dobimo, če upoštevamo model, ki smo ga naredili v programu DEXi. S pomočjo tega modela, v katerem smo opredelili številne kriterije, ob tem pa največjo težo prisodili ekonomskemu vidiku, je zmagovalec Sony Ericsson Xperia arc S. Omenjeni mobilnik je zmagal zaradi dejstva, da ga operater Si.mobil ponuja za samo 200 evrov ob vezavi za najmanj 24 mesecev. Vsi ostali mobilniki so glede tega precej manj zanimivi, saj je njihova cena 400 evrov ali več. Vrednotenje različic izvede program DEXi sam, in sicer tako, da na osnovi opisa po njihovih osnovnih kriterijih določi končno oceno. Ta postopek poteka od spodnjih slojev drevesa navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Različica, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša, vendar moramo opraviti še analizo različic, da pridemo do kvalitetnejše, bolje utemeljene in preverjene odločitve (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str ). V nadaljevanju prikazujemo prednosti in slabosti posameznega mobilnega telefona glede na kriterije, postavljene v modelu izbire. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 24

29 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij SAMSUNG GALAXY NEXUS EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV POMNILNIK TEŽA Prednosti Kriterij ZASLON PROCESOR notranji pomnilnik več kot 120 gr SAMSUNG GALAXY NEXUS več kot 4-inčni dvojedrni OPERACIJSKI SISTEM android BATERIJA OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV več kot 1200 mah DOBER dober DA DA DA DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij SONY ERICSSON XPERIA ARC S VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV PROCESOR enojedrni Prednosti Kriterij CENA ZASLON SONY ERICSSON XPERIA ARC S DO 250 EUR več kot 4-inčni OPERACIJSKI SISTEM android POMNILNIK BATERIJA OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV notranji + pomnilniška kartica več kot 1200 mah DOBER dober DA DA DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 25

30 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij EKONOMSKI VIDIK VEZAVA NOKIA E7 NEZADOVOLJIV VEZAVA 24 MESECEV TEHNIČNI VIDIK NESPREJEMLJIV NOTRANJOST NESPREJEMLJIV PROCESOR enojedrni OPERACIJSKI SISTEM symbian POMNILNIK notranji pomnilnik TEŽA Prednosti Kriterij TIPKOVNICA več kot 120 gr NOKIA E7 klasična + touch NALAGANJE APLIKACIJ prosto s spletnih mest OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV DOBER dober DA DA DA DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij HTC SENSATION XL EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV PROCESOR enojedrni POMNILNIK notranji pomnilnik TEŽA IZHOD ZA TV Prednosti Kriterij ZASLON več kot 120 gr NE HTC SENSATION XL več kot 4-inčni OPERACIJSKI SISTEM android BATERIJA OSTALO IZGLED NAVIGACIJA VEČ DODATKOV več kot 1200 mah DOBER lep DA DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 26

31 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij IPHONE 4S EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV CENA VEČ KOT 450 EUR VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV POMNILNIK TEŽA notranji pomnilnik več kot 120 gr NALAGANJE APLIKACIJ samo preko posebne aplikacije Prednosti Kriterij OHIŠJE PROCESOR BATERIJA IPHONE 4S plemeniti materijali dvojedrni več kot 1200 mah OSTALO DOBER IZGLED lep DODATKI dober NAVIGACIJA DA IZHOD ZA TV DA VEČ DODATKOV DA Slika 7: Prednosti in slabosti posameznih mobilnih telefonov Razen mobilnega telefona Sony Ericsson Xperia arc S, ki je dobil oceno dobro, so vsi ostali mobilni telefoni dobili le oceno sprejemljiv. Vrednosti ocen glede na posamezne kriterije so predstavljene v nadaljevanju. IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV MOBILNI TELEFON Slika 8: Skupna ocena mobilnih telefonov DOBER ODLIČEN Glede na ekonomski vidik je najboljšo oceno dobil Sony Ericsson, to je oceno zadovoljiv, vsi ostali s ceno nad 400 evrov pa oceno nezadovoljiv. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 27

32 IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NEZADOVOLJIV ZADOVOLJIV EKONOMSKI VIDIK Slika 9: Ocena mobilnikov glede na ekonomski kriterij ODLIČEN Pri tehničnem vidiku so vsi mobilniki, razen Nokie, dobili oceno zadovoljiv. Mobilnik Nokia pa je dobil oceno nezadovoljiv, saj je po vseh karakteristikah najslabši. IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV TEHNIČNI VIDIK SPREJEMLJIV DOBER Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 28

33 IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV ZUNANJOST SPREJEMLJIV DOBER IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV NOTRANJOST SPREJEMLJIV DOBER IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV UPORABNOST Slika 10 13: Ocena mobilnikov glede na tehnični kriterij DOBER Pri primerjavi kriterija ostalo, kamor smo šteli izgled in razne dodatke, kot so možnost navigacije, izhoda za TV in ostalo, vidimo, da so vsi mobilniki dobili oceno dober. Vendar pa ima ta kriterij v našem primeru najmanjšo utežno vrednost. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 29

34 IPHONE 4S HTC SENSATION XL NOKIA E7 SONY ERICSON XPERIA ARC S SAMSUNG GALAXY NEXUS NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV OSTALO Slika 14: Ocena mobilnikov glede na kriterij»ostalo«dober V nadaljevanju so predstavljeni še zvezdni grafikoni za vseh pet variant. Površina zvezde, ki jo izriše diagram, pomeni, kako dobro je posamezni računalnik ocenjen. Površina ploskve pa ni edino merilo, saj je zelo pomembna tudi barva obsega površine. Slika 15: Primerjava variant (po izbranih kriterijih) Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 30

35 Z vrednotenjem in analizo mobilnikov smo zbrali veliko pomembnih informacij in se po predlogu programa DEXi odločili za model Sony Ericsson Xperia arc S. Po izbiri alternative sledi realizacija oziroma uresničitev. Ta proces je nepovraten. Faza realizacije odločitve ni več del, temveč rezultat odločitvenega procesa. Na koncu odločitvenega procesa imamo opravka le še z eno različico, to je z izbrano različico. Le zanjo vemo, kako se je dejansko obnesla v praksi. Kakovost odločitve oceni odločevalec po nekajdnevnem delu s kupljeno različico glede na to, kako zadovoljuje njegove potrebe. Za ostale pa lahko v najboljšem primeru le ugibamo, kako bi se obnesle. Z ozirom na razpoložljive informacije in spisek različic smo izmed vseh izbrali najboljšo. Ostaja pa vprašanje, ali obstaja še kakšna doslej nam nepoznana, a boljša alternativa, kar je glede na obseg trga pametnih mobilnikov precej verjetno. 4.6 Primerjava odločitvenega procesa ob uporabi programa MindDecider Kot smo že omenili, obstaja na spletu veliko različnih aplikacij, ki nam olajšajo izbiro za pravilno odločitev. Nekatere od teh aplikacij so prosto dostopne, druge pa so dostopne kot plačljive verzije. Prav tako obstaja veliko razlik v okviru uporabniškega vmesnika, ki je pri nekaterih aplikacijah enostaven, pri drugih pa zahteva kar precej programskega znanja. Princip delovanja je sicer pri vseh kar precej podoben. Izdelati moramo drevo kriterijev, kriterijem dodati pomembnost, izbrati variante in za posamezne variante podati ocene glede na posamezen kriterij. Kot eno izmed enostavnejših orodij, ki je v omejenem obsegu funkcionalnosti, prosto dostopno na spletu, moramo omeniti orodje MindDecider. Gre za orodje za multivariantno analizo. Primerno je za enostavnejše, večkriterijske in večvariantne, odločitvene probleme. Predvsem se glede na reference uporablja za izbiro najprimernejših lokacij, izbiro primernega portfelja za vlagatelje in podobno. Mi pa smo ga uporabili kot alternativno možnost pri odločitvi o najprimernejšem mobilnem pametnem telefonu. Uporabili smo prosto dostopno verzijo, katere funkcionalnost pa je omejena glede na število kriterijev in tudi variant. Prav tako pa prosto dostopna verzija ne omogoča shranjevanja projekta, niti kopiranja grafikonov, ipd., ampak omogoča samo izvoz podatkov v kateri drugi dokument, npr. Microsoft Powerpoint. Zaradi tega je delo omejeno in oteženo. Kljub temu pa menimo, da omogoča dovolj, da lahko prikažemo alternativno možnost izbire. Kot pri vseh podobnih orodjih najprej izdelamo drevo kriterijev in izberemo primerne variante, ki bodo predmet odločitve. Za izbrane kriterije določimo pomembnost. Program omogoča številčne in neštevilčne vrednosti za posamezni kriterij ter izbiro pomembnosti za posamezni kriterij, sicer ne v obliki utežnih vrednosti, ampak samo v obliki večje ali manjše pomembnosti, kot npr.: cena = pomembnejša od tehničnega vidika; tehnični vidik = pomembnejši od zunanjosti Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 31

36 Na tak način izberemo pomembnost vseh kriterijev. Neštevilčnim vrednostim določimo številčno vrednost, kot npr. nesprejemljiv = 1, delno sprejemljiv = 2, sprejemljiv = 3. Glede na to, da prosto dostopna verzija omogoča samo omejeno število kriterijev, smo izbrali samo glavne kriterije, ki smo jim določili vrednosti glede na izkušnje in spoznanja, ki smo jih dobili s pomočjo programa DEXi. Za vse kriterije nato v nadaljevanju določimo vrednosti ocene. Program v nadaljevanju ovrednoti posamezne variante. Za posamezne variante nato lahko pogledamo grafikone, ki nam olajšajo odločitev za primerno varianto. Glede na to, da program deluje na podobnem principu kot DEXi in glede na to, da smo pri ovrednotenju kriterijev upoštevali ocene, ki so bile upoštevane že v programu DEXi, je razumljivo, da se je tudi v primeru uporabe programa MindDecider kot najbolj primerna varianta izkazal mobilni telefon Sony Ericsson Xperia Arc S. Odločitev ponazarjamo tudi s pomočjo t. i. tornado grafikonov, ki so predstavljeni v prilogah. Tam je prav tako prikazan še primer poročila v MS Powerpointu. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 32

37 5 KRITIČNA PRIMERJAVA UPORABLJENIH METOD Po končnih rezultatih, dobljenih s pomočjo programov DEXi in MindDecider, lahko vidimo, da se je pri obeh računalniških metodah kot najboljša alternativa izkazal mobilnik Sony Ericsson Xperia Arc S. V prilogah so sicer ti rezultati tudi podrobneje predstavljeni. Vidimo razlike in podobnosti med obema računalniškima orodjema. Rezultati, dobljeni z omenjenima programoma, se deloma razlikujejo, vendar v manjši meri. Do tega je prišlo, ker se programa razlikujeta pri določanju vrednosti alternativ pri atributih. Tudi sam način dela je sicer podoben, identičen pa seveda ne. Zato prihaja do razlik, ki sicer niso bistvenega pomena za odločanje, saj je v obeh primerih najboljša in najslabša varianta ista. Večje razlike bi lahko pričakovali ob spremembi odločitvenih kriterijev v obeh metodah na bolj detajlne in natančneje ovrednotene, ker MindDecider po mojem mnenju ne omogoča tako široke analize kot program DEXi. Pokaže se tudi nekaj razlik pri določanju vrednostne funkcije. Najboljša alternativa v obeh primerih je, kot smo že omenili, mobilnik Sony Ericsson. S programoma smo dobili tudi enako najslabšo alternativo. Kot smo ugotovili, lahko s temi programi dokaj uspešno delamo tudi, če jih ne poznamo popolnoma. Sam sem se npr. s programom MindDecider srečal prvič. V začetku je bilo sicer nekaj težav, ko pa spoznamo princip dela, pa lahko problem tudi v tem primeru uspešno rešimo. Kot pomanjkljivost tovrstnih programov bi lahko navedel, da je pomoč v samem programu slabo zapisana. Ni dovolj uporabnih tem, ki bi nam omogočale lažje delo. Snovalcem programov predlagam, da to v prihodnje izboljšajo. Delo s programi tako zahteva kar nekaj praktičnega in teoretičnega znanja s področja teorije odločanja in odločitvenih problemov. Prav tako pa je na voljo malo literature o delu s posameznimi programi. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 33

38 6 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo odločitveno znanje za izbor mobilnega telefona prelili v odločitveni model, ki smo ga praktično preizkusili in ovrednotili. Model smo udejanjili v programskih okoljih DEXi in MindDecider. 6.1 Ocena učinkov Obe implementaciji smo primerjali med seboj. Ugotovili smo, da nam dajejo aplikacije precej podobne rezultate. Izbrana najboljša in najslabša rešitev je bila v obeh primerih ista. Za računalniška programa DEXi in MindDecider smo najprej strukturirali odločitveno drevo, nato pa določili vrednosti za kriterije in alternative. Sledila je sinteza in na koncu analiza dobljenih rezultatov. Na razpolago smo imeli pet alternativ. Testiranje modela v praksi je pokazalo njegovo uporabnost kot pripomoček pri izbiranju mobilnega telefona. 6.2 Pogoji za uvedbo Kot smo dejali, se lahko nekega razreševanja problema lotimo uspešneje, če imamo na razpolago ustrezno informacijsko podporo. Z uporabo ustreznih računalniških aplikacij lahko določen problem razrešimo uspešneje. Za uporabo teh računalniških aplikacij moramo imeti nekaj teoretičnega in praktičnega znanja s področja odločanja, saj programi niso namenjeni začetnikom. Delo je tudi nekoliko oteženo zaradi premalo pomoči v ustrezni literaturi. Vendarle pa na koncu z njihovo uporabo dosežemo ustrezne učinke. Odločanje je lažje in verjetno tudi natančnejše. 6.3 Možnosti nadaljnjega razvoja Menimo, da je tak model namenjen svetovanju za osebno rabo. V bodoče je smiselno poskrbeti za dostopnost tega modela in znanja na spletu in slediti živahnemu razvoju na tem področju ter model ustrezno dopolnjevati. Sklepamo lahko, da so metode po več kriterijih hkrati zanesljiv in praktičen pripomoček pri odločanju, predvsem zato, ker so računalniško podprte in odločevalcu prihranijo veliko časa in energije, ki bi ga potreboval za računanje. Prav Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 34

39 tako pa te metode omogočajo pregleden prikaz rezultatov in analizo občutljivosti. Ne smemo pa pozabiti, da so prikazane metode le pripomoček in dopolnilo izkustvenim, intuitivnim, razumskim in drugim odločitvenim metodam, ki jih ne smemo zanemariti. Skupek vseh teh različnih metod pomaga odločevalcu do zares kvalitetne in odgovorne odločitve. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 35

40 LITERATURA IN VIRI 1. Bobek, S. in Lesjak, D. (1993). Informatika za ekonomiste. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. 2. Bohanec, M. (2009). DEX: An Expert System Shell for Multi-Attribute Decision Making. Najdeno na spletnem naslovu Dostop Bohanec, M. in Rajkovič, V. (1990). DEX: An Expert System Shell for Decision Support. Sistemica, 1 (1), str Bohanec, M. in Rajkovič, V. (1995). Večparametrski odločitveni modeli. Organizacija, 28 (7), str Bohanec, M. in Rajkovič, V. (1999). Multi-Attribute Decision Modeling: Industrial Applications of DEX. Informatica, 23 (4), str Čibelj, J. A. (1998). Sistemi za podporo poslovnemu odločanju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Farley, T. (2009). Tom Farley's Telephone History Series. Najdeno na spletnem naslovu Dostop Gradišar, M. in Resinovič, G. (2001). Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 9. Gradišar, M., Jaklič, J., Damij, T. in Baloh, P. (2005). Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 10. Informacijsko-telekomunikacijska akademija. (2012). Najdeno na spletnem naslovu Dostop Jereb, E., Bohanec, M. in Rajkovič, V. (2003). DEXi Računalniški program za večparametrsko odločanje. Kranj: Moderna organizacija. 12. Kavčič, S., Klobučar Mirovič, N. in Vidic, D. (2007). Poslovodno računovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 13. Kovačič, A., Jaklič, J., Indihar Štemberger, M. in Groznik, A. (2004). Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 14. Kralj, J. (2002). Odločanje v organizaciji. V: S. Možina (ur.), MANAGEMENT: nova znanja za uspeh (str ). Radovljica: Didakta. 15. MindDecider. (2012). Najdeno na spletnem naslovu Dostop Mobilna telefonija gre naprej. (2012). Najdeno na spletnem naslovu Dostop Pečnik, V. (2004). Razvoj mobilnih telekomunikacij v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 18. Robbins, S. in Decenzo, D. (2001). Fundamentals of Management. New Jersey: Prentice Hall. 19. Rozman, R., Kovač, B. in Koletnik, F. (1993). Management. Ljubljana: Delo Tiskarna Ljubljana. Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 36

41 20. Saaty, T. L. (1999). Decision Making for Leaders, RWS Publications: Pittsburgh. 21. Slovar slovenskega knjižnega jezika spletna izdaja (2000). Najdeno na spletnem naslovu Dostop Zakrajšek, F. J., Zakrajšek, P. in Vodeb, V. (2004). Model razmerij vrednosti lokacije nepremičnin na primeru Ljubljane. Urbani izziv, 15 (2), str Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 37

42 PRILOGE Priloga 1: DEXi Slika 16: Drevo kriterijev DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis MOBILNI TELEFON EKONOMSKI VIDIK CENA GARANCIJA VEZAVA TEHNIČNI VIDIK ZUNANJOST TIPKOVNICA ZASLON OHIŠJE NOTRANJOST PROCESOR OPERACIJSKI SISTEM POMNILNIK UPORABNOST TEŽA BATERIJA NALAGANJE APLIKACIJ OSTALO IZGLED DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 38

43 Slika 17 19: Zaloge vrednosti za model izbire DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti MOBILNI TELEFON NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER; ODLIČEN EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV; ZADOVOLJIV; ODLIČEN CENA VEČ KOT 450 EUR; 250 DO 450 EUR; DO 250 EUR GARANCIJA MANJ KOT 12 MESECEV; 12 DO 18 MESECEV; VEČ KOT 18 MESECEV VEZAVA BREZ VEZAVE ; VEZAVA 12 MESECEV ; VEZAVA 24 MESECEV TEHNIČNI VIDIK NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER ZUNANJOST NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER TIPKOVNICA klasična; touch; klasična + touch ZASLON manj kot 3-inčni; 3- do 4-inčni ; več kot 4-inčni OHIŠJE nekvalitetno plastično ; kvalitetno plastično; plemeniti materiali NOTRANJOST NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER PROCESOR enojedrni; dvojedrni OPERACIJSKI SISTEM symbian; ios ; android POMNILNIK notranji pomnilnik; notranji + pomnilniška kartica UPORABNOST NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER TEŽA več kot 120 gr ; 100 do 120 gr ; manj kot 100 gr BATERIJA manj kot 1000 mah; 1000 do 1200 mah ; več kot 1200 mah NALAGANJE APLIKACIJ samo preko posebne aplikacije; google market; prosto s spletnih mest OSTALO NESPREJEMLJIV; SPREJEMLJIV ; DOBER IZGLED slab ; zadovoljiv ; lep DODATKI nesprejemljiv; sprejemljiv; dober NAVIGACIJA NE; DA IZHOD ZA TV NE; DA VEČ DODATKOV NE; DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 39

44 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 MOBILNI TELEFON 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER 4. ODLIČEN EKONOMSKI VIDIK 1. NEZADOVOLJIV 2. ZADOVOLJIV 3. ODLIČEN CENA 1. VEČ KOT 450 EUR DO 450 EUR 3. DO 250 EUR GARANCIJA 1. MANJ KOT 12 MESECEV DO 18 MESECEV 3. VEČ KOT 18 MESECEV VEZAVA 1. BREZ VEZAVE 2. VEZAVA 12 MESECEV 3. VEZAVA 24 MESECEV TEHNIČNI VIDIK 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER ZUNANJOST 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER TIPKOVNICA 1. klasična 2. touch 3. klasična + touch ZASLON 1. manj kot 3-inčni do 4-inčni 3. več kot 4-inčni OHIŠJE 1. nekvalitetno plastično 2. kvalitetno plastično 3. plemeniti materiali NOTRANJOST 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 40

45 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 2 PROCESOR 1. enojedrni 2. dvojedrni OPERACIJSKI SISTEM 1. symbian 2. ios 3. android POMNILNIK 1. notranji pomnilnik 2. notranji + pomnilniška kartica UPORABNOST 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER TEŽA 1. več kot 120 gr do 120 gr 3. manj kot 100 gr BATERIJA 1. manj kot 1000 mah do 1200 mah 3. več kot 1200 mah NALAGANJE APLIKACIJ 1. samo preko posebne aplikacije 2. google market 3. prosto s spletnih mest OSTALO 1. NESPREJEMLJIV 2. SPREJEMLJIV 3. DOBER IZGLED 1. slab 2. zadovoljiv 3. lep DODATKI 1. nesprejemljiv 2. sprejemljiv 3. dober NAVIGACIJA 1. NE 2. DA IZHOD ZA TV 1. NE 2. DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 41

46 Slika 20 24: Funkcija koristnosti DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Funkcije Kriterij Pravil Definiranost Določenost Vrednosti MOBILNI TELEFON 2/27 7,41% 100,00% NESPREJEMLJIV:3,SPREJEMLJIV:9,DOBER:12,ODLIČEN:3 EKONOMSKI VIDIK 27/27 100,00% 100,00% NEZADOVOLJIV:10,ZADOVOLJIV:10,ODLIČEN:7 CENA GARANCIJA VEZAVA TEHNIČNI VIDIK 2/27 7,41% 100,00% NESPREJEMLJIV:7,SPREJEMLJIV:13,DOBER:7 ZUNANJOST 3/27 11,11% 100,00% NESPREJEMLJIV:6,SPREJEMLJIV:16,DOBER:5 TIPKOVNICA ZASLON OHIŠJE NOTRANJOST 3/12 25,00% 100,00% NESPREJEMLJIV:3,SPREJEMLJIV:7,DOBER:2 PROCESOR OPERACIJSKI SISTEM POMNILNIK UPORABNOST 2/27 7,41% 100,00% NESPREJEMLJIV:4,SPREJEMLJIV:19,DOBER:4 TEŽA BATERIJA NALAGANJE APLIKACIJ OSTALO 4/9 44,44% 100,00% NESPREJEMLJIV:1,SPREJEMLJIV:5,DOBER:3 IZGLED DODATKI 2/8 25,00% 100,00% nesprejemljiv:2,sprejemljiv:4,dober:2 NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 42

47 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 5 Tabele odločitvenih pravil EKONOMSKI VIDIK TEHNIČNI VIDIK OSTALO MOBILNI TELEFON 50% 29% 21% 1 NEZADOVOLJIV NESPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV 2 NEZADOVOLJIV <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV 3 NEZADOVOLJIV <=SPREJEMLJIV DOBER SPREJEMLJIV 4 <=ZADOVOLJIV NESPREJEMLJIV DOBER SPREJEMLJIV 5 NEZADOVOLJIV SPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 6 NEZADOVOLJIV >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 7 NEZADOVOLJIV DOBER <=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 8 ZADOVOLJIV NESPREJEMLJIV * SPREJEMLJIV 9 ZADOVOLJIV <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 10 <=ZADOVOLJIV DOBER DOBER DOBER 11 ZADOVOLJIV >=SPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV DOBER 12 >=ZADOVOLJIV SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV DOBER 13 ZADOVOLJIV DOBER * DOBER 14 >=ZADOVOLJIV DOBER NESPREJEMLJIV DOBER 15 ODLIČEN NESPREJEMLJIV * DOBER 16 ODLIČEN <=SPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV DOBER 17 ODLIČEN * NESPREJEMLJIV DOBER 18 ODLIČEN >=SPREJEMLJIV DOBER ODLIČEN 19 ODLIČEN DOBER >=SPREJEMLJIV ODLIČEN CENA GARANCIJA VEZAVA EKONOMSKI VIDIK 58% 12% 29% 1 VEČ KOT 450 EUR <=12 DO 18 MESECEV * NEZADOVOLJIV 2 VEČ KOT 450 EUR * >=VEZAVA 12 MESECEV NEZADOVOLJIV 3 <=250 DO 450 EUR <=12 DO 18 MESECEV VEZAVA 24 MESECEV NEZADOVOLJIV 4 VEČ KOT 450 EUR VEČ KOT 18 MESECEV BREZ VEZAVE ZADOVOLJIV DO 450 EUR <=12 DO 18 MESECEV <=VEZAVA 12 MESECEV ZADOVOLJIV DO 450 EUR * VEZAVA 12 MESECEV ZADOVOLJIV DO 450 EUR VEČ KOT 18 MESECEV >=VEZAVA 12 MESECEV ZADOVOLJIV 8 DO 250 EUR * VEZAVA 24 MESECEV ZADOVOLJIV 9 >=250 DO 450 EUR VEČ KOT 18 MESECEV BREZ VEZAVE ODLIČEN 10 DO 250 EUR * <=VEZAVA 12 MESECEV ODLIČEN ZUNANJOST NOTRANJOST UPORABNOST TEHNIČNI VIDIK 25% 50% 25% 1 NESPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV * NESPREJEMLJIV 2 NESPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV 3 <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV 4 * NESPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV 5 NESPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 6 <=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 7 * SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 8 NESPREJEMLJIV DOBER <=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 9 <=SPREJEMLJIV DOBER NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 10 SPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV DOBER SPREJEMLJIV 11 >=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV DOBER SPREJEMLJIV 12 SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV * SPREJEMLJIV 13 SPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV NESPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 14 >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV <=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 15 DOBER NESPREJEMLJIV >=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 16 DOBER <=SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV SPREJEMLJIV 17 * DOBER DOBER DOBER 18 >=SPREJEMLJIV DOBER >=SPREJEMLJIV DOBER 19 DOBER >=SPREJEMLJIV DOBER DOBER 20 DOBER DOBER * DOBER Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 43

48 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 6 TIPKOVNICA ZASLON OHIŠJE ZUNANJOST 38% 43% 19% 1 klasična manj kot 3-inčni * NESPREJEMLJIV 2 klasična <=3- do 4-inčni nekvalitetno plastično NESPREJEMLJIV 3 <=touch manj kot 3-inčni <= kvalitetno plastično NESPREJEMLJIV 4 klasična >=3- do 4-inčni >= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 5 <=touch 3- do 4-inčni >= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 6 <=touch >=3- do 4-inčni kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 7 * 3- do 4-inčni kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 8 klasična več kot 4-inčni * SPREJEMLJIV 9 <=touch več kot 4-inčni <= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 10 touch <=3- do 4-inčni plemeniti materiali SPREJEMLJIV 11 >=touch manj kot 3-inčni plemeniti materiali SPREJEMLJIV 12 touch 3- do 4-inčni * SPREJEMLJIV 13 touch >=3- do 4-inčni <= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 14 >=touch 3- do 4-inčni <= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 15 klasična + touch manj kot 3-inčni * SPREJEMLJIV 16 klasična + touch <=3- do 4-inčni <= kvalitetno plastično SPREJEMLJIV 17 >=touch več kot 4-inčni plemeniti materiali DOBER 18 klasična + touch >=3- do 4-inčni plemeniti materiali DOBER 19 klasična + touch več kot 4-inčni * DOBER PROCESOR OPERACIJSKI SISTEM POMNILNIK NOTRANJOST 49% 22% 29% 1 enojedrni symbian * NESPREJEMLJIV 2 enojedrni <=ios notranji pomnilnik NESPREJEMLJIV 3 enojedrni >=ios notranji + pomnilniška kartica SPREJEMLJIV 4 enojedrni android * SPREJEMLJIV 5 * android notranji pomnilnik SPREJEMLJIV 6 dvojedrni symbian * SPREJEMLJIV 7 dvojedrni * notranji pomnilnik SPREJEMLJIV 8 dvojedrni >=ios notranji + pomnilniška kartica DOBER Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 44

49 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 7 TEŽA BATERIJA NALAGANJE APLIKACIJ UPORABNOST 33% 33% 33% 1 več kot 120 gr manj kot 1000 mah <=google market NESPREJEMLJIV 2 več kot 120 gr <=1000 do 1200 mah samo preko posebne aplikacije NESPREJEMLJIV 3 <= 100 do 120 gr manj kot 1000 mah samo preko posebne aplikacije NESPREJEMLJIV 4 več kot 120 gr * prosto s spletnih mest SPREJEMLJIV 5 <= 100 do 120 gr <=1000 do 1200 mah prosto s spletnih mest SPREJEMLJIV 6 * manj kot 1000 mah prosto s spletnih mest SPREJEMLJIV 7 več kot 120 gr >=1000 do 1200 mah >=google market SPREJEMLJIV 8 <= 100 do 120 gr 1000 do 1200 mah >=google market SPREJEMLJIV 9 <= 100 do 120 gr >=1000 do 1200 mah google market SPREJEMLJIV 10 * 1000 do 1200 mah google market SPREJEMLJIV 11 več kot 120 gr več kot 1200 mah * SPREJEMLJIV 12 <= 100 do 120 gr več kot 1200 mah <=google market SPREJEMLJIV 13 * več kot 1200 mah samo preko posebne aplikacije SPREJEMLJIV do 120 gr <=1000 do 1200 mah >=google market SPREJEMLJIV do 120 gr * google market SPREJEMLJIV 16 >= 100 do 120 gr manj kot 1000 mah >=google market SPREJEMLJIV 17 >= 100 do 120 gr <=1000 do 1200 mah google market SPREJEMLJIV do 120 gr 1000 do 1200 mah * SPREJEMLJIV do 120 gr >=1000 do 1200 mah <=google market SPREJEMLJIV 20 >= 100 do 120 gr 1000 do 1200 mah <=google market SPREJEMLJIV 21 >= 100 do 120 gr >=1000 do 1200 mah samo preko posebne aplikacije SPREJEMLJIV 22 manj kot 100 gr manj kot 1000 mah * SPREJEMLJIV 23 manj kot 100 gr <=1000 do 1200 mah <=google market SPREJEMLJIV 24 manj kot 100 gr * samo preko posebne aplikacije SPREJEMLJIV 25 >= 100 do 120 gr več kot 1200 mah prosto s spletnih mest DOBER 26 manj kot 100 gr >=1000 do 1200 mah prosto s spletnih mest DOBER 27 manj kot 100 gr več kot 1200 mah >=google market DOBER IZGLED DODATKI OSTALO 50% 50% 1 slab nesprejemljiv NESPREJEMLJIV 2 slab >=sprejemljiv SPREJEMLJIV 3 <= zadovoljiv sprejemljiv SPREJEMLJIV 4 zadovoljiv <=sprejemljiv SPREJEMLJIV 5 >= zadovoljiv nesprejemljiv SPREJEMLJIV 6 >= zadovoljiv dober DOBER 7 lep >=sprejemljiv DOBER NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV DODATKI 50% 50% 0% 1 NE NE * nesprejemljiv 2 NE DA * sprejemljiv 3 DA NE * sprejemljiv 4 DA DA * dober Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 45

50 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 8 Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok. norm. Glob. norm. MOBILNI TELEFON EKONOMSKI VIDIK CENA GARANCIJA VEZAVA TEHNIČNI VIDIK ZUNANJOST TIPKOVNICA ZASLON OHIŠJE NOTRANJOST PROCESOR OPERACIJSKI SISTEM POMNILNIK UPORABNOST TEŽA BATERIJA NALAGANJE APLIKACIJ OSTALO IZGLED DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 46

51 Slika 25 29: Prednosti in slabosti mobilnih telefonov DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij SAMSUNG GALAXY NEXUS EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV POMNILNIK TEŽA Prednosti Kriterij ZASLON PROCESOR notranji pomnilnik več kot 120 gr SAMSUNG GALAXY NEXUS več kot 4-inčni dvojedrni OPERACIJSKI SISTEM android BATERIJA OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV več kot 1200 mah DOBER dober DA DA DA DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij SONY ERICSSON XPERIA ARC S VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV PROCESOR enojedrni Prednosti Kriterij CENA ZASLON SONY ERICSSON XPERIA ARC S DO 250 EUR več kot 4-inčni OPERACIJSKI SISTEM android POMNILNIK BATERIJA OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV notranji + pomnilniška kartica več kot 1200 mah DOBER dober DA DA DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 47

52 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij EKONOMSKI VIDIK VEZAVA NOKIA E7 NEZADOVOLJIV VEZAVA 24 MESECEV TEHNIČNI VIDIK NESPREJEMLJIV NOTRANJOST NESPREJEMLJIV PROCESOR enojedrni OPERACIJSKI SISTEM symbian POMNILNIK notranji pomnilnik TEŽA Prednosti Kriterij TIPKOVNICA več kot 120 gr NOKIA E7 klasična + touch NALAGANJE APLIKACIJ prosto s spletnih mest OSTALO DODATKI NAVIGACIJA IZHOD ZA TV VEČ DODATKOV DOBER dober DA DA DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 48

53 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij HTC SENSATION XL EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV PROCESOR enojedrni POMNILNIK notranji pomnilnik TEŽA več kot 120 gr IZHOD ZA TV NE Prednosti Kriterij ZASLON HTC SENSATION XL več kot 4-inčni OPERACIJSKI SISTEM android BATERIJA OSTALO IZGLED NAVIGACIJA VEČ DODATKOV več kot 1200 mah DOBER lep DA DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 49

54 DEXi MOBILNI TELEFON.dxi Stran 1 Slabosti Kriterij IPHONE 4S EKONOMSKI VIDIK NEZADOVOLJIV CENA VEČ KOT 450 EUR VEZAVA VEZAVA 24 MESECEV POMNILNIK TEŽA NALAGANJE APLIKACIJ notranji pomnilnik več kot 120 gr samo preko posebne aplikacije Prednosti Kriterij OHIŠJE PROCESOR BATERIJA IPHONE 4S plemeniti materiali dvojedrni več kot 1200 mah OSTALO DOBER IZGLED lep DODATKI dober NAVIGACIJA DA IZHOD ZA TV DA VEČ DODATKOV DA Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 50

55 Priloga 2: MindDecider Slika 30: Drevo kriterijev in izbira variant v programu MindDecider Slika 31: Ovrednotenje kriterijev v programu MindDecider Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 51

56 Slika 32 36: Tornado grafikoni za posamezno varianto Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 52

57 Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 53

58 Slika 37: Poročilo programa MindDecider v MS Powerpointu Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 54

59 Jasmin Kljajić: Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri izbiri mobilnega telefona stran 55