Pavlic-Marko.pdf

Transkripcija

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Marko Pavlič MLADINSKI TURIZEM S POUDARKOM NA POTOVALNIH NAVADAH ŠTUDENTOV UNIVERZE NA PRIMORSKEM MAGISTRSKO DELO Koper, 2013

2 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Marko Pavlič MLADINSKI TURIZEM S POUDARKOM NA POTOVALNIH NAVADAH ŠTUDENTOV UNIVERZE NA PRIMORSKEM MAGISTRSKO DELO Mentor: doc. dr. Miha Koderman Študijski program: Geografija Koper, 2013 ii

3 IZJAVA O AVTORSTVU Študent Marko Pavlič, z vpisno številko , vpisan na študijski program geografija (2. stopnja), rojen , v kraju Šempeter pri Gorici, sem avtor (ustrezno označi) z naslovom: seminarske naloge seminarskega dela zaključnega seminarskega dela diplomskega dela magistrskega dela doktorske disertacije MLADINSKI TURIZEM S POUDARKOM NA POTOVALNIH NAVADAH ŠTUDENTOV UNIVERZE NA PRIMORSKEM S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; - sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu; - se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 UPB3); - se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na UP FHŠ; - je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je elektronska oblika posebej zahtevana). V Kopru, dne Podpis avtorja/-ice: iii

4 ZAHVALA Na tem mestu velja omeniti vse tiste, ki so pripomogli k izdelavi pričujočega magistrskega dela. Še posebej se zahvaljujem staršema Tatjani in Ivu za podporo in spodbudo, da sem izdelavo tega dela uspešno pripeljal do konca ter mentorju doc. dr. Mihi Kodermanu za vse nasvete, priporočila in vedno izjemno hitro odzivnost. Izpostavil bi še Seita, Boštjana, Aljo, Niko in druge, ki so mi pomagali pri distribuciji anketnega vprašalnika ter Heleno, ki mi je pomagala lektorsko izpopolniti delo. Prav tako se zahvaljujem vsem tistim, ki so mi v teh letih študija na 2. stopnji tako ali drugače stali ob strani, vključno s sodelavci in kolegi iz Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP). Brez vseh teh izjemnih posameznikov mi ne bi uspelo. iv

5 IZVLEČEK Magistrsko delo preučuje osnovne značilnosti mladinskega turizma, pri čemer pa se temi bolj posveča z vidika študentov, ki se udeležujejo turističnih potovanj. Poseben poudarek je na potovalnih navadah študentov Univerze na Primorskem primarni vir teh podatkov predstavlja analiza odgovorov na osnovi ankete, ki je bila opravljena med to populacijo. Mladinski turizem predstavlja pomemben segment turističnega sektorja, saj predstavlja kar petinski obseg turistične industrije. Kljub tolikšnemu obsegu pa je opazno, da je mladinski turizem v svetovni ter še posebej v slovenski literaturi le redko deležen obravnave raziskovalcev. Tudi zato magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek predvsem k turistični geografiji kot znanstveni disciplini. Turistične navade mladih in študentov se v marsičem bistveno razlikujejo od potovalnih navad ostalih družbenih in generacijskih skupin prebivalstva, k čemer pomembno prispevajo drugačne sociološke značilnosti te populacije. Mladi potujejo več kot ostale skupine prebivalstva, na potovanjih zapravijo več denarja, različni pa so tudi razlogi in motivi za potovanja. To se odraža tudi v prilagajanju turistične ponudbe tako je v zadnjih letih tudi v Sloveniji moč opaziti pojav turističnih agencij, ki ponujajo turistične storitve, prilagojene izključno generaciji mladih. Ključne besede: Mladinski turizem, mladi, študenti, potovalne navade, turistična ponudba. v

6 ABSTRACT Master thesis examines the basic characteristics of youth tourism and focuses on the student population, participating in tourist trips. Special emphasis is put on travel habits of students of the University of Primorska primal source for this data represents a survey analysis, carried out among this population. Youth tourism presents an important segment of the tourism sector, contributing one-fifth to the whole tourism industry. Despite this fact, the phenomenon of youth tourism remains relatively unexplored in the Anglo-Saxon and Slovenian tourism scientific literature. In this regard, the master thesis represents an important contribution for the development of tourism geography as a scientific discipline. Travel habits of youth and students are in many views significantly different compared to those of other social and age groups, due to the different sociological characteristics of this population. Young people, compared to other population groups, travel more frequently, they spend more money while travelling and they have different motives for this activity. These specific characteristic can also be reflected in the adjustment of the touristic offer several travel agencies have been established in Slovenia in the last decade, which offer touristic services tailored especially for youth. Key words: Youth tourism, young people, students, travel habits, tourism offer. vi

7 KAZALO 1. UVOD Opredelitev teme raziskovanja Namen, cilji in hipoteze Metodologija 3 2. TERMINOLOŠKA ANALIZA IZBRANIH POJMOV Generacija mladih Profil mladih Generacija študentov Turizem mladih Turist, turizem, popotnik Mladi v mladinskem turizmu TURIZEM MLADIH V SVETU IN SLOVENIJI Korenine turizma mladih in njegova prepoznavnost danes Sociološki vidik turizma mladih Vrste mladinskega turizma Svetovni obseg turizma mladih Turizem mladih v Sloveniji izbrani statistični pokazatelji Globalni profil mladega turista Vloga in učinki mladinskega in študentskega turizma ANALIZA POTOVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV UNIVERZE NA PRIMORSKEM Metodologija Reprezentativnost vzorca in metoda kvotnega vzorčenja Analiza in interpretacija rezultatov ankete Splošni podatki Turistična mobilnost študentov UP in destinacije potovanj Časovna razporeditev potovanj Najpogostejši motivi za potovanje Način organizacije potovanja Pridobivanje informacij o potovanju in rezervacije storitev Način potovanja do turističnih destinacij Pomembnost dejavnikov pri izbiri potovanja Potovalne kartice/popustniki poznavanje in uporaba Nastanitev Poraba denarja na turističnem potovanju Ugotavljanje povezanosti med izbranimi spremenljivkami Kratek pregled primerljivih študij VIDIK PONUDBE TURISTIČNIH STORITEV ZA MLADE Z IZBRANIMI POKAZATELJI Izbrani elementi turistične ponudbe za mlade po svetu in v Sloveniji Turistična ponudba za mlade v Sloveniji SKLEPNI DEL Ključne ugotovitve raziskave in njen pomen za stroko.85 vii

8 6.2. Opredelitev razmerja do ciljev in hipotez ter končni sklep LITERATURA IN VIRI Literatura Viri Internetni viri Ustni viri KAZALO SLIK KAZALO TABEL PRILOGE 97 viii

9 1. UVOD 1.1. Opredelitev teme raziskovanja Turizem je v svetovnem merilu ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki v zadnjih letih, za razliko od mnogih gospodarskih panog, ne pozna finančne krize. Leta 2012 je število turistov preseglo milijardo, število turistično mobilnih prebivalcev je na svetovni ravni v stalnem porastu in nič ne kaže na to, da se bo ta rast v prihodnje umirila, kaj šele zaustavila (UNWTO, 2013, 3). Turizem je sicer izrazito večplastna ekonomska dejavnost, pri kateri sodelujejo različni deležniki. Tako so se znotraj te storitvene dejavnosti v zadnjem stoletju, ki je bilo stoletje izjemnega razvoja turizma in tudi znanstvenih disciplin, ki se s turizmom ukvarjajo (vključno s turistično geografijo), oblikovali različni segmenti ali vrste turizma: zdraviliški, kongresni, verski, mladinski, gorski turizem itd. Vsaka izmed teh vrst turizma je običajno povezana z različnimi družbenimi skupinami, ki imajo vsaka svoje različne motive oziroma razloge, zaradi katerih se odločajo za turistična potovanja. Mladi so v turistični dejavnosti izjemno pomembna kategorija, kar dokazuje tudi 20 % obseg mladinskega turizma (tako po številu udeležencev, kot po prihodkih v tej dejavnosti) kot posebne kategorije na trgu turistične dejavnosti (UNWTO, 2008, xi). Vsak peti turist je torej (poenostavljeno rečeno)»mlad turist«. Pomemben del skupine mladih predstavljajo študenti. Na ravni Slovenije študenti predstavljajo okoli 5 % celotne populacije, mladi med 15. in 29. letom pa kar 20 % (SURS, 2013; SURS, 2009, 13-19). Študenti v splošnem veljajo za posebno kategorijo v skupini mladih, saj je prehod v študentska leta prehod v obdobje večje odgovornosti in samostojnosti, s tem pa tudi večjih priložnosti za opravljanje turističnih potovanj. Študentski turizem je prav tako posebna kategorija turizma. Pomen mladinskega in študentskega turizma se kaže tudi pri ponudbi turističnih agencij, saj so mnoge specializirane prav za ponudbo za mlade. V Sloveniji je tako kar nekaj agencij, ki so prilagojene izključno mladim ali pa pripravljajo posebne programe tudi za mlade. S splošno globalno naraščajočo ekonomsko močjo prebivalstva (če zanemarimo 1

10 periodične učinke gospodarske krize), postajajo tudi mladi generacija, ki jim je turizem kot dejavnost vse bolj cenovno dostopna. To ima seveda spet globalni vpliv na okolje, gospodarstvo in prebivalstvo. Temu segmentu turizma se posveča tudi pričujoče magistrsko delo. Predmet raziskave so namreč potovalne oziroma turistične navade mladih. Pri tem se delo osredotoča na izbrane pokazatelje obsega mladinskega turizma, vplive, ki jih ima ta dejavnost na okolje in družbo (na gospodarstvo in prebivalstvo, tako na lokalnem kot na globalnem nivoju), s posebnim poudarkom na potovalnih navadah študentov Univerze na Primorskem (v nadaljevanju UP) Namen, cilji in hipoteze Ciljev raziskave mladinskega turizma in potovalnih navad študentov UP je več. Med ključnimi cilji raziskave lahko izpostavimo preučitev potovalnih navad študentov ter opredelitev obsega in motivov potovanj, ki se jih poslužujeta ti družbeni skupini. Ob tem je osnovni namen naloge, da s pomočjo analiz in predvidenih metod (anketa med študenti UP, intervjuji med izbranimi ponudniki storitev mladinskega turizma, pregled ponudbe in povpraševanja, analiza vsebine literature) pridemo do reprezentativne ocene stanja na področju mladinskega turizma (v splošnem) oziroma ocene potovalnih navad študentov UP. Podrobnejšo sliko potovalnih navad študentov UP smo si ustvarili predvsem na osnovi analize anketnega vprašalnika, ki je bil opravljen med 217 študenti UP, da bi zagotovili reprezentativnost vzorca pa smo ga kasneje skrčili na 150. Cilj te raziskave je torej opredeliti potovalne navade študentov UP in izbrane rezultate primerjati z rezultati ostalih raziskav, ki zajemajo isto ali sorodno družbeno skupino (ostali študenti, mladi). Naloga se usmerja predvsem na aktivne udeležence mladinskih turističnih potovanj poudarek je na odkrivanju osnovnih značilnosti potovalnih navad mladih in študentov (posebej na primeru študentov UP), še posebej na opredelitvi vpliva različnih iskalnih orodij (npr. interneta), nastanitvenih značilnostih, pomenu določenih dejavnikov, kot so npr. cene, na turistično mobilnost mladih ipd. 2

11 Eden od ciljev dela je tudi opredeliti stanje in obseg ponudbe za mlade, tudi na primeru stanja v Sloveniji, med drugim z intervjuji med izbranimi ponudniki turističnih storitev. Ob tem smo morali v uvodnem delu naloge tudi definirati pojem mladih ter umestiti mlade v področje turistične dejavnosti. Pojem»mladi«je namreč zelo širok in vsak posameznik si ga lahko razlaga subjektivno, prav tako različne raziskave kot mlade opredeljujejo različne starostne skupine. Poleg tega smo v magistrskem delu definirali osnovne značilnosti generacije mladih in generacije študentov, kar nam je pomagalo tudi pri nadaljnjih analizah in zaključkih. Ker je tema raziskovanja oziroma raziskovalni problem specifičen, ne moremo določiti trdne hipoteze. Določena vprašanja se odpirajo tudi v posameznih delih pričujoče naloge. Kljub temu pa lahko, na osnovi do sedaj zapisanega, izpostavimo dve okvirni hipotezi oziroma raziskovalni vprašanji: 1. Turistična potovanja, ki jih opravljajo mladi oziroma študenti, so (tudi v primerjavi s potovanji drugih družbenih skupin) po svojih značilnostih specifična tako po obsegu, namenu in končni izkušnji. 2. Študenti in mladi tudi dolgoročno spreminjajo ponudbo in povpraševanje, saj se npr. v manjši meri odločajo za vnaprej pripravljene turistične pakete in se bolj poslužujejo samoorganizacije potovanj v želji po drugačni izkušnji, kot jo denimo ponujajo turistične agencije. Predvidevamo lahko, da imajo mladi danes na voljo dovolj orodij in tudi znanja, da se odločajo za samoorganizacijo potovanj, saj denimo danes internet omogoča dostopnost večine potrebnih informacij in možnost vnaprejšnje natančne priprave načrta turističnega potovanja Metodologija Pri obravnavi raziskovalnega problema se uporabljajo tako kvalitativne, kot kvantitativne metode, pri čemer prevladuje uporaba slednjih. Med drugim smo med kvantitativnimi metodami uporabili metodo anketiranja z vnaprej pripravljenim anketnim vprašalnikom, ki sestoji iz skupno 27-ih vprašanj, od tega je 7 socio-demografskih. Končni obdelani vzorec je obsegal 150 študentov UP, natančna 3

12 metodologija postopka anketiranja in analize pa je predstavljena v podpoglavju pred samo analizo anketnih rezultatov (Analiza potovalnih navad študentov UP). Ključni cilj analize je od študentov UP pridobiti podatke o njihovih potovalnih navadah, med drugim: - kako pogosto, za koliko časa, zakaj in kam so potovali v zadnjih dveh letih; - način organizacije in izvedbe potovanja; - vloga dejavnikov odločujočih za turistično mobilnost (npr. cena, pridobivanje informacij ipd.); - drugi, za raziskavo relevantni podatki (npr. termin potovanja, poraba denarja na potovanju ipd.). Pred tem smo opravili tudi analizo že pridobljenih podatkov podobnih raziskav, na ravni Slovenije, Evrope in celega sveta. V tem primeru smo uporabili podatke primerljivih raziskovalnih del (diplomski deli Vesne Pehan in Petre Lazar ter raziskava v prispevku Mihe Kodermana), Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), Evropskega statističnega urada (EUROSTAT), Svetovne turistične organizacije (UNWTO) ter Svetovne mladinske, študentske in izobraževalne potovalne organizacije (WYSE Travel Confederation). Pri tem bi lahko omenili še uporabo primerjalne metode, saj smo izbrane podatke primerjali med seboj (npr. primerjava rezultatov lastne raziskave ankete z raziskavo UNWTO ipd.). Med uporabljenimi kvalitativnimi metodami velja omeniti vsebino analize sedanje turistične ponudbe (predvsem v obliki kratke predstavitve stanja na izbranih ponudnikih v Sloveniji), kjer smo tudi z metodo intervjuja med izbranimi ponudniki poskušali ugotoviti stanje ponudbe in povpraševanja v Sloveniji in tudi v svetu. Ob tem smo opravili še vsebinsko analizo stanja na področju mladinskega turizma, na osnovi analize literature. 4

13 2. TERMINOLOŠKA ANALIZA IZBRANIH POJMOV 2.1. Generacija mladih Niti organizacije niti strokovnjaki, ki delujejo na področjih povezanih z mladimi oziroma mlado populacijo, si niso enotni glede definicije, katero skupino predstavljajo mladi. So si pa enotni vsaj glede kriterija, po katerem se skupina mladih loči od ostalega prebivalstva: to je starost. A od tu naprej enotnega pogleda na to ni več. Tudi v vsakdanjem življenju marsikdo (ni potrebe, da je strokovnjak) besedno zvezo»mlada populacija«uporablja za predstavnike različnih starostnih skupin. V demografiji pri starostni piramidi imamo za mlado prebivalstvo oziroma za mlade starostno skupino do vključno 14. leta starosti, ko pa denimo govorimo o brezposelnosti med mladimi, imamo največkrat v mislih brezposelnost med predstavniki najmlajše starostne skupine, ki so registrirani kot brezposelne osebe: navadno je to prebivalstvo med 15. in 24. letom ali med 15. in 29. letom starosti. Ko na splošno govorimo o mladini ali celo o mladinskem turizmu, imamo verjetno v mislih spet neko drugo starostno skupino. Pojem mladi, iz katerega izhajajo številni izrazi (mlado prebivalstvo, predstavniki mladih, mladina, mladinski, ipd.) je torej relativen in odvisen od konteksta, v katerem ga uporabljamo, ter seveda od tega, na kaj se navezujemo, ko ga uporabljamo. V magistrskem delu so uporabljeni različni izrazi pri opredeljevanju mlade populacije: mladi, mladina, mlado prebivalstvo itd. Vselej, le če ni izrecno določeno drugače, se izrazi navezujejo na isto družbeno skupino. V 20. stoletju je mladina odigrala pomembno družbeno-razvojno vlogo, saj mlada generacija ni nikoli poprej izvedla toliko družbenih oziroma civilizacijskih sprememb. Mladi so bili v ospredju teh sprememb, zato bi lahko 20. stoletje poimenovali tudi stoletje mladine. Z novimi demografskimi, pa tudi socialnimi gibanji, se zdi, da se vloga mladih s pričetkom 21. stoletja zmanjšuje: delež mladih v celotnem prebivalstvu je vse manjši, v ospredju pa tudi ni več toliko družbeno civilnih gibanj, sploh takih, kjer bi ključno, osrednjo vlogo igrali prav mladi. A tista osnovna vloga mladine, se kljub vsemu tudi do današnjih dni ni spremenila, saj so mladi vedno nosilci prihodnjega razvoja na gospodarskem, kulturnem, družbenem in demografskem področju. Družba mora dokazati, da se zaveda pomena uspešnega razvoja mladih, saj bodo ti v prihodnje bili kot glavni temelj družbe najbolj odgovorni za njen razvoj (SURS, 2009, 9-12). Tudi mladi sami v veliki meri ocenjujejo, da bodo imeli pomemben 5

14 vpliv na družbene spremembe, ki se bodo zgodile v njihovi prihodnosti. Dandanes tako meni več kot 40 % mladih, le 16 % pa jih meni, da bo njihov vpliv na bodoče družbene spremembe majhen ali zelo majhen medtem ko je bilo še leta 1985 med mladimi Slovenci takih kar 63,2 % (URSM, 2010, ). Večina statističnih analiz mlado generacijo opredeljuje kot del prebivalstva med 15. in 29. letom starosti, pri tem pa je seveda potrebno upoštevati tudi sociološke vidike, saj so za mlade značilni tudi različni vedenjski vzorci v primerjavi s predstavniki ostalih generacij. Ti pa se zato pri izbiri načina potovanja in razlogov za potovanje tudi odločajo na podlagi drugačnih kriterijev in pričakovanj, ki imajo vzrok prav v njihovem položaju. Stroka tako mladost kot sociološki pojem deli na tri obdobja (SURS, 2009, 10): - od 14. do 19. leta starosti: adolescenca, klasična mladost; - od 20. do 24. leta starosti: postadolescenca, pozna mladost; - od 25. do 29. leta starosti: mlajša odraslost. Tudi v Sloveniji mlade večina statističnih analiz, ne le tistih, ki jih opravlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS), smatra skupino med 15. in 29. letom starosti. Zanimivi pa so podatki anketne raziskave med mladimi, ki jo je pod naslovom Mladina 2010 opravil Urad za mladino pod Ministrstvom za šolstvo in šport RS. Ti namreč kažejo, katero starost mladi dojemajo kot zgornjo starostno mejo mladosti. 1 Med ponujenimi 4 odgovori (18, 20, 25 in 30 let), je večina izbrala odgovor 18 let (22,9 %), povprečje let pa je znašalo 21,6, kar je za skoraj 5 let manj, kot je povprečje let za oceno zgornje meje starosti znašalo leta To, nekoliko presenetljivo kaže na to, da mladi zgornjo mejo mladosti danes postavljajo bistveno nižje kot pred 25 leti. Kakorkoli, dejstvo je, da je razumevanje odraslosti in prehoda iz mladosti med mladimi precej subjektivno. Taista in podobne raziskave pa so pokazale, da je tovrstno dojemanje bolj ali manj povezano z željo mladih, da čim prej prestopijo v vrste odraslih, se individualizirajo, tega pa ne nujno povezujejo s kriteriji, kot je denimo odselitev od staršev (URSM, 2010, 42 44). 1 Pri tem vprašanju so upoštevani le odgovori starostne skupine let, zaradi primerjave odgovorov iz raziskave Mladina 1985 iz leta

15 Profil mladih V splošnem velja, da se število in delež mladih, predvsem v razvitih državah že zadnjih nekaj desetletij zmanjšuje na račun vse manjšega števila rojstev in vse večjega deleža starejših (kar je posledica podaljševanja življenjske dobe). Večina mladih že sedaj živi v državah v razvoju (kar 85 %), povprečna starost naj bi se v Evropi do leta 2050 zvišala na 49 let, medtem ko je še leta 2004 znašala 39 let. V Sloveniji je bil delež mladega prebivalstva 2 leta 2008 popolnoma enak deležu, ki predstavlja povprečje Evropske Unije (EU) in je znašal 12,4 % (še leta 1999 pa kar 14,8 %). Število mladih med 15. in 29. letom starosti pa upada praktično vse od osamosvojitve Slovenije. Leta 2008 je bilo tako predstavnikov starostne skupine let v Sloveniji približno (v deležu celotnega prebivalstva torej okoli 20 %), še leta 1990 pa okoli Do leta 2050 naj bi po projekcijah to število upadlo na le nekaj več kot (SURS, 2009, 13-19). Kljub viziji, da so mladi nosilci prihodnjega razvoja, se zdi, da tudi vsi strokovnjaki s področja raziskovanja mladine niso optimistični, prej nasprotno. Raziskovalci mladine (sociologi) so si danes enotni predvsem v tem, da je v zadnjih treh desetletjih (obdobje ) v razvitih državah prehod mladih na trg dela postal vse bolj dolgotrajen in težaven. O klasičnem prehodu pravzaprav ni več mogoče govoriti, stabilne zaposlitve pa so za vse večji del populacije postale tudi dolgotrajno nedosegljive. Trend naraščanja brezposelnosti mladih je v teh zadnjih desetletjih opazen, prav tako so vse pogostejše nestalne oblike zaposlovanja (URSM, 2010, 39 40). Kakšno sliko torej kaže profil mladih v Sloveniji? Analiza SURS-a iz leta 2009 (podatki so za leto prej) je pokazala naslednje podatke (SURS, 2009): 1. kar 98 % generacije mladih po končanem obveznem izobraževanju nadaljuje izobraževanje na srednjih šolah; 2. skoraj polovica mladih med 19 in 24 let je vključena v terciarno izobraževanje (višje, visoko šolstvo), med temi je več kot 60 % žensk; 3. po anketi SURS-a iz leta 2004 je kar 79 % mladih med 25 in 27 let še vedno živelo skupaj s starši, v starostni skupini let pa je ta delež znašal 57 %; 4. v začetku leta 2009 je bila stopnja brezposelnosti med mladimi (15 24 let) 12 %, kar je bistveno manj od povprečja EU, a ga je Slovenija do leta 2013 že presegla: stopnja 2 V tem primeru je zaradi primerjave s podatki v drugih državah EU upoštevana starostna skupina let. 7

16 brezposelnih mladih je v februarju 2013 znašala že 29,7 %. Približno polovica iskalcev prve zaposlitve nanjo čaka več kot leto dni, večina zaposlitev pa je za določen čas (MDDSZEM 2013, 20 21); 5. mladi se poročajo vse kasneje; povprečna starost ob sklenitvi prve zakonske zveze je pri moških 30,9 let, pri ženskah pa 28,4 leta; 6. povečuje se povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka; ta znaša 28,4 leta. Ključni podatki o mladih kažejo na to, da se mladi osamosvajajo vse kasneje, relativno dolgo živijo pri starših, vse več jih po končanem izobraževanju ostaja brez redne zaposlitve, večina zaposlitev pa je za določen čas, posledica tega je, da se mladi vse kasneje tudi poročajo in odločajo za otroke. Vse to nosi tudi posledice za panogo mladinskega turizma in potovalne navade mladih, kar bo razloženo v nadaljevanju Generacija študentov Pomemben del generacije mladih predstavljajo tudi dijaki in študenti. Medtem, ko je za dijake večinoma še vedno značilna odvisnost od staršev in manjša samostojnost, je pri študentih slika v glavnem obratna: mladi prvič stopajo na pot samostojnosti in s tem prevzemanja večje odgovornosti, tudi za svoj finančni in družbeni položaj. Če velja, da je mladih med 15. in 29. letom starosti približno , je delež študentov v tej generaciji kar četrtinski. V absolutnem merilu sicer delež študentov, kljub vse večjemu vpisu (glede na delež mladih, ki se odločajo za terciarno izobraževanje) in večanju mreže visokošolskih institucij, v zadnjih letih nekoliko upada, predvsem na račun manjših generacij in sprememb zakonodaje, ki mlade spodbuja, da čim prej zaključijo študij (SURS, 2013). Po zakonodaji za študenta velja oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu (Uradni list RS, 1993, ). Študij je v primerjavi s primarnim in sekundarnim izobraževanjem povezan z bistveno drugačno razporeditvijo obremenitev šolajočega (v tem primeru študenta). Kljub uveljavitvi načel bolonjske reforme, ki je obremenitev študenta nekoliko povečala (bolj strnjeni študijski programi, obvezna predavanja), velja, da si študent še vedno lahko relativno svobodno razporeja obveznosti, tako dnevno, kot tudi na daljši rok, s tem pa postaja pomembno tudi razporejanje ostalih obštudijskih obveznosti in prostega časa. 8

17 Ključne podatke o tedenskih obremenitvah študentov, njihovih finančnih prihodkih in odhodkih ter drugih za to magistrsko delo pomembnih informacijah, lahko povzamemo iz raziskav Evroštudent iz leta 2007 in 2010, izvedenih na vzorcih več kot 1000 študentov, ki študirajo v Sloveniji. Iz teh raziskav je razvidno, da je leta 2010 povprečen mesečni zaslužek študentov, ki bivajo v lastnem gospodinjstvu znašal 396 evrov, tistih, ki v času študija bivajo pri starših pa 292 evrov. V obeh primerih večinski vir dohodka predstavlja študentsko delo. Izdatki oziroma mesečni življenjski stroški 3 v času študija pa znašajo 577 evrov, od tega študent sam (s svojimi prihodki) krije 332 evrov. Mesečni stroški za aktivnosti in prosti čas znašajo 54 evrov (MVZT, 2010a, in 35-36). Leta 2007 so življenjski stroški študenta znašali okoli 500 evrov, za aktivnosti in prosti čas je povprečen študent porabil približno 50 evrov, kar pomeni 10 % odhodkov (MVZT, 2007, 39). Študenti so v primerjavi z ostalo šolajočo mladino bistveno bolj svobodni pri časovni organizaciji izobraževalnih (študijskih) obveznosti, saj običajno določen del obveznosti predstavlja tudi samostojno delo. Tisti bolj ali manj nespremenljivi del obveznosti, lahko bi mu rekli»fiksni«, predstavljajo obveznosti kot so prisotnost na predavanjih, seminarjih in vajah. Leta 2010 je povprečen študent v Sloveniji za študijske obveznosti namenil 21 ur, leta 2007 pa»le«18 ur, kar je najverjetneje povezano z večjim obsegom obveznosti pri bolonjskem študiju, ki so ga od leta 2010 izvajale že vse visokošolske institucije v državi. Za samostojni študij so študenti porabili še dodatnih 17 ur na teden (isto leta 2007 in 2010), prav tako so v obeh letih v povprečju 17 ur tedensko namenili plačanemu delu (MVZT, 2010a, 43; MVZT 2007, 48). Izračun tega, koliko časa v tednu študentom ostane za prostočasne dejavnosti je težaven, saj študijski proces skoraj izključno poteka med tednom, medtem ko študenti plačana dela v večini opravljajo med vikendi. Raziskava Evroštudent iz leta 2007 sicer kaže, da so študenti tedensko 14 ur namenili za zabavo in ostale prostočasne dejavnosti (MVZT, 2007, 49). V povprečju študentu torej dnevno»potencialno«ostane vsaj 6 ur 4 časa za razne aktivnosti v prostem času. V času, ko se študijski proces ne izvaja (izpitna obdobja, prazniki in poletni meseci), so seveda obremenitve precej različne, navadno je takrat časa za aktivnosti in zabavo več. Vse to seveda ne pomeni, da v času izvajanja študijskega procesa, študenti niso 3 Sem spadajo stroški nastanitve, prevoza, komunikacij, nege otroka, stroški zdravstva, dnevni stroški, stroški aktivnosti v prostem času 4 Glede na raziskavo Evroštudent, študent tedensko nameni 55 ur za študij in z njim povezane obveznosti ter za plačana dela, kar dnevno znese cca. 8 ur. Za prostočasne dejavnosti ob predpostavki, da povprečen človek spi 8 ur dnevno in 1 2 uri nameni za opravljanje nujnih življenjskih potreb (npr. prehranjevanje), mu na dnevni ravni ostane približno 6 ur za prostočasne dejavnosti. 9

18 aktivni v smislu turističnih potovanj. Del teh predstavljajo nenazadnje tudi študijska potovanja, tudi ob rednem opravljanju študijskih obveznosti pa se lahko, glede na razporeditev obremenitev, študenti potencialno odločajo za (sicer primerno krajša) potovanja Turizem mladih Turizem, turist, popotnik Natančen pomen in definiranje pojmov turizem (ki označuje dejavnost) in turist (ki, v splošnem označuje osebo, ki se te dejavnosti udeležuje), je bilo v 20. stoletju, ko so se oblikovale vede o turizmu, vključno s turistično geografijo, predmet številnih razprav. Pri razlagi pojma turizem se je uveljavila t. i. santgallenska definicija, ki jo danes posredno povzema tudi UNWTO, podobno definicijo turizma pa navaja tudi SURS. Prva opredeljuje turizem kot» aktivnosti, ki so povezane s potovanjem in zadrževanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne več kot eno leto zaradi zabave, poslov in drugih motivov«(mihalič, 2008, 7). SURS pa turizem opredeljuje kot» dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov in tam nekaj časa tudi ostanejo, vendar manj kot eno leto brez prekinitve«(mihalič, 2008, 8). Pri pojmu turist so Združeni narodi (UN) v 50. letih 20. stoletja, še pred ustanovitvijo UNWTO, za potrebe statistike pri pojmu»turist«oblikovali naslednjo definicijo, ki natančno vključuje omejitve:»turist je vsaka oseba, ne glede na raso ali vero, ki ostane v tuji državi od 24 ur do 6 mesecev v času enega leta.«moderna definicija UNWTO podobno za turista smatra osebo, ki v obiskani državi oziroma kraju ostane vsaj eno noč, toda manj kot eno leto (Mihalič 2008, 9). V magistrskem delu se pojavlja tudi pojem potovanje. Potovanje je nekoliko širši pojem od pojma turizem, saj ni vsako potovanje tudi turistično oziroma turistična dejavnost, seveda pa velja, da turist v vsakem primeru do (končne) destinacije opravi tudi potovanje, torej potuje, je popotnik. Za turista velja tisti, ki potuje na določeno destinacijo izven svoje običajne rutine in je za to pripravljen tudi plačati, torej npr. ne potuje nekam zgolj zaradi običajnih nakupov, obiskov sorodnikov (Davidson, 2005, 28). Potovalne navade torej niso nujno enake turističnim, so pa hkrati seveda del turističnih navad. V magistrskem delu se 10

19 samostojen pojem»potovanje«nanaša na turistično potovanje, razen če ni to izrecno določeno drugače Mladi v mladinskem turizmu Določen del prostega časa mladi namenijo potovanjem, posameznim izletom, skratka turističnim in rekreativnim dejavnostim. Seveda se vprašanje definiranja mladih pojavi tudi, ko govorimo o mladinskem turizmu. Katero skupino imamo torej v mislih, ko je govora o mladinskem turizmu? Kdo so v tem primeru mladi? Ker popolnoma enotne definicije ali strinjanja s tem, katera generacija oziroma katere starostne skupine predstavljajo mlado prebivalstvo ni niti v statistiki, je definiranje tega na primeru mladinskega turizma še toliko težje. Skupna študija Svetovne mladinske, študentske in izobraževalne potovalne organizacije 5 (WYSE Travel Confederation) ter Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) iz leta 2005 je pokazala, da posamezne nacionalne turistične organizacije različno tolmačijo pojem mladinskega turizma. V starostnih skupinah, ki so jih te organizacije uporabile kot kriterij za definiranje mladinskega turizma, so se pojavila kar znatna odstopanja: v nekaterih primerih je bila po tem kriteriju opredeljena starostna skupina let, v drugih let in v nekaterih celo let. To kaže na resnično težavnost definiranja mladinskega turizma po kriteriju starosti, saj dandanes vse več mladih odlaša z vstopom na trg dela, sklepanjem zakonskih zvez in oblikovanjem družine. To dokazuje, da pojem mladinskega turizma ni tako strogo navezan na demografske spremenljivke, temveč bolj na sam način potovanja. Danes se tako uporablja več kriterijev za definiranje mladinskega in študentskega turizma, pri čemer starost ne igra ključne vloge, ampak se uporablja bolj kot dopolnilni kriterij. Glede na osnovne značilnosti in definicije mladinskega turizma po posameznih nacionalnih turističnih organizacijah, se ta navezuje na starostno skupino med 15. in 26. letom starosti (pri čemer lahko te meje zelo variirajo) ter tudi na način potovanja, kar mladinski turizem določa kot posebno tržno nišo, ki ga opredeljujejo določene karakteristike: samostojnost potovanja, avanturizem, učenje tujih jezikov, delo v tujini, itd (UNWTO, 2009, 1). 5 V dobesednem prevodu iz angl. Confederation = konfederacija, a se zaradi lažjega razumevanja pojma v slovenskem jeziku uporablja besedno zvezo organizacija. 11

20 Definicija, kot jo predlaga WYSE Travel Confederation in ki zajema vsa opisana področja in kriterije je naslednja:»mladinska potovanja vključujejo vsa samostojna potovanja, ki niso daljša od 1 leta s strani populacije stare med 16 in 29 let, ki je delno ali popolnoma motivirana v želji po spoznavanju drugih kultur, nabiranju novih življenjskih izkušenj in/ali v formalnem in neformalnem spoznavanju priložnosti zunaj domačega okolja«(unwto, 2009, 1). Na podlagi ugotovitev v podpoglavju Generacija mladih, lahko predvidimo, da se pojem»mladi«v grobem nanaša na starostno skupino med 15. in 29. letom starosti. Navsezadnje gre tudi za čas osamosvajanja posameznika od obdobja adolescence, do obdobja mlajše odraslosti in sklepamo lahko, da se temu procesu primerno prilagajajo tudi potovalne navade. Seveda ne moremo mimo tega, da gre za razmeroma ozko definicijo, ki temelji zgolj na kriteriju starosti, ki pri tem opredeljevanju torej ni najbolj primeren, povrh vsega pa gre za opredelitev starostne skupine, kot jo uporablja statistika. Statistično gledano celo SURS pri anketah o turističnih navadah domačega prebivalstva v statističnih analizah uporablja razdelitev starostnih skupin tako, da se kot mladi štejejo tisti, ki so stari med 15 in 24 let. Glede na povedano, je primerneje, da vzamemo kot bolj relevantno širšo definicijo pojma mladinski turizem in v tem širšem pogledu kot»udeležence«mladinskega turizma opredelimo vse tiste, ki sicer ne spadajo v določeno starostno obdobje, a od njega ne bistveno odstopajo, hkrati pa so razlogi, način potovanja in drugi kriteriji podobni kot pri zgoraj omenjenem starostnem obdobju. Ugotavljanje tega, kakšni so ti kriteriji in navade ter razlaga le-tega, je pravzaprav kar ključna naloga pričujočega magistrskega dela. 12

21 3. TURIZEM MLADIH V SVETU IN SLOVENIJI 3.1. Korenine turizma mladih in njegova prepoznavnost danes Potovanja, v takšni ali drugačni obliki, obstajajo že vse odkar obstaja človek najprej je človek premagoval daljše razdalje z namenom iskanja hrane in drugih nujnih potrebščin za preživetje, po oblikovanju modernejših civilizacij so bila potovanja povezana z blagovno menjavo, religijo, vojno in podobnimi razlogi, v času rimske civilizacije pa so se pojavila prva potovanja z namenom uživanja in sproščanja, število potovanj in potnikov je nadalje stalno naraščalo (z izjemo srednjega veka) a potovanja pred 20. stoletjem težko enačimo s sedanjimi, turističnimi, tako po obsegu, obliki kot tudi po razlogih, zaradi katerih se ta opravljajo. Turizem je kot dejavnost leta 1992 postal največja industrija in največji zaposlovalec na svetu (Theobald, 2005, 5-6). Kot pionir komercialnega masovnega turizma še danes velja Thomas Cook ( ). Bil je pionir organizacije potovanj, ki so vključevala ponudbo s polno vključenimi stroški potovanja (prevoz, nastanitev, hrana, izleti - temu bi danes rekli»all inclusive«), ki je zmanjševala stroške potovanj, jih poenostavila in potovanja tako naredila dostopnejša širšemu krogu ljudi. Pomen turizma je rasel, ključen pa je razvoj, ki se je začel po koncu 2. svetovne vojne, na kar je vplivalo mnogo dejavnikov: odsotnost vojn, ekonomski napredek, plačan dopust, itd (Mihalič, 2008, 16 17). Mladinski turizem v sedanji obliki je bolj ali manj moderen pojav, ki se je razvijal vzporedno z izjemno rastjo turistične dejavnosti v desetletjih po drugi svetovni vojni. Potovanja mladih, ki jih beležimo od 16. stoletja dalje, so bila omejena le na bogatejše predstavnike aristokratskega dela družbe, potovanja pa so bila skoraj izključno povezana z namenom izobraževanja (tudi študij v tujih deželah), taka potovanja pa so bila tudi relativno dolga - od enega do treh let. Šele mnogo kasneje je kot cilj potovanj tudi pri mladih nastopil užitek in zabava (Gyr, 2010). Kot smo ugotavljali že pri opisovanju značilnosti in definiranju mladega prebivalstva, na splošno velja, da so mladi prav v 2. polovici 20. stoletja igrali pomembno vlogo pri družbenih spremembah. Mladi so se v tem času tudi pri iskanju svoje identitete bistveno bolj izpostavili v družbi kot pomembna socialna skupina, ki je od ostale družbe pogosto izstopala z alternativnimi načini življenja, kar se je izrazilo tudi pri načinu preživljanja prostega časa. Na 13

22 področju turizma so jim postala potovanja (cenovno) vse bolj dostopna in v tem pogledu so sledili toku družbe, ki se je v tem času vse bolj posluževala potovanj, rekreativne in turistične dejavnosti. Kljub temu so bili prav mladi tisti, ki so prvi začeli»zavračati«klasični, masovni turizem in odkrivati druge, lahko bi rekli manj komercialne načine potovanj. Izraz alternativni turizem ima izvor prav v alternativnih načinih življenja in gibanjih, ki so se pojavila v 70. letih 20 stoletja. V tem času so se mladi, povečini še brez zaposlitve, posluževali cenejših potovanj, značilno pa je bilo potovanje z nahrbtniki, z malo denarja, destinacija je bila predvsem Azija. Tako so se poimenovali kar»alternativni turisti«, ki so hoteli potovati sami, drugače kot večina in so se izogibali masovnih turističnih tokov. Od masovnega turizma se je ta alternativni turizem razlikoval tudi po tem, da cilj ni bil zgolj užitek in zabava, ampak predvsem odkrivanje tujih kultur in narodov, udeleženci (mladi) pa tudi niso veljali za klasične turiste, temveč prej za popotnike. Tak način potovanj, pa tudi potovanja na tovrstne destinacije, ki niso ponujale le užitka in zabave, se je kasneje vse bolj razširil in take vrste turizem danes pravzaprav ne velja več toliko za alternativnega, ampak je v veliki meri postal tudi masovni (Mihalič, 2008, 19). Leta 2005 je po anketi, ki jo je UNWTO izvedla preko nacionalnih turističnih agencij v 151-ih državah, študentski in mladinski turizem kot posebno kategorijo na trgu turistične dejavnosti prepoznalo le 34 % držav, kar dve tretjini držav pa te vrste turizma ne prepoznavajo kot neko posebno tržno nišo. Študentski in mladinski turizem kot posebno kategorijo v nadpovprečni meri prepoznajo v Aziji in pacifiških državah (46 %), najmanj pa v Ameriki in Evropi (25 % in 28 %). Mnoge države pri tem priznavajo, da kazalnikov razvoja te vrste turizma sploh ne beležijo. To seveda ne pomeni, da dostopnih statističnih podatkov za to kategorijo nimajo, a jih preprosto v analizah ne prepoznajo kot del kategorije študentskega in mladinskega turizma. Zanimivo je, da je študentski in mladinski turizem kot posebna kategorija poznana predvsem v državah v razvoju, ki v večji meri poudarjajo pomen študentskih in mladinskih turističnih potovanj domačega prebivalstva v lastni državi. Te države imajo namreč kljub relativno nižjemu življenjskemu standardu v primerjavi z razvitimi državami višji delež mladih in ti predstavljajo pomemben del turističnih potrošnikov. Mnoge države v razvoju tak turizem spodbujajo in ga vidijo kot del izobraževanja mladih o njihovi lastni državi (Richards, 2005, ). 14

23 3.2. Sociološki vidik turizma mladih Mladinski turizem je ena od vrst turizma oziroma njegova podkategorija. Poleg izraza mladinski turizem se (lahko) uporablja tudi izraz turizem mladih, v vsakem primeru gre za isto podkategorijo, ki se od ostalih vrst turizma loči glede na kriterij starosti (Mihalič, 2008, 35). Izjemno pomembno vlogo je v razvoju turizma igral prosti čas, torej čas, ki ga posameznik ne porabi za delo, spanje in druga nujna osebna in gospodinjska dela. Turizem je torej prostočasna aktivnost, razen poslovnega turizma, ki se opravlja v delovnem času (Mihalič 2008, 28). Pomemben del je tako pri razmahu turizma igral plačan dopust zaposlenih, ki jim je bilo tako omogočeno, da si potovanja privoščijo tudi za daljši čas in niso bili več toliko vezani na vikende in posamezne proste dneve. Posebno mesto imajo z vidika fleksibilnosti organiziranja prostega časa tu seveda mladi z drugačnimi navadami in izhodišči v primerjavi z ostalimi družbenimi skupinami. Ob tem velja izpostaviti razdelitev osnovnih funkcij človekovega delovanja, ki v splošnem veljajo za celotno družbo in vse družbene skupine. Te osnovne funkcije so (Ruppert et al, 1981, 26 28): - živeti v skupnosti (družbi); - stanovati (bivati); - delati in oskrbovati se; - izobraževati se; - rekreirati se; - komunicirati. 6 Te funkcije se seveda medsebojno prepletajo in so v nekakšni soodvisnosti. V tej razdelitvi turizem prepoznamo predvsem pod funkcijo rekreirati se. Turizem, rekreacija in prosti čas pa so od vedno pojmi, ki so med seboj zelo povezani. Seveda daleč od tega, da je vsaka rekreativna dejavnost tudi turistična, pa tudi turizem ne nujno velja za aktivno rekreativno dejavnost.»rekreacijo opredelimo kot vsako svobodno neplačano dejavnost, ki prinese takojšnje zadovoljstvo, oziroma kot celokupnost opravil, ki se jim človek posveti z 6 V različni literaturi in tudi sicer se uporablja še nekoliko drugačna razvrstitev, kjer je npr. funkcija dela in oskrbovanja ločena (npr. v Jeršič 1985, 13). 15

24 namenom, da bi se odpočil, zabaval, razširil kulturno obzorje, izpopolnil izvenpoklicno znanje, razvil svojo osebnost in povečal svoj družbeni pomen«(mihalič, 2008, 29). Zgornja definicija v veliki meri opredeljuje tudi razloge in cilje za turistično aktivnost posameznika. Počitek in zabava sta ključni razlog in hkrati cilj turističnih potovanj. Rekreacija je lahko tudi turistična (v tem primeru uporabljamo izraz turistična rekreacija), turizem pa je hkrati tudi del dinamične rekreacije (v nasprotju s statično rekreacijo), saj se odvija izven kraja stalnega bivališča posameznika in torej vključuje tudi mobilnost oziroma potovanje (Mihalič, 2008, 29 30). Mladi nasploh veljajo za precej mobilno družbeno skupino, ki se v primerjavi z ostalimi v veliki meri poslužuje rekreativnih in tudi turističnih dejavnosti. Razlogov za to je več: 1. mladi se v primerjavi z drugimi generacijskimi skupinami relativno dobro odrežejo z vidika zdravja in splošnega zdravstvenega stanja. Zdravstvene težave in tveganja so sicer povezana bolj z nevarnostjo uživanja tobaka, alkohola in drog ter s prekomerno težo, a glede na raziskave v EU, mladi večinoma ocenjujejo, da je njihovo zdravje zelo dobro (SURS 2009, 83). Kljub temu se tudi pri mladih opaža pomembne razlike glede na socio-ekonomski položaj (Commission of the European Communities, 2009, 70); 2. mladi imajo v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami drugačen status, ki jim omogoča bistveno več prostega časa oziroma je le-tega mogoče bolj svobodno organizirati in uskladiti z ostalimi obveznostmi. To jim omogoča bodisi status dijaka ali status študenta oziroma status (še) nezaposlene osebe, hkrati pa gre pri mladih med 15. in 29. letom starosti, kot smo ugotavljali že pri definiranju osnovnih značilnosti mladega prebivalstva, za prehod iz nesamostojnosti v samostojnost, ločitev od družine itd. Sicer pa poznamo tudi več vrst prostega časa: prosti čas med delom (v Sloveniji vezan na 30 minutni odmor za malico), dnevni prosti čas, tedenski prosti čas (vezan na proste dneve in vikende) in letni prosti čas (vezan na daljšo prekinitev dela) (Mihalič, 2008, ). V primeru mladih sicer običajno ne gre za prosti čas, povezan z delom, ampak prosti čas glede na obveznosti, povezane s šolanjem, študijem. Raziskavi Evroštudent iz let 2007 in 2010 sicer kažeta na to, da npr. študent za študij in obveznosti, neposredno povezane s študijem v Sloveniji tedensko med letom (čas trajanja študija je navadno oktober junij) resda porabi skoraj 40 ur (temu je treba sicer prišteti še čas za opravljanje t. i. plačanega študentskega dela), a je dejstvo, da je 16

25 ta čas glede šolski/študijski proces, sploh pri študentih drugače razporejen. Skupina mladih v EU med 15. in 19. letom starosti za prosti čas nameni okoli 20 % celotnega časa, skupina med 30. in 49. letom starosti pa za četrtino manj. Čas, ki ga ima posameznik na voljo za prostočasne aktivnosti se s starostjo tudi po raziskavah zmanjšuje (Commission of the European Communities, 2009, 80); 3. relativna socialna varnost in (pogojno) zagotovljen dohodek, kar je v veliki meri sicer zopet povezano s socio-ekonomskim položajem posameznika oziroma družine, iz katere posameznik izhaja, širše pa z družbenim sistemom oziroma državno politiko na tem področju. Mladi imajo v primerjavi z ostalimi relativno večje socialne pravice, a je stopnja tveganja revščine med mladimi Evropejci (16 24 let) še vedno znatno višja kot med starejšimi generacijami, v času krize pa se povečuje tudi brezposelnost. Slovenija v EU velja za državo, v kateri je stopnja tveganja revščine med mladimi ena najnižjih (Commission of the European Communities, 2009, 41); 4. manj obveznosti in neobremenjenost tudi ta pojma sta seveda relativna, a tudi tu smo že pri definiranju značilnosti mladih ugotavljali, da se s tega vidika precej razlikujejo od drugih generacijskih skupin, sploh starejših. Poleg tega se mladi osamosvajajo (odhod od doma) vse starejši, prav tako vse starejši prevzemajo tudi družinske obveznosti (formiranje družine, poroka); 5. dostop do interneta - slednji je postal del vsakdana mladih, število uporabnikov interneta se je med mladimi v EU samo v letih povečalo od nekaj manj kot 50 % na 70 %, število pa stalno narašča. Internet je seveda orodje, katerega uporabo bi težko opredelili kot rekreativno dejavnost, a prav internet v zadnjih letih omogoča pridobivanje vse več informacij in možnosti, s katerimi so se mladim približale tudi te dejavnosti. Namreč, internet je znatno poenostavil številne postopke, kot npr. rezervacijo letalskih kart, ki se danes opravlja skoraj izključno preko interneta, pa tudi rezervacijo potovanj, nastanitvenih kapacitet ipd. Posredno so se seveda znižale tudi cene nekaterih storitev, saj je internet ustvaril posebno konkurenčno okolje na področju masovne ponudbe tovrstnih storitev, ki je zbrana na enem mestu in relativno lahko dostopna. Mladi imajo torej v primerjavi z ostalimi generacijskimi skupinami kar nekaj prednosti v smislu možnosti rekreacijskega in turističnega udejstvovanja. Težko je reči, kateri razlog je najpomembnejši, zagotovo pa jih obstaja še več, kot le tisti, ki so zgoraj navedeni. 17

26 Ključno je pravzaprav to, da je profil mladih znatno drugačen od profila predstavnikov drugih generacij. Razdelitev osnovnih življenjskih funkcij sicer velja za vse generacije oziroma za družbo na splošno, a če bi pomembnost teh funkcij razdelili med posamezne starostne skupine, bi zanesljivo opazili pomembne razlike. Funkcija delati ima pri mladih denimo znatno manjši pomen kot v skupini starejših, zaposlenih. Seveda ob tem velja izpostaviti, da je v evropskih državah dovoljeno delati (se zaposliti) vsem osebam, starejšim od 14 let, kljub temu, pa se izrazita večina tudi po tem letu in po končanem primarnem izobraževanju, le-to odloči tudi nadaljevati - v Sloveniji je - kot že omenjeno v podpoglavju Profil mladih - denimo v srednješolsko izobraževanje vključenih kar 98 % vseh predstavnikov starostne kohorte let (MVZTb, 2010, 75). Po raziskavi Evroštudent pa so denimo slovenski študenti, vključeni v študijski proces, za plačana dela tedensko namenili 17 ur, kar je sicer še vedno občutno manj od povprečnega redno zaposlenega delavca (MVZTa, 2010, 43; MVZT 2007, 48). Manjša je seveda potreba po funkciji oskrbovanja, sploh ko o tem govorimo v kontekstu nakupovanja in opravljanja ostalih gospodinjskih opravil za slednja povprečen prebivalec EU, star med 15 in 19 let porabi dvakrat manj časa, kot nekdo iz starostne skupine let (Commission of the European Communities, 2009, 80). Povsem drugače je seveda denimo pri funkciji izobraževanja; mladi med letom starosti so denimo še vedno večinoma vključeni v proces izobraževanja sploh najmlajši iz te starostne skupine, nato se delež zmanjšuje, saj tudi mladi že počasi prehajajo v zaposlitev. Posebnega pomena je torej funkcija rekreirati se, ki vključuje tudi turistične dejavnosti, širše pa vse dejavnosti, ki vezane na prostočasne aktivnosti. Slednja je povezana z večjim deležem prostega časa, ki je med vsemi razlogi za večjo (potencialno) aktivnost mladih na področju rekreacije in turizma, verjetno še najbolj pomemben. Prav pojmu prosti čas je geografija, ki je kot veda pomembno vezana na turizem, v preteklosti vse do časa po drugi svetovni vojni posvečala le malo pozornosti. Šele zatem so prav geografi pričeli opažati nove potrebe prebivalstva v odnosu do okolja (Ruppert et al, 1981, 125) Vrste mladinskega turizma UNWTO na področju študentskega in mladinskega turizma prepoznava več niš, preko katerih se ta turizem največkrat izraža. To so (UNWTO, 2005, ): 18

27 1. študentski turizem - države imajo pri razumevanju pojma študentskega turizma različne poglede, v splošnem pa so si enotne v tem, da je ta turizem zelo tesno povezan s študijem in študijskim procesom. V nekaterih primerih države kot študentski turizem tolmačijo študijska potovanja in celo študijske izmenjave, navadno organizirane v okviru raznih programov (npr. SOCRATES, ERASMUS). Grčija denimo kot študentski turizem razume tudi vsa potovanja študentov, ki so tako ali drugače povezana z njihovim področjem študija (npr. raziskovanje kulturne dediščine in arhitekture). Zato se morda zdi smiselno razlikovanje med študentskih in študijskim turizmom, kjer so pri prvem všteta vsa potovanja, ki jih iz katerihkoli motivov opravijo študenti, pri drugem pa vsa potovanja, ki imajo bolj neposredno povezavo s študijem in so vezana ali se celo izvajajo v okviru študijskega procesa. Kakorkoli, zdi se, da turistična stroka teh dveh pojmov ne loči. Povečini študentski turizem velja za manj profitno tržno nišo, pri čemer je treba cene in ponudbo prilagajati zmožnostim študentske populacije, ki je navadno brez višjih rednih dohodkov; 2.»backpacker turizem«- v slovenščino ga včasih prevajamo tudi kot popotniški turizem navadno označuje dolgotrajno in samostojno potovanje. Ker pa je popotništvo relativno širok (turistični) pojem, se je uveljavil tudi izraz»nahrbtniški turizem.«poleg tega, da gre običajno za daljše, v lastni režiji organizirano potovanje, navadno na manj razvita in poznana območja sicer razvitih držav, nahrbtništvo ni zgolj način potovanja ampak kar nekakšen življenjski stil (Šegula 2011, 69). Povezan je predvsem z rastjo mladinskega turizma v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Tajskem. Kljub temu, da se»le«tretjina mladih turistov prepozna kot»backpackerji«, so mnoge države tej niši namenile posebno pozornost in v zadnjih desetletjih želijo to vrsto turizma tudi posebej spodbujati; 3. prostovoljski turizem in delovni počitniški programi (angl. Volunteer tourism and working holiday programmes) v nekaterih državah predstavljajo pomemben del turističnega trga (npr. Honduras, Nepal, Mavretanija itd.), kjer obstajajo tudi posebni programi in agencije za mlade prostovoljce. V Hondurasu se denimo te turistične dejavnosti udeležujejo predvsem visoko izobraženi mladi, ki prepoznajo in cenijo to kot posebno izkušnjo; 4. jezikovni turizem obstaja z željo po učenju tujega jezika, navadno v tuji državi. Je neke vrste»kreativni turizem«, saj udeleženci potovanje izkoristijo kot možnost individualnega izpopolnjevanja znanja. V mnogih državah ta vrsta turizma predstavlja pomembno tržno nišo, ki je denimo leta 2004 za Malto pomenila kar 5 % vseh 19

28 turističnih prihodov. V večjih evropskih državah (Španiji, Veliki Britaniji, Irski, Nemčiji in Franciji) ta vrsta turizma prav tako predstavlja pomemben segment turistične ponudbe, zato ne čudi, da tudi na tem področju obstajajo različne strategije. Želja ponudnikov tovrstnih turističnih storitev je tudi izobraziti tujce o njihovi lastni kulturi in državi; 5. turizem kulturnih izmenjav predstavlja nekoliko širši koncept kot jezikovni turizem in je z vidika državnih politik na tem področju povezan predvsem z željo izobraževanja tujih državljanov o lastni kulturi in na drugi strani izobraževanja lastnih državljanov o tujih kulturah, pri čemer ne zajema nujno tudi koncepta jezikovnega turizma. V veliki meri je namen te vrste turizma med drugim spodbujanje medkulturnih odnosov in razumevanja Svetovni obseg turizma mladih Ker različne države pogosto različno beležijo turistične prihode mladih in značilnosti le-teh, v nekaterih primerih pa mladinskega turizma sploh ne prepoznajo kot posebne kategorije, je natančne podatke o obsegu turizma mladih relativno težko dobiti. Obstajajo pa vsaj ocene obsega na svetovni ravni. Po študiji WYSE Travel Confederation, ki upošteva podatke nacionalnih statističnih in turističnih organizacij ter nekaterih nacionalnih raziskovalnih inštitutov, je obseg mladinskega turizma 7 (potovanj, ki jih opravijo mladi) v turistični dejavnosti okoli 20 % (glede na turistične prihode v letih ). Po podatkih UNWTO-ja je že leta 2012 število turistov na svetovni ravni prvič preseglo 1 milijardo, kar se je še nekaj let prej zdelo za nepredstavljivo (UNWTO, 2013, 3). Leta 2000 so mladi opravili 136 milijonov turističnih prihodov, leta 2010 pa že 187 milijonov, kar pomeni primerljivo rast s splošnimi trendi. Napovedi kažejo na to, da bo število mladih turistov tudi v prihodnjih letih stalno naraščalo. V začetku 90. let 20. stoletja je bila povprečna letna rast mladinskega turizma za 60 % višja od povprečne rasti turizma nasploh (glede na število turističnih prihodov), a se je v nadaljnjih letih rast ustalila in vse od tedaj po ocenah raznih organizacij s področja turizma delež turističnih prihodov mladih med vsemi prihodi znaša med 20 % do 25 %. Ta delež tudi skoraj povsem ustreza svetovnemu deležu mladega prebivalstva med 15 in 29 let; tega naj bi 7 Študija WYSE Travel Confederation uporablja za mlade starostno kohorto let. 20

29 bilo leta %. Ob tem je seveda potrebno poudariti, da se delež mladega prebivalstva v celotni populaciji od države do države in od regije do regije zelo razlikuje. Slika 1: Delež mladih (15 29 let) po posameznih področjih sveta, ki se udeležujejo turističnih potovanj glede na delež mlade populacije v teh istih področjih. VIR: UNWTO, 2008, 3. Če v splošnem velja, da imajo znatno večji delež mladega prebivalstva države v razvoju (po tem kriteriju so v ospredju bližnjevzhodne države, afriške in azijske države), pa obratno velja na področju turistične aktivnosti mladih delež mladih Evropejcev, ki so v letu 2005 opravili vsaj eno turistično potovanje znaša 52 %, delež mladih s področja Azije in Pacifika pa npr. le 4 %, še manjši je ta delež v Afriki (3 %). Ob tem je zanimivo, da je turistični obisk mladih v posameznih področjih sveta bistveno bolj enakomerno razporejen, kljub tako znatnim razlikam v deležu domačega mladega prebivalstva, ki opravlja turistična potovanja (UNWTO, 2008, 3). Tudi poraba za mladinska turistična potovanja se stalno povečuje ocena je, da je leta 2010 znašala 165 milijard ameriških dolarjev (celotna poraba turistov pa je istega leta znašala 919 milijard ameriških dolarjev). Poleg tega velja, da mladi v večji meri opravljajo daljša, dalj trajajoča turistična potovanja kot sicer velja za ostalo populacijo, tudi zaradi tega mladi na eno 21

30 turistično potovanje porabijo več denarja kot ostali. Ocena porabe povprečnega turista je leta 2010 znašala ameriških dolarjev, mladi pa povečini za potovanje namenijo od do ameriških dolarjev oziroma v povprečju ameriških dolarjev, od tega 60 % na sami turistični destinaciji. Povprečna letna rast števila turističnih prihodov mladih v zadnjih letih znaša 3 5 %, medtem ko se povprečna poraba na potovanje med mladimi vsako leto poveča za 8 %. Kljub napovedim o nadaljnji rasti, pa se bo morala turistična industrija v prihodnjih letih spopasti tudi z negativnimi demografskimi trendi, saj delež mladih vse bolj upada, z ekonomskim napredkom tudi v državah v razvoju. Obenem pa se zdi, da za mladinski turizem, kot posebno kategorijo, obstaja»rešitev«, saj mladi svoje navade, tudi na področju turističnih aktivnosti, ohranjajo tudi po 30. letu starosti - v želji ostati čim dlje mlad in aktiven. Da potovanja, ki vsebujejo vse elemente in značilnosti mladinskega turizma niso več le domena mladih med 15. in 29. letom starosti, se kaže tudi pri ponudbi in povpraševanju po storitvah na svetovni ravni (WYSE Travel Confederation, 2013, 6 8; UNWTO, 2008, xi). Kljub splošni rasti mladinskega turizma, pa se v različnih bolj izpostavljenih kategorijah oziroma segmentih mladinskega turizma v zadnjem desetletju vendarle kažejo nekoliko drugačni trendi (WYSE Travel Confederation, 2013, 6 7): 1. mladinski jezikovni turizem je leta 2010 obsegal 2 milijona prihodov letno, v kar 75 % primerov je šlo za učenje oziroma izpopolnjevanje znanja angleškega jezika. V letih je povpraševanje po tovrstnih tečajih učenja angleškega jezika v tujini poraslo za kar 90 %. Povpraševanje po tej vrsti turizma izhaja predvsem iz držav zahodne Evrope (nasploh iz Nemčije) in Azije (Južna Koreja), vse več mladih, ki se tujega jezika želijo učiti v tujini pa izhaja iz Južne Amerike, Bližnjega vzhoda in vzhodne Evrope. V prihodnjih letih je pričakovati nadaljnja vlaganja investitorjev v razvijanje te vrste turizma ter regulacijo in segmentacijo ponudbe; 2. študijska potovanja so ena ključnih potovanj mladih, sploh glede na prihodke v turistični sektor so ta leta 2010 prinesla 64 milijard ameriških dolarjev. Panoga je v stalnem porastu, pri čemer se zdi, da svetovna finančna kriza na število prihodov in porabo v tem sektorju ni imela vpliva. Ključna destinacija so ZDA (v 20 %), a izgubljajo delež na račun Velike Britanije, Francije, Kitajske in Avstralije. Investicije v ta sektor se povečujejo, pozitivno zadnja leta vpliva tudi zavedanje mladih o pomenu izobraževanja in pridobivanja znanja v tujini, pri čemer mnoge države (ključni faktor je tu tudi politika EU) z raznimi programi tovrstna potovanja vse bolj spodbujajo. Za razliko od študijskih potovanj, potovanjem mladih v programih delavnih in drugih 22

31 izmenjav (npr. delavne prakse v tujini), slabše kaže ta sektor je precej bolj občutil posledice finančne krize in je po letu 2008 v upadu. V ZDA so leta 2009 turistični obiski mladih v okviru programov, ki tujcem v ZDA ponujajo poletna plačana dela, padli za kar 33,9 % v primerjavi z letom prej. Podobno je bilo v drugih državah (npr. Velika Britanija in Francija), a so mnoge nato sprejele posebne strategije, ki so spet vplivale na rast teh potovanj. Večina prihodov v delavske počitniške destinacije izhaja iz manj razvitih držav vzhodne Evrope, pa tudi iz Kitajske; 3. prostovoljski turizem med mladimi je dokaj nov fenomen in je v zadnjih letih v porastu, leta 2010 je bil ta trg na svetovni ravni vreden 1,1 milijarde ameriških dolarjev, turističnih prihodov pa je v tej kategoriji med mladimi letno nekaj manj kot 2 milijona. Kar 65 % tovrstnih turistov izhaja iz ZDA in Velike Britanije, končne destinacije so predvsem južnoameriške države (Peru, Brazilija), Afrika in Azija. Večina turistov v tej kategoriji predstavljajo ženske (66 %), samske osebe (53 %) in osebe vključene v visokošolsko izobraževanje oziroma z že končano stopnjo študija (53 %); 4. pri nahrbtnikarjih oziroma v kategoriji nahrbtniškega turizma je ključna država še vedno Avstralija, v zadnjih letih pa vse več na pomenu pridobivajo tudi Nova Zelandija, ZDA in evropske države. V zadnjih letih v tej kategoriji narašča obisk predvsem južnoameriških in tudi vzhodnoevropskih držav, saj te predstavljajo eno cenejših destinacij za mlade na tovrstnih potovanjih. Poraba se povečuje, leta 2009 je povprečni nahrbtnikar v Avstraliji na potovanju porabil preko avstralskih dolarjev (okoli ameriških dolarjev), kar je nekajkrat več od povprečnega mladega turista 8. Rast števila mladih turistov je vidna tudi v vse večji priljubljenosti in zasedenosti mladinskih hostlov ter»nizkocenovnih hotelov«. Zasedenost hotelskih kapacitet je z nastopom finančne krize padla, medtem ko ponudniki nižje cenovnih nastanitev (npr. mladinskih hostlov) praktično ne beležijo upada gostov. V prihodnjih letih in desetletjih je na področju obsega mladinskega turizma pričakovati še naslednje trende in spremembe (WYSE Travel Confederation, 2013, 8): 8 Seveda velja ob tem omeniti specifiko Avstralije zaradi svoje oddaljenosti tuji turisti tam tudi sicer ostanejo dlje. 23

32 1. določen vpliv na to panogo naj bi imele že prej omenjene demografske spremembe globalni upad rasti mladega prebivalstva, a hkrati»umetna«rast oziroma širitev starostne kohorte mladih, ki ohranjajo navade in značilnosti mladih turistov; 2. rast števila mladih turistov bo posredno spodbujala tudi izjemno hitra globalna rast obsega srednjega sloja prebivalstva, ki ima dovolj kupne moči za turistična potovanja tega prebivalstva je danes okoli 2 milijardi, leta 2020 jih bo že 3 milijarde, do 2030 pa bo obseg srednjega sloja narasel na 5 milijard ljudi; 3. vse manj bo komunikacijskih ovir prevoz oziroma transport (turistov) na vse številčnejše lokacije postaja vse bolj cenovno dostopen, hkrati je pričakovati še nadaljnjo zmanjševanje kulturnih in političnih ovir (npr.»padec mej«v Evropi), angleški jezik pa postaja vse bolj razširjen in svetovno uveljavljen kot jezik sporazumevanja med različnimi kulturami ali narodi; 4. nadaljevala naj bi se sedanja izjemna rast študijskih potovanj, ki je že sedaj najbolj izrazita med vsemi sektorji mladinskega turizma. K tovrstnim potovanjem in podobnim potovanjem, ki imajo za cilj spoznavanje tujih krajev in kultur, bodo mladi vse bolj težili v želji po novih izkustvih, lastnem kulturnem izpopolnjevanju in samoizobraževanju kar postaja danes vse bolj cenjeno; 5. število potovanj, ki jih opravi mlad posameznik bo še naprej naraščalo, a hkrati bo padala povprečna doba trajanja potovanja naraščanje frekvence potovanj; 6. naraščajoča vloga tehnologije (predvsem interneta) v mladinskem turizmu leta 2002 so mladi preko interneta opravili 10 % rezervacij, leta 2007 pa že kar 50 %; 7. celo po bolj konservativnih napovedih naj bi obseg mladinskega turizma v številu turističnih prihodov leta 2020 znašal že 300 milijonov turistov, vrednost tega sektorja pa naj bi takrat znašala 320 milijard ameriških dolarjev. Obseg mladinskega turizma in turističnih potovanj, ki jih opravljajo mladi v svetovnem merilu torej narašča in naj bi naraščalo tudi v prihodnje. Pri tem je manevrskega prostora za potencialno večjo rast še ogromno, predvsem v državah v razvoju z nadpovprečno visokim deležem mladih, ki pa danes opravijo še relativno manj potovanj kot njihovi vrstniki v razvitem svetu. Glede na dostopne podatke pa lahko rečemo, da posebne korelacije med deležem mladega prebivalstva, deležem domačega mladega prebivalstva, ki opravlja turistična potovanja in deležem turističnega obiska mladih ni marsikatera še nerazvita država s sicer visokim deležem mladih, ki pa ne opravijo veliko turističnih potovanj, ima primerljiv ali celo večji turistični obisk mladih v primerjavi z marsikatero razvito državo. 24

33 3.5. Turizem mladih v Sloveniji izbrani statistični pokazatelji V Sloveniji mladi 9 opravijo med 20 do 30 % vseh t. i. počitniških potovanj zasebnih potovanj z najmanj 4 nočitvami. Gledano na ravni EU je Slovenija poleg baltskih držav, Poljske in Švedske, po tem kriteriju v samem vrhu po deležu mladih udeležencev počitniških potovanj. Najmanjši delež imata Ciper in Francija (11 % oziroma 12 %) (Commission of the European Communities., 2009, 83). Tudi sicer je delež mladih prebivalcev Slovenije, ki se je denimo v letu 2011 udeležil vsaj enega turističnega potovanja, znatno večji od povprečja, sploh v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami. Sodeč po podatkih analize Turistična potovanja domačega prebivalstva, ki jo SURS izvaja vsako četrtletje od leta 2001 dalje, je bil delež tistih, ki so odšli na vsaj eno turistično potovanje prav v starostni skupini 15 do 24 let vselej največji. Leta 2011 se je po zadnjih dostopnih podatkih turističnega potovanja udeležilo 80,6 % prebivalcev Slovenije iz starostne skupne let, sledi mlajša srednja starostna skupina let (77,1 %), najmanjši delež pa je v najstarejši starostni skupini nad 64 let (27,9 %). Slika 2: Delež (v %) prebivalstva Slovenije v starosti 15 let in več po starostnih skupinah, ki so v letu 2011 šli na turistično potovanje. VIR: SURS, 2012, 3. 9 V teh statistikah se uporablja starostna skupina let. 25

34 Večina mladih je na odšla na turistično potovanje v tujino 56,9 %, manjši del se je udeležil potovanja po Sloveniji (doma) 43,1 %. Po tem kazalniku mladi praktično ne odstopajo od povprečja celotne populacije nad 14 let (55,5 % v tujino, 44,5 % doma), od tega povprečja nekoliko odstopajo le najstarejši (65 let in več) ti se v nekoliko večji meri odločajo za potovanja po Sloveniji (40,7 % v tujino, 59,3 % doma). Pri tem velja, da se tako pri mladih, kot v drugih, starejših starostnih skupinah, na daljša potovanja znatna večina odpravi v tujino, med krajšimi potovanji pa nasploh prevladujejo domača turistična potovanja (SURS, 2012, 15). Bistvenih sprememb v deležu mladih, ki so šli na turistično potovanje, od leta 2001 ni zaznati. Trend od leta, ko so se pričele izvajati meritve, kot je razvidno iz trendne črte na Grafu 2, sicer rahlo narašča, a je tudi ta bolj ali manj (statistično) zanemarljiv. Ugotovimo lahko, da je najmanjši delež mladih na potovanje odpravil prav v prvem letu meritev (leto 2001: 77 %), največji delež (84 % in več) pa zaznamo v letih 2007, 2008 in Iz tega morda lahko sklepamo, da se je nekoliko večji delež pokazal le v letih največje gospodarske konjunkture (2007 in 2008), v času splošne gospodarske krize (leto 2009 in kasnejša leta), pa ni znatno upadel, temveč je denimo leta 2010 celo dosegel vrh. Tudi pri starejših starostnih skupinah trendov, ki bi odločno kazali v smer padca ali rasti turističnih potovanj, ni zaznati. Splošno gledano je sicer delež Slovencev, ki so se odpravili na turistično potovanje od leta 2001 rahlo, a neenakomerno naraščal, z vrhom leta 2006, ko je na turistično potovanje odšlo 63,6 % državljanov (SURS, 2009, 2). 26

35 Slika 3: Delež (v %) prebivalstva v starostni skupini let, ki je šel na turistično potovanje. VIR: SURS, 2004; SURS, 2007; SURS, 2010; SURS, Po deležu udeležencev turističnih potovanj med posameznimi družbenimi skupinami so tudi študenti in dijaki v prednosti pred zaposlenimi oziroma samozaposlenimi in upokojenci. Tako je leta 2011 potovalo 84,8 % populacije dijakov in študentov, 73,4 % populacije zaposlenih in samozaposlenih ter le 35,3 % upokojencev. Nekoliko presenetljiv je na prvi pogled podatek, da je delež mladih Slovencev, ki so šli na vsaj eno poslovno potovanje v letih merjenja v okviru raziskave, vedno praktično enak ali celo višji od deleža tistih, ki so odšli na poslovno potovanje in izhajajo iz starostne skupine let. V obeh primerih je delež vsako leto merjenja okoli 20 %, podobno velja za primerjavo študenti in dijaki zaposleni in samozaposleni. Razlog za tovrstne deleže pa (žal) ni v zgodnjem zaposlovanju mladih in udeleževanju poslovnih potovanj v okviru njihove zaposlitve, temveč metodologija SURS-a in EUROSTAT-a, ki kot poslovno potovanje opredeljuje tudi tisto, kjer je glavni razlog za potovanje poslovne ali študijske narave. Sem se torej šteje npr. tudi udeležba dijakov in študentov na seminarjih, pa tudi športnih tekmovanjih (SURS, 2012, 3, 39). V splošnem lahko predpostavimo, da je velik delež teh potovanj med 27

36 mladimi predvsem študijske narave in le v zanemarljivi meri poslovne, kar nam pa vseeno pove, da se približno petina mladih (kar ni zanemarljiv delež) udeležuje študijskih potovanj. Glede na osebe, ki so opravile daljša turistična potovanje (4 nočitve in več), se s starostjo povečuje delež takih, ki so odšli le na eno tako potovanje, med mladimi pa je v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami znatno večji delež takih, ki so opravili 2, 3, 4 ali celo več kot 4 tovrstnih potovanj. Mladi torej na daljša zasebna potovanja potujejo večkrat, med starejšimi, ki se odločajo za daljša zasebna potovanja, pa je največ takih, ki opravijo zgolj eno tako potovanje letno (SURS, 2012, 2 3). Večina mladih se za daljša potovanja (pričakovano) odloča v toplejših, poletnih mesecih, torej v času daljših počitnic. Podobno sicer velja tudi za druge starostne skupine, a med najstarejšimi in upokojenci, pa tudi tistimi v starostni skupini let, ta višek v poletnih mesecih ni tako zelo izrazit, kot pri najmlajši kohorti in pri dijakih ter študentih, kar je verjetno bolj ali manj povezano z razporeditvijo prostega časa (SURS, 2012, 4). Slika 4: Udeležba Slovencev (starost let) na daljših potovanjih po četrtletjih, leto VIR: SURS, 2012, 4 Glede na porabo denarja na turističnih potovanjih so mladi med vsemi starostnimi skupinami verjetno najbolj zaželeni gostje oziroma potrošniki. Povprečna dnevna poraba 28

37 denarja med turisti starimi let je leta 2011 znašala 48 evrov, med najstarejšimi (65 let in več), pa»le«38 evrov, ali najmanj med vsemi. Poraba denarja na turističnih potovanjih se s starostjo zmanjšuje. Kljub temu je zanimivo, da so prav tisti iz starostne skupine let kot razlog za neudeležbo na daljšem zasebnem turističnem potovanju v nadpovprečni meri navajali pomanjkanje prostega časa, pri starejših je bil glavni razlog pomanjkanje denarja, najstarejši pa navajajo tudi zdravstvene razloge (SURS, 2012, 10 11). Povprečno turistično potovanje je pri starostni skupini let trajalo najmanj med vsemi 4,2 dneva, najdlje pa med najstarejšo starostno skupino 65 let in več. Na turističnih potovanjih po Sloveniji so v povprečju opravili 2,6 nočitve, v tujini pa 5,4 nočitve v tem razmerju se mladi po tem bistveno ne razlikujejo od ostalih starostih skupin (SURS, 2012, 19). Pri razlogih za potovanje (Slika 5) med vsemi starostnimi skupinami prevladuje sprostitev, počitek in zabava, sledijo pa rekreativne dejavnosti ter ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, ostali razlogi se kažejo kot manj pomembni (ogled oziroma sodelovanje na prireditvah, skrb za zdravje z bivanjem v termah in drugo). Kljub temu iz podatkov izhaja, da je pri mladih v Sloveniji kot razlog za potovanje sprostitev, počitek in zabava nekoliko bolj pomemben v primerjavi s splošno populacijo, nekoliko manj pa so pomembne rekreativne dejavnosti ter ogled znamenitosti. Sprostitev, počitek in zabava kot razlog za potovanje s starostjo upada, ta razlog pa je pri mladih v primerjavi z ostalimi bistveno bolj poudarjen pri vseh tipih potovanj (SURS, 2012, 21). 29

38 Slika 5: Zasebna potovanja po glavnem razlogu za potovanje v letu 2011 primerjava starostne kohorte let z vso populacijo nad 14 let. VIR: SURS, 2012, Globalni profil mladega turista WYSE Travel Confederation je z združenjem ATLAS 10 že leta 2002 opravil raziskavo o potovalnih (turističnih) navadah mladih. V bistveno večjem obsegu je bila ponovljena konec leta 2006 oziroma v začetku leta 2007 in je zajela več kot respondentov (mladih turistov) po vsem svetu. Ne gre torej toliko za statistično kot anketno raziskavo, ki pa kot praktično edina tako obsežna, bolj natančno prikaže turistične navade mladih prebivalcev na svetovni ravni (UNWTO, 2008). Študija kaže, da se mladinskega turizma poslužujejo predvsem bolj izobraženi mladi kar 70 % je študentov ali pa takih, ki so študij že končali. Približno polovica vseh vprašanih priznava, da imajo dohodke v višini ameriških dolarjev ali nižje, a hkrati nadaljnji podatki kažejo, da na potovanjih pogosto zapravijo tudi več. 10 Angl. Association for Tourism and Leisure Education; slv. Evropsko združenje za izobraževanje za turizem in prosti čas. 30

39 Čeprav na splošno o mladih, ki se poslužujejo turističnih potovanj, govorimo kot o turistih, pa se zdi, da mladi te oznake nimajo najraje pravzaprav se jih manj kot četrtina tistih, ki potujejo (z jasnimi turističnimi motivi) opredeljuje kot»turisti«, skoraj polovica (46 %) se ima za»popotnike«, četrtina pa za»nahrbtikarje«. Manjši del (6 %) se jih opredeljuje kot»mešanica med nahrbtikarjem, popotnikom in turistom«, kot»študenti«,»prostovoljci«, ipd. Starejši del anketirane skupine mladih in tisti z več potovalnimi izkušnjami v večji meri zavračajo poimenovanje»turist«, mlajši del in tisti z manj izkušnjami pa se bolj pogosto kot sicer označujejo kot»nahrbtnikarji«. Razlogi za potovanja so med mladimi zelo različni. Čeprav morda v splošnem prepričanju velja, da mladi potujejo predvsem zaradi zabave in se na potovanjih poslužujejo predvsem prostočasnih aktivnosti, ki bi jih lahko opravili tudi doma, podatki kažejo drugače. Le manjši del (28 %) predstavljajo turistična potovanja, kjer mladi iščejo predvsem sprostitev in zabavo. Slika 6: Razlog oziroma najpogostejši motiv za potovanje med mladimi VIR: UNWTO, 2008, 12 31

40 Še največji del mladih (34 %) potuje z namenom odkrivanja tujih krajev in kultur, pomemben razlog pa je tudi obisk sorodnikov in prijateljev (17 %). Nekoliko manj pomembni, a ne zanemarljivi razlogi so tudi potovanja zaradi študija, (prostovoljnega ali plačanega) dela v tujini ter jezikovnih tečajev v tujini. Med ključnimi motivatorji za potovanja prav tako prevladuje odkrivanje tujih kultur (v več kot 80 % primerov je bil to eden izmed motivatorjev, da so se mladi odločili za potovanje). Kot podobno pomembne motivatorje mladi opredeljujejo tudi razloge, ki so bolj ali manj povezani s tem prvim - npr. izboljšanje znanja, izkusiti vsakdanje življenje kultur, želja po interakciji z domačini ipd. Med bolj pomembni motivatorji (v več kot 50 % potovanj) mladi navajajo še duhovno sprostitev, spoznavanje samega sebe, izogibanje vsakodnevnemu vrvežu, sprostitev s prijatelji, fizična sprostitev in ustvarjanje novih poznanstev (UNWTO, 2008, 12 13). Mladi torej, sodeč po navedenih razlogih in motivih za potovanja niso»pasivni«popotniki oziroma turisti nasprotno, zdi se, da velik pomen dajejo izkušnji okolja, v katerega potujejo. V tem primeru ne prevladujejo fizične izkušnje kot take, temveč predvsem izkušnja tujega kraja, kulture, naroda. Pomemben je stik s (tujo) kulturo, da jo torej mladi občutijo in so ji karseda blizu ta kultura predstavlja nekaj drugačnega, novega, nevsakdanjega, hkrati s tem pa tudi pobeg iz vsakodnevnega življenja in okolja, ki je danes za mlade bolj ali manj enolično in postaja z odraščanjem vse manj zanimivo. Mladi turisti so glede na anketo WYSE Travel Confederation iz leta 2007 v zadnjem letu v povprečju opravili skoraj dve (1,9) krajši potovanji in 1,6 daljših potovanj (daljših od 7 dni). 11 V zadnjih petih letih so po istih podatkih opravili 6,2 krajših potovanj in 5 daljših potovanj. Najpogosteje potovanja opravljajo mladi Evropejci in Latinoameričani, najmanj pa mladi iz Afrike. Ob tem so mladi v svojem življenju opravili v povprečju 7,3 potovanj izven svoje regije oziroma območja bivanja največ od tega Evropejci (9,4), najmanj pa Severnoameričani (zgolj 1,7) (UNWTO 2008, 13 14). V grobem bi torej lahko rekli, da mladi v povprečju opravijo 2 potovanji na leto, eno krajše in eno daljše, a so ob tem v zadnjem letu potovali večkrat. Precejšnjo razliko med številom potovanj, ki so jih v svojem življenjskem obdobju izven svoje domače regije opravili mladi v Evropi in Severni Ameriki je moč pojasniti s tem, da so meddržavna potovanja v Evropi precej lažja v splošnem zato, ker je Evropa sestavljena iz številnih držav in je tudi zato dojemanje pojma»potovanje izven svoje regije«v primeru mladih Evropejcev in Severnoameričanov, verjetno precej različno. 11 Pri teh podatkih je treba upoštevati dejstvo, da je bila anketa opravljena med mladimi turisti in podatkov ni mogoče poenostaviti na celotno populacijo. 32

41 Mladi, sodeč po podatkih, potovanja večinoma vnaprej planirajo s pomočjo interneta internet je pomemben vir za kar 80 % mladih (že leta 2002 je internet predstavljal pomemben vir tovrstnih informacij za blizu 70 % mladih), sledijo informacije, ki jih dobijo od sorodnikov in prijateljev (70 %). Zanimivo je, da se je od leta 2002 nekoliko povečal tudi delež tistih, ki informacije iščejo tudi v turističnih agencijah (iz 35 % na nekaj več kot 40 %). V podobnem obsegu kot na turistične agencije se mladi zanašajo tudi na turistične vodnike, najmanj pa jih informacije dobi preko televizije ali radia, ostalih knjig, razstav, sejmov ipd. (UNWTO 2008, 14 15) Ti podatki kažejo na to, da se mladi v veliki meri poslužujejo informacij, ki jih za potrebe potovanja dobijo preko internetnih virov in da internet pravzaprav predstavlja kar primarni vir teh informacij. Mladi se torej v veliki meri poslužujejo virov informacij, ki jih imajo na dosegu roke to kaže tudi visok odstotek tistih, ki se za informacije obrnejo na sorodnike in prijatelje v nekoliko manjši meri pa se poslužujejo bolj aktivnega iskanja informacij, npr. v turističnih agencijah. Rast pomembnosti turističnih agencij kot vira informacij v obdobju , kaže morda na to, da so se bile turistične agencije sposobne prilagoditi povpraševanju mladih in jim približati nove metode promocije. Dokaj pričakovano so na dnu kot vir informacij postavljeni televizija, radio, sejmi ipd. slednji tudi v vsakdanjem življenju mladih igrajo bistveno manj pomembno vlogo kot npr. internet, po drugi strani pa je res seveda tudi, da ti viri niso najbolj primerni za posredovanje teh vrst informacij, ali pa jih posredujejo v manjši meri. Internet je tudi glavni pripomoček oziroma orodje pri načinu rezervacij potovanj, nastanitev in drugih aktivnosti. Pri rezervaciji nastanitev se je tako denimo internetne (»online«) rezervacije posluževalo kar 63,5 %, le dobra petina je nastanitev rezervirala preko turistične agencije, v tem pogledu praktično zanemarljiv preostanek mladih (15,3 %) pa je nastanitev rezerviral preko telefona ali faksa. V več kot polovici primerov so bile internetne rezervacije opravljene tudi pri nakupu letalskih vozovnic, jezikovnih tečajev, programov dela v tujini, programov študija v tujini ter prostovoljnih programov dela. V nekoliko nadpovprečni meri (v okoli 40 % primerov) mladi turistične agencije koristijo za rezervacije letalskih kart ter kopenskih načinov transporta (vlak, avtobus) in še posebej posameznih izletov tu se internetne rezervacije izjemoma opravljajo v manjši meri. Rezervacije preko telefona in faksa se opravljajo v vseh primerih v manj kot 20 % - še največ (19,5 %) pri rezervacijah programov študija v tujini. Ti podatki kažejo, da čeprav je uporaba interneta pri načrtovanju potovanj v letih zrasla le za 10 % (iz 70 % na 80 %), je internet v tem času doživel izjemno rast kot medij za posredovanje rezervacij v istem obdobju petih let 33

42 iz približno 10 % na skoraj 50 % (UNWTO, 2008, 15 16). Glede na to, da so ti podatki še iz leta 2007 in da je internet do današnjih dni še bolj napredoval v vseh pogledih (dostop, tehnična izpopolnjenost, možnosti iskanja), je moč sklepati, da je internet na globalni ravni že postal glavno orodje vsaj pri iskanju in posredovanju turistične ponudbe. Določen, znaten delež turistične agencije kot posredniki teh dejavnosti sicer še vedno ohranjajo, v zakup je treba vzeti tudi to, da so pri mnogih, sicer internetnih rezervacijah, v ozadju še vedno turistične agencije. Vprašljivo je torej, ali je v teh primerih moč jemati internet kot glavnega posrednika ali so to v bistvu kar agencije same, ki so se le prilagodile potrebam povpraševanja mladih, ki veliko stavijo na internet kot glavno orodje. Podatki raziskave kažejo, da je kljub številčnosti internetnih rezervacij in internetu kot glavnem mediju oziroma posredniku, še vedno veliko mladih rezervacije opravlja s pomočjo turističnih agentov. Rezervacija s pomočjo agenta je še posebej pogosta pri nakupu letalskih kart skoraj 75 % mladih se pred tem posvetuje s turističnim agentom ali celo specializiranim turističnim agentom za mlade,»le«slaba četrtina je leta 2007 rezervacijo letalske karte opravila neposredno pri ponudniku storitve. Posvetovanja z agenti so pogostejša tudi pri rezervaciji zavarovanj in posameznih izletov, mladi pa se skoraj v polovici primerov za rezervacijo neposredno pri ponudniku odločijo v primeru zakupa nastanitve, kopenskih načinov potovanja, jezikovnih tečajev ter programov študija v tujini (UNWTO, 2008, 16). Čeprav je internet, ki ponuja predvsem neposredne rezervacije storitev pri ponudnikih, ključno orodje posredovanja v teh primerih, se mladi pri iskanju nasvetov in podrobnejših informacij relativno v veliki meri še vedno obračajo na (celo specializirane) turistične agente žal v teh primerih ni podatka o tem, koliko teh stikov je dejansko osebnih, v koliko primerih pa gre le za elektronsko komunikacijo preko interneta. Ključni faktor pri turističnih potovanjih mladih pa igra cena, kar je bolj ali manj pričakovano. Skoraj 95 % mladih turistov odgovarja, da je cena pomemben faktor pri odločanju za turistična potovanja. Precej nižje, a še vedno na drugem mestu najdemo»kvaliteto informacij in storitev s strani potovalne agencije ali ponudnika storitev«, ki je pomemben faktor za približno tretjino mladih, v podobni meri so pomembni»ugled in kvaliteta turističnih storitev«,»možnost sprememb načrta potovanja«ter»možnost za rezervacijo storitev preko interneta«. Dostop do specializirane turistične ponudbe za mlade je pomemben»le«petini mladih, med najmanj pomembne faktorje pa se denimo uvršča ugled turistične agencije, dostopnost turističnega urada ali agenta in nakup storitve priznanega proizvajalca (UNWTO, 2008, 17). Kljub temu, da mladi za potovanja v povprečju porabijo 34

43 več kot ostali turisti, pa se cena še vedno kaže kot daleč najpomembnejši faktor pri turizmu mladih. To je po svoje razumljivo pri rezervaciji storitev, za katere je treba plačati relativno visoko ceno (npr. večje število nočitev, potovanja na daljše razdalje ipd.), je povsem pričakovano, da so mladi bolj previdni pri izbiri. Zanimivo je tudi, da mladi po eni strani podarjajo pomen interneta, kot vira informacij in posredovalca rezervacij oziroma nakupa storitev, po drugi strani pa možnost za rezervacijo storitev preko interneta zanje ni tako pomemben faktor. Z ozirom na to, da je cena za mlade izjemno pomemben faktor v primeru turističnih potovanj, se ne gre čuditi relativno veliki razširjenosti uporabe t. i.»popustnikov«oziroma kartic, ki mladim turistom ponujajo številen nabor storitev po nižjih cenah ali celo brez dodatnega plačila. Kar 60 % vseh mladih popotnikov na svetovni ravni uporablja ali je že uporabilo razne kartice, ki omogočajo tovrstne ugodnosti. Med mladimi je najbolj poznana mednarodna študentska izkaznica (s kratico ISIC) pozna jo kar 92 % vprašanih. Vsaj 78 % je že slišalo za razne lokalne kartice ugodnosti (te navadno ponujajo na turističnih destinacijah), dobra polovica pa za kartico IYHF 12, ki jo je moč dobiti tudi v Sloveniji preko Popotniškega združenja Slovenije Hosteling International. Kartico ugodnosti Euro>26 13, ki je prav tako na prodaj v Sloveniji, pozna 41 % mladih. Mladi s karticami v največji meri koristijo popuste v primeru nakupa letalskih vozovnic, vozovnic za kopenski promet in rezervacij nastanitev (UNWTO 2008, 17 18). Na podlagi teh podatkov bi torej lahko rekli, da so mladi v veliki meri poučeni o možnostih koriščenja raznih popustov in ugodnosti k temu prav gotovo prispeva relativno enostavna dostopnost informacij (internet), deloma prav gotovo tudi (glede na podatke) izobraženost mladih, ki potujejo, ter kot rečeno cena, ki je ključni faktor pri turističnih potovanjih za mlade. Med destinacijami - regijami, ki so jih mladi obiskali tekom svojega življenja, prevladujejo Južna in Severna Evropa (več kot 50 % vprašanih trdi, da je že potovalo tja), sledijo pa Severna Amerika in Vzhodna Evropa, ki ju je obiskalo nekaj več kot 40 % mladih, Jugovzhodno Azijo pa je že obiskala približno tretjina mladih. Med destinacijami - državami, ki so jih mladi obiskali ob zadnjem večjem potovanju, izstopajo Avstralija, ZDA in Francija, kijih je obiskalo nekaj več kot 10 % mladih. Tem sledijo predvsem evropske države, kot so Španija, Italija, Nemčija in Velika Britanija, med preostalimi državami, ki so jih nazadnje 12 Gre za kartico, ki omogoča popuste pri rezervacijah hostlov po svetu. 13 Gre za kartico, ki ponuja predvsem ugodnosti pri kopenskem prevozu, pa tudi v primeru rezervacij nastanitvenih kapacitet. 35

44 obiskali mladi pa še Tajska, Nova Zelandija in Kitajska vsako od teh je nazadnje obiskalo približno 5 % mladih (UNWTO, 2008, 18 19). Očitno velja, da so najbolj priljubljene destinacije predvsem evropske države in Evropa kot celota, pri tem pa ne gre zanemariti Severne Amerike (predvsem ZDA), Avstralije ter Tajske in Kitajske kot pomembnejših azijskih destinacij. V določeni meri je to seveda povezano z razvitostjo posameznih delov sveta in tudi z razporeditvijo (mladega) prebivalstva; v Evropi, kjer sta denimo dohodek na prebivalca in kupna moč bistveno večja kot v večini afriških ali azijskih držav, se mladi v večji meri lažje odločajo za turistična potovanja, ki so jih torej tudi bolj dostopna, priročne lokacije, na dosegu roke pa so druge evropske države. V nasprotju s tem pa je seveda delež in tudi absolutno število mladih v državah v razvoju večje in torej posledično v seštevku opravijo večje število potovanj po svoji državi ali celo v sosednje države vsaj deloma je tako mogoče pojasniti visok delež mladih turistov v nekaterih azijskih državah (Tajska, Kitajska), čeprav zadnja leta velja, da so te države vse bolj priljubljene tudi med mladimi iz razvitih delov sveta in se obisk povečuje tudi na ta račun. Kot prevozno sredstvo na daljših potovanjih mladi največ (kar v 62,5 % primerov) uporabljajo avtobus, nekaj manj kot polovica jih uporablja avtomobil ali železniški prevoz, tretjina letalskega, desetina pa potuje z motorjem ali kolesom (UNWTO, 2008, 20). Ta podatek ni posebno presenetljiv - kopenski načini prevoza so običajno cenejši od letalskih, v kolikor seveda ne gre za daljša, medcelinska potovanja, kjer določeno vlogo odigra tudi čas potovanja do/iz destinacije. Večja uporaba kopenskih načinov prevoza je verjetno posledica nekoliko lažje dostopnosti le-teh v primerjavi z letalskim prevozom. Ob nižji ceni je kopenski prevoz bolj smotrn na potovanjih na krajše razdalje, rezervacija je manj zahtevna, ob tem pa je mogoče potovati na večje število destinacij, saj tudi v mnogih, sicer turističnih mestih, možnosti letalskega prevoza ni. Mladi na turističnih potovanjih večinoma bivajo v hostlih (tako odgovarja več kot 60 % mladih), tem po»priljubljenosti«sledijo hoteli (blizu 50 %), tretjina pa jih med potovanjem biva kar pri njihovih sorodnikih ali prijateljih. Ostali načini nastanitev so precej manj pogosti presenetljivo je le dobra desetina mladih na zadnjem večjem potovanju bivala v šotoru ali prikolici (UNWTO, 2008, 21). Prevladujejo torej cenejši načini nastanitve, kar ni presenetljivo, razmeroma visok pa je še vedno delež tistih, ki bivajo v hotelih, a tudi v teh primerih so mladim danes že na voljo nizkocenovni (»budget«) hoteli, ki ponujajo nastanitev brez dodatnih storitev (npr. hrana, pijača) za podobno ceno kot marsikateri hostel. 36

45 Skoraj tri četrtine mladih opravlja potovanja, ki so krajša od enega meseca, le 8 % mladih pa je za zadnje pomembnejše 14 potovanje namenilo več kot pol leta. V letih se je povprečno trajanje enega pomembnejšega potovanja, ki so ga opravili mladi, skrajšalo iz 63 na 53 dni, a to predvsem na račun večjega števila najkrajših potovanj, medtem ko je delež tistih, ki so potovali 6 mesecev ali več, ostal enak. Časovno najdaljša potovanja opravljajo mladi iz Afrike (v povprečju trajajo 68 dni), najkrajša pa mladi iz Latinske Amerike (47 dni), mladi iz ostalih celin glede na ta podatek ne posebno izstopajo iz povprečja, ki torej znaša 53 dni (UNWTO, 2008, 22). Že v prejšnjem poglavju smo ugotavljali, da je povprečna poraba mladih za posamezno potovanje znatno večja od povprečne porabe vseh turistov skupaj. V letih se je poraba, pričakovano, povečala iz na ameriških dolarjev, torej za 39 %. Večino predstavljajo izdatki za prevoz do in iz same destinacije (31,5 %), sledijo pa izdatki za nastanitev (18,1 %), hrano in pijačo (15,1 %) ter aktivnosti in zabavo (11,2 %), nezanemarljivi pa so tudi izdatki za prevoz med posameznimi destinacijami (9,5 %). Na sami destinaciji torej mladi zapravijo okvirno dve tretjini sredstev, večinoma za nastanitev. Največ denarja za potovanja namenjajo mladi turisti iz Severne in Latinske Amerike (nekaj čez ameriških dolarjev), najmanj pa tisti iz Evrope in Afrike (pod ameriških dolarjev) (UNWTO, 2008, 23). Razporeditev izdatkov za potovanja je pričakovana največji delež teh je seveda nujnih izdatkov, kot so prevoz, nastanitev in hrana, ob tem pa znaten delež predstavljajo tudi izdatki za razne aktivnosti in zabavo. Podatki raziskave kažejo še na številne druge (pozitivne) posledice turističnih potovanj. Več kot 80 % mladih po opravljenem turističnem potovanju čuti potrebo po nadaljnjih potovanjih, učenju o tujih kulturah, imajo več spoštovanja in tolerance do drugih kultur, prav toliko jih izboljša samozavest in splošno znanje ter sploh splošno poznavanje samega sebe. Kar 81 % vprašanih trdi, da so izkušnje iz potovanj spremenile njihov način življenja. Mladi kažejo tudi sorazmerno zanemarljiv strah pred nevarnostmi, ki pretijo na potovanjih. Še največ se jih boji kriminala in terorističnih groženj, a jih še vedno tudi v teh primerih 60 % oziroma 72 % trdi, da ti faktorji niso imeli nobenega vpliva na njihove načrte v zvezi s turističnimi potovanji (UNWTO, 2008, 26 28). 14 Angl. recent main trip v tem primeru gre za zadnje, časovno daljše opravljeno potovanje. 37

46 3.7. Vloga in učinki mladinskega in študentskega turizma Že po dosedanji analizi značilnosti in obsega mladinskega turizma lahko ugotovimo, da ima ta številne učinke, tako v ožjem (s tem mislimo predvsem na območje, ki velja za turistični cilj destinacijo in območje, iz katerega turist izhaja), kot tudi v (naj)širšem smislu (ob tem mislimo predvsem na globalni vpliv na družbo, ki jo ima ta dejavnost). Seveda ob tem učinki niso popolnoma omejeni le na eno območje, je pa njihov vpliv na določenem območju lahko večji, kot sicer. Vloga in učinki mladinskega turizma so lahko pozitivni ali negativni za okolje, v katerem se odražajo. Najpomembnejša je ekonomska oziroma gospodarska vloga mladinskega turizma. Ugotovili smo že, da v svetovnem merilu mladinski turizem predstavlja približno petino vseh prihodkov s področja turizma in da gre torej na globalni ravni za nezanemarljiv ter rastoč segment na trgu s skoraj 200 milijardami ameriških dolarjev prihodkov v dejavnosti in približno 200 milijoni»potrošnikov«. Morda je na prvi pogled poimenovanje turista kot potrošnika nekoliko nerodno, a glede na osnovne značilnosti turistične dejavnosti, v ekonomskem pogledu turist velja prav za to torej za potrošnika. Turist je namreč tisti, ki ustvarja povpraševanje, delavci v turistični dejavnosti, ki ponujajo turistične storitve pa so ponudniki; turizem je torej v vseh pogledih ekonomska dejavnost. Turistična potrošnja je del osebne potrošnje in pri turistih navadno ni odvisna od istočasnega pridobivanja finančnih sredstev izjema bi v tem pogledu denimo bila turistična potovanja z namenom dela v tujini, ki se jih večinoma poslužujejo prav mladi (Planina, 1997, 20). Mladi so glede na podatke, predstavljene v poglavju Globalni profil mladega turista, zaželeni potrošniki; na turističnih destinacijah v primerjavi z ostalimi (starejšimi) turisti prebijejo dlje časa, več potujejo in, kar je najpomembneje, na potovanjih porabijo več denarja. Ker se mladi poslužujejo predvsem cenejših možnosti nastanitev (npr. bivanje v hostlu) in med posameznim potovanjem pogosto niso vezani le na eno določeno destinacijo, zanje tudi splošno velja, da je disperzija porabljenih sredstev relativno široka, tako sektorsko, kot tudi prostorsko. Ekonomski učinki so predvsem pozitivni, s pomembnimi vplivi na lokalno ali tudi širše, regionalno okolje. Seveda je ob tem najpomembneje ali se zna turistični kraj prilagoditi na način, da odgovarja potrebam, torej povpraševanju mladih turistov v tem primeru je treba ponuditi možnost cenejših nastanitev (hostli, nizkocenovni hoteli) ter predvsem storitev, ki ponujajo zabavo in sprostitev za mlade skratka, mladim morajo dati razlog, da se čim dlje časa zadržijo v določenem kraju, če seveda želijo imeti od tega (ekonomsko) korist. Poseben 38

47 pomen za gospodarstvo ima lahko mladinski turizem posebej v manj razvitih državah in okoljih, kjer obstaja še veliko potenciala za razvoj mladinskega turizma tu gre izpostaviti afriške države in države Jugovzhodne Azije. Turizem ima kot vsaka dejavnost tudi sam vplive na okolje in kot del globalnega gospodarskega sistema igra torej tudi okoljsko vlogo. Pravzaprav je okoljska vloga najobsežnejša, saj zajema vse dejavnike turizma, v splošnem pa so v tej vlogi ključni faktorji povpraševalci, ponudniki in posredniki turizma vsi ti deležniki tako ali drugače vplivajo na okolje (Jeršič 1985, 29 30). Pri okoljski vlogi turizma oziroma njegovih učinkih na okolje pa pogosto pomislimo predvsem na naravno-okoljski vidik, torej na vpliv turizma na naravno okolje. Raziskava v okviru Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) pod vodstvom UNWTO kaže, da turizem k izpustom letno prispeva okoli 5 % vseh emisij ogljikovega dioksida (CO 2 ) na svetovni ravni. Glede na obseg mladinskega turizma, je»prispevek«tega sektorja pri vseh emisijah 1 %. Pri tem UNWTO predvideva, da bodo emisije CO 2 iz naslova turističnih dejavnosti do leta 2035 v absolutnem merilu narasle za 135 %. Glede na tip nastanitve, kjer med mladimi prevladuje hostel, je učinek slednjih na emisije nekoliko manjši kot pri ostalih turistih, ki v večji meri bivajo v hotelih. Primerjava hostlov in hotelov na Novi Zelandiji npr. kaže, da je poraba električne energije in ogljični odtis na turista v hotelu približno 5-krat večji kot v hostlu. Na podlagi drugih dejavnikov na ogljični odtis seveda vplivajo tudi ostali segmenti turistične dejavnosti je bolj težko sklepati o vplivu mladinskega turizma. Dejavnosti, ki spremljajo turizem so namreč (pre)številne, vpliv je seveda v veliki meri odvisen tudi od kraja odvijanja teh dejavnosti, poleg tega pa v literaturi in dostopnih virih ni posebnih analiz vplivov mladinskega turizma na okolje, še posebej ne v globalnem smislu (UNEP, UNWTO, 2012, 3 8). Negativne posledice, ki jih ima turizem na naravno okolje, imajo seveda tudi negativne posledice na družbeno okolje; slednje v šestih med seboj povezanih fazah dobro prikaže t. i. Butlerjev model razvoja turističnega območja: nenehnemu turističnemu razvoju določenega območja sledijo tudi negativni vplivi na družbo in okolje, zato lahko pride do stagnacije, ki ji sledi upad ali popoln zaton turistične dejavnosti (odvisno od tega, ali so sprejeti primerni ukrepi, ki lahko vodijo tudi do ponovnega razvoja) (Pearce, 1989, 19). Iz podatkov študij UNWTO-ja, WYSE Travel Confederation in SURS-a, je jasno, da so mladi turisti v povprečju bolj izobraženi, potujejo na več destinacij in niso vezani le na eno dotično, 39

48 ne dajo veliko na globalno prepoznavne turistične destinacije in storitve ter so bolj turistično aktivni (mobilni) kot ostali turisti. Upoštevajoč vse to, turistični ponudniki okoljskega vidika ne smejo zanemariti, saj obstoji verjetnost, da bodo mladi poiskali nove turistične destinacije in možnosti. Prav vsi dostopni podatki in analize kažejo na izjemno pomembno vzgojnoizobraževalno vlogo mladinskega in študentskega turizma, z njo pa je tesno povezana še kulturna vloga. Vzgojno-izobraževalna vloga je bila med mladimi pomembna že v času pred pojavom masovnega turizma, ko so bila potovanja bolj domena mladih izobražencev iz bogatejših družin iskanje vseh vrst novih znanj v tujem okolju je bil takrat pravzaprav ključen motiv. Podatki kažejo, da velika večina mladih po opravljenem potovanju priznava, da so si s tem izboljšali splošno znanje, pridobili pomembne, življenjsko koristne izkušnje, spoznali nove, tuje kulture ipd. Še pred opravljenim potovanjem je manj kot 60 % vprašanih menilo, da je večini ljudi na splošno mogoče zaupati, po opravljenem potovanju je bilo takega mnenja skoraj 70 % mladih. Zaupanje v izobraževalne institucije se je po opravljenem potovanju povečalo, zmanjšalo pa se je denimo zaupanje v vojsko in verske institucije. Tudi drugi podatki kažejo izboljšano splošno zaupanje in družbeno toleranco, kot pozitivni posledici, ki jih imajo turistična potovanja za mlade (UNWTO, 2008, 40-41). Mogoče je sicer reči, da imajo različne oblike mladinskega turizma različne učinke v vzgojnoizobraževalnem smislu. Študentski turizem v okviru študijskih izmenjav in jezikovni turizem imata tako denimo izrazito vzgojno-izobraževalno vlogo, ključni motiv potovanja je v tem primeru seveda želja po širitvi znanja in izobraževanju v»tujem«okolju. Druge oblike mladinskega turizma sicer imajo prav tako vzgojno-izobraževalno vlogo, a je ta vloga v večji meri neformalna in ne predstavlja tako pomembnega, izstopajočega motiva pri turistih. Kulturna vloga mladinskega turizma se ne izkazuje le preko večje tolerance mladih, ki potujejo in v njihovi izobraženosti v smislu poznavanja tujih kultur, temveč tudi preko njihovih prostočasnih navad. Turizem med mladimi zaseda pomembno mesto v prostočasnih aktivnostih, saj glede na podatke mladi potujejo več kot odrasli, starejši. Turizem je torej spremenil kulturo bivanja v njenem bistvu in sam našel pomembno mesto v njej. Tako vzgojno-izobraževalna kot z njo tesno povezana kulturna vloga delujeta v obe smeri: vplivata tako na (kulturno) okolje, iz katerega izhaja turist, kot na okolje, ki velja za kraj turističnega obiska, destinacijo. Pri mladi, učeči in študirajoči generaciji je ta vloga ena ključnih. 40

49 Politična vloga mladinskega turizma je ena manj pomembnih. Pri tem sicer ne mislimo na vlogo politike kot take v najožjem smislu, ampak bolj na vpliv (mladinskih) državnih politik na to področje. Ta vloga je resnično (po krivici) precej zanemarljiva: le tretjina svetovnih držav prepoznava mladinski turizem kot poseben trg, še manj kot tretjina držav beleži statistiko mladinskega in študentskega turizma kot posebnega segmenta in le četrtina jih je aktivna v razvoju in spodbujanju razvoja storitev na tem področju in to kljub temu, da po drugi strani kar 63 % držav pričakuje, da se bo vloga mladinskega turizma v bodoče povečevala. Večja pozornost v državnih politikah je mladinskemu in študentskemu turizmu namenjena v manj razvitih regijah; izstopata Afrika in Azija (UNWTO, 2008, 29 33). Državne (politične) spodbude mladinskega turizma so lahko posredne ali neposredne. Država lahko posredno spodbuja turizem mladih preko izobraževalnih sistemov (spodbujanje študijskih izmenjav, izletov ipd.), regulacijskih (med)državnih politik (izdajanje viz, odprtje meja), aktivne promocije ali drugačnega spodbujanja zasebne pobude ponudnikov mladinskega turizma. Prav izrazito prevladujoča zasebna pobuda v turizmu in liberalna ekonomska politika razvitih držav, sta ena od razlogov, da te države temu področju ne namenjajo tolikšne pozornosti v smislu spodbud posrednih in neposrednih (UNWTO, 2008, 33 35). 41

50 4. ANALIZA POTOVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV UNIVERZE NA PRIMORSKEM 4.1. Metodologija Analiza potovalnih navad študentov UP je bila opravljena s kvantitativno metodo pridobivanja podatkov s pomočjo ankete distribucije anketnega vprašalnika. Anketa je bila opravljena izključno elektronsko preko spletnega portala 1ka.si in na osnovi delovnih analitičnih orodij, ki jih ta spletni portal ponuja. Nadaljnja analiza z grafičnimi prikazi je bila opravljena z računalniškim orodjem Microsoft Office Excel Anketni vprašalnik je obsegal 21 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, oziroma skupno 27 vprašanj, saj je bil prvi, splošni del, v katerem smo ugotavljali demografske in statusne podatke (spol, leto rojstva, fakulteta, smer študija, stopnja študija, letnik študija in poštna številka kraja stalnega bivališča), sestavljen iz skupno 7 (pod)vprašanj. Distribucija ankete je potekala preko visokošolskega informacijskega sistema Fakulteta za turistične študije Turistice v Portorožu, liste elektronske pošte in Facebook naslovov študentov, do katerih je imel dostop avtor. Povezave na anketo so bile opremljene s pojasnilom in prošnjo za sodelovanje v anketi, poleg tega pa so vključevale tudi vabilo za posredovanje ankete drugim študentom UP. Na ta način je bil zagotovljen bolj neposreden pristop do študentov (v tem primeru anketirancev oziroma respondentov) ter nadaljnja distribucija ankete po t. i. sistemu snežne kepe 15. Pri izvajanju ankete je bil osnovni kriterij ta, da je anketiranec študent ene od fakultet UP, kar smo tudi eksplicitno navedli pri navodilih oziroma nagovoru pred anketnim vprašalnikom. Pri tem pa smo zaradi relativne težavnosti distribucije iz raziskave izločili študente pridružene članice UP Visoke šole za dizajn, ki študijski proces izvaja v Ljubljani. Anketiranje je potekalo med in , v tem času je bilo zbranih skupno 217 odgovorov, klikov na anketo je bilo 297, v tem oziru je bila odzivnost 73,1 %, a splošne stopnje odzivnosti ni mogoče natančno določiti, saj ni natančne evidence, komu vse je bila anketa distribuirana po metodi snežne kepe. 15 Pri metodi snežne kepe (angl. snowball sampling) raziskovalec vzpostavi stik s skupino ljudi, ki je relevantna za raziskovalno temo in jo uporabi tudi kot posrednika za stik z drugimi (Bryman, 2012, 202). 42

51 4.2. Reprezentativnost vzorca in metoda kvotnega vzorčenja Za zagotavljanje kar največje stopnje reprezentativnosti vzorca smo se poslužili uporabe metode kvotnega vzorčenja (angl. quota sampling). Kvotno vzorčenje se nasploh množično uporablja v trženjskem raziskovanju in drugih raziskavah javnega mnenja, npr. v javnomnenjskih anketah o političnih temah. Namen kvotnega vzorčenja je pridobiti končni vzorec, ki bo reprezentativno odražal razmerja v populaciji na osnovi različnih kategorij, kot npr. spola, etnične pripadnosti, starostnih skupin, regije/kraja bivanja. Vzorčenje po tej metodi ne poteka naključno, temveč je končna selekcija vzorca prepuščena izvajalcu. Podatke o razmerjih v širši opazovani populaciji, ki je predmet raziskave, izvajalec lahko pridobi od različnih institucij, ki so zadolžene za zbiranje teh informacij, npr. od statističnih uradov, popisov prebivalstva ipd (Bryman, 2012, 203; Neuman, 2006, ). V primeru raziskave o potovalnih navadah študentov UP je mogoče reprezentativnost vzorca spremljati na vsaj štirih nivojih spolu, starosti, fakulteti, kjer študent študira (vpisni podatki) in kraju/regiji stalnega bivališča. Ker so podatki o spolni in starostni strukturi ter kraju stalnega bivališča študentov UP tudi zaradi varovanja njihovih osebnih podatkov težje dostopni, je mogoče zagotoviti reprezentativnost vzorca (le) na podlagi enega nivoja - fakultete, kjer študent študira. Ta vzorec je torej mogoče uravnotežiti glede na javno dostopne podatke o vpisu na posamezne fakultete UP, ki jih je za potrebe magistrskega dela posredoval Sektor za izobraževanje UP. V spodnjih tabelah in obrazložitvah navajamo, kako smo prišli do končnega vzorca, ki zajema 150 anketirancev (študentov UP). Končni cilj je bil torej zbrati (vsaj) 150 rešenih vprašalnikov, zato je bilo še pred pričetkom zbiranja potrebno izračunati kvote rešenih anket po posameznih fakultetah, članicah UP, glede na delež študentov posameznih fakultet. Z drugimi besedami: določiti je bilo treba, koliko vprašalnikov je potrebno pridobiti od posamezne fakultete, če je cilj 150 zbranih anket. 43

52 Tabela 1: Število in delež vseh študentov (študijsko leto 2012/13) ter kvota rešenih anket (cilj: N=150) po fakultetah UP. Fakulteta Število vseh študentov Delež vseh študentov (%) Kvota rešenih anket (cilj: N=150) UP FAMNIT ,6 % 16 UP FHŠ 621 9,4 % 14 UP FM ,2 % 39 UP FVZ ,0 % 19 UP PEF ,5% 37 UP FTŠ ,6 % 25 Skupaj ,0 % VIR: Sektor za izobraževanje UP; Lastna raziskava, Do kvote anket po posameznih fakultetah UP smo prišli na način, da smo skupno, ciljno število anket (150) množili z deležem študentov na posameznih fakultetah UP. Formula za ta izračun je torej naslednja: Kvota rešenih anket (fakulteta x) = Skupna kvota rešenih anket * Delež študentov v % (fakulteta x) Na ta način smo prišli do podatkov oziroma kvot po posameznih fakultetah, ki so prikazani v zadnjem stolpcu zgornje tabele (Tabela 1). 16 Seštevek lahko ni enak 100,0 %, zaradi zaokroževanja prve decimalke. Opomba velja tudi za primer ostalih analiz anketnih odgovorov. 44

53 Tabela 2: Število in delež vseh rešenih anket po fakultetah UP ter razlika med številom zbranih anket in kvoto, N= 217. Fakulteta Število vseh rešenih Delež vseh rešenih Razlika št. zbranih : anket anket (%) kvota, N=150 UP FAMNIT 16 7,4 % 0 UP FHŠ 29 13,4% +15 UP FM 42 19,4% +3 UP FVZ 20 9,2% +1 UP PEF 38 17,5% +1 UP FTŠ 72 33,2% +47 Skupaj ,0 % +67 VIR: Lastna raziskava, Po podatkih o številu/deležu študentov UP po posameznih fakultetah UP in številu/deležu rešenih anket (Tabela 1) je opaziti, da anketni vzorec v znatni meri ne predstavlja dejanskega stanja, zato je bila potrebna nadaljnja obdelava podatkov. To smo naredili na ta način, da smo izločili presežne ankete in sicer po ključu izločanja vsake druge ankete z začetkom izločanja pri tistih, ki so bile časovno rešene najprej. V kolikor tudi zatem ni bilo izločenih dovolj anket, da bi zadostili kvotam, smo postopek ponovili od začetka. Na ta način smo zagotovili naključno izločanje rešenih anket po enotnem kriteriju. Izločenih je bilo skupno 67 anket, največ iz kvote UP FTŠ, najmanj (natančneje nobena) pa iz kvote UP FAMNIT. Tako smo prišli do predhodno zastavljenega cilja in končnega vzorca 150 anket. 45

54 4.3. Analiza in interpretacija rezultatov ankete Splošni podatki Splošni podatki zajemajo informacije o spolu, starosti (letu rojstva), fakulteti, smeri, stopnji in letniku študija ter kraju (poštni številki) stalnega bivališča anketiranca. V vzorec je bilo zajetih 47 moških in 103 ženske, kar pomeni, da je delež žensk (68,7 %) prevladoval nad deležem moških (31,3 %). Žal podatki o spolni strukturi študentov UP niso na voljo, med slovensko študentsko populacijo pa prevladujejo ženske, ki so v študijskem letu 2011/12 predstavljale 58 % te populacije. Mogoče je sklepati, da je delež žensk na UP še višji od tega povprečja in ustreza vzorcu anketirancev, saj na splošno velja, da ženske še močneje prevladujejo na področju družboslovja, poslovnih ved, umetnosti in humanistike ter zdravstvenih ved (SURS, 2012b). Slika 7: Spolna struktura anketiranih oseb, N=150. VIR: Lastna raziskava,

55 Povprečen anketiranec (mediana) je rojen leta 1989, leta 2013 je oziroma bo dopolnil starost 24 let. Pri tem je bil najstarejši anketiranec star 50 let (treba je upoštevati, da so v raziskavo vključeni vsi študenti, tudi doktorski in izredni), najmlajši pa 19 let. Delež tistih, ki so bili rojeni pred letom 1989 je manj kot 25 %. Slika 8: Starostna struktura anketirancev (glede na letnico rojstva), N=150. VIR: Lastna raziskava, Vzorec je v skladu s tehniko kvotnega vzorčenja prilagojen tako, da ustreza deležu študentov po posameznih fakultetah, zato je med anketiranimi v vzorcu največ študentov UP FM (26,2 %) in PEF (24,5 %), najmanj pa študentov UP FHŠ (9,4 %) in UP FAMNIT (10,6 %) (podrobnosti v Tabeli 1). Med anketiranci je največ (81 %) študentov 1. bolonjske stopnje (dodiplomski študij), sledijo študenti 2. bolonjske stopnje (18 %), študenti 3. bolonjske stopnje (doktorski študij) pa v vzorcu predstavljajo le 1 %. Anketni vzorec glede na ta razmerja bistveno ne odstopa od dejanskega stanja (uradnih podatkov) glede deleža študentov UP na posameznih stopnjah študija in je v tem pogledu reprezentativen (kot prikazano tudi v Sliki 8). 47

56 Slika 9: Delež študentov UP na posameznih stopnjah študija primerjava anketnega vzorca in dejanskega stanja. VIR: Sektor za izobraževanje UP; Lastna raziskava, Anketiranci (tisti, ki so v anketi navedli poštno številko kraja stalnega bivališča) izhajajo iz praktično vseh predelov Slovenije še največ, 31, iz koprske, 16 iz ljubljanske in 10 iz novogoriške mestne občine. Več kot dva anketiranca prihajata še iz občin: Divača, Idrija, Kočevje, Medvode, Pivka, Brda, Celje, Ilirska Bistrica in Sežana. Večji del jih torej prihaja iz območja zahodnega dela Slovenije (sploh iz Obalno-kraške in Goriške statistične regije). 48

57 Slika 10: Prostorska razporeditev anketirancev (študenti UP) glede na občine stalnega bivališča, N= 134. VIR: Lastna raziskava, Turistična mobilnost študentov UP in destinacije potovanj Le 5 % anketiranih študentov UP trdi, da v zadnjih dveh letih niso opravili nobenega turističnega potovanja, ki bi obsegalo vsaj eno nočitev. Skoraj dve tretjini (63,9 %) vprašanih je potovalo tako po Sloveniji, kot tudi v tujino, četrtina je potovala samo v tujino, 6,3 % pa samo po Sloveniji. Med vsemi slovenskimi študenti in dijaki je bilo takih, ki so odšli na turistično potovanje 84,8 %, a se podatek nanaša le na obdobje enega leta (leto 2011), zato bi bila ta številka za dvoletno obdobje nekoliko višja in bi se verjetno zelo približala odstotku iz naše raziskave med študenti UP (SURS, 2012, 3). 49

58 Slika 11: Udeležba 17 študentov UP na turističnih potovanjih v zadnjih dveh letih, N=150. VIR: Lastna raziskava, Med tistimi, ki so potovali na turistične destinacije v Sloveniji, jih je največ obiskalo Gorenjsko statistično regijo kar 46 (veljavnih odgovorov je bilo 90, torej je delež obiskovalcev znašal 51,1 %). Gorenjski sledijo Obalno-kraška (34 obiskovalcev 37,8 %), Goriška (27 30 %) in Pomurska statistična regija (22 24,4 %). 5 obiskovalcev ali manj (5,6 %) so imele Notranjsko-kraška, Spodnjeposavska, Zasavska in Koroška statistična regija. Regije, ki so jih študenti UP največkrat obiskali v zadnjih dveh letih, so v glavnem tudi sicer relativno dobro turistično razvite in obsegajo tudi številne priljubljene turistične destinacije. Gorenjska tako turiste privlači z naravnimi jezeri in gorami, Obalno-kraška z morjem, Pomurska je priljubljena zaradi ponudbe sproščanja v termah itd. 17 Tisti, ki so navedli, da v zadnjih dveh letih niso opravili nobenega turističnega potovanja, na nadaljnja vprašanja niso odgovarjali. 50

59 Slika 12: Število turističnih obiskov študentov UP, ki so eksplicitno navedli destinacijo v Sloveniji po statističnih regijah (NUTS 3), N=90. VIR: Lastna raziskava, Med državami sveta, ki so jih študenti UP največkrat obiskali, je šele na 12. mestu neevropska država Egipt, ki jo je obiskalo 10, oziroma 7,8 % anketirancev. Kar 68 % študentov UP je v zadnjih dveh letih obiskalo Hrvaška, kar ni posebej presenetljivo, saj v splošnem med slovenskimi turisti velja za najbolj priljubljeno in obiskano tujo državo. Hrvaški sledita še dve sosedi Slovenije Italija (39,1 % delež turističnega obiska) in Avstrija (26,6 %). Četrta sosednja država Slovenije Madžarska si z Bosno in Hercegovino ter Dansko deli 9. mesto (8,6 %). 51

60 Slika 13: Države sveta (prvih 15) glede na delež študentov UP, ki so jih obiskali (turistični obisk z vsaj 1 nočitvijo) v zadnjih dveh letih, N=128. VIR: Lastna raziskava, Evropske države, nasploh tiste, ki mejijo na Slovenijo, so najpogostejša destinacija študentov UP. Med neevropskimi državami, ki sta jih v zadnjih dveh letih obiskala vsaj dva anketiranca so: Egipt, Tajska, ZDA, Maroko, Malezija, Honduras in Gvatemala Med te države bi lahko uvrstili še Turčijo in Azerbajdžan, ki ju nekateri uvrščajo v Evropo, drugi pa v Azijo. 52

61 Slika 14: Število turističnih obiskov študentov UP, ki so eksplicitno navedli državo destinacijo, N= 128. VIR: Lastna raziskava, Terminska razporeditev potovanj Časovna razporeditev potovanj študentov UP kaže, da se le-ti turistično udejstvujejo predvsem v poletnih mesecih. Izraziti višek se pojavi v mesecu juliju in avgustu, v nadpovprečni meri pa se potovanj udeležujejo od meseca maja do meseca septembra. Višek, predvsem tisti v mesecu juliju, je bolj ali manj pričakovan, saj je to mesec, ki je prost študijskih obveznosti, v pričetku meseca pa se zaključi tudi izpitno obdobje. 53

62 Slika 15: Meseci, v katerih so študenti UP najpogosteje 19 opravljali turistična potovanja, N=137. VIR: Lastna raziskava, Povprečno potovanje študentov UP je trajalo dobrih 7 dni (natančneje 7,17 dni), torej približno en teden. Velika večina (90,8 %) je za potovanje v povprečju namenila 10 dni ali manj, le slaba desetina pa 11 do 15 dni. Slika 16: Povprečno trajanje potovanja, N=130. VIR: Lastna raziskava, Anketiranci so morali izbrati največ 3 mesece, v katerih so največkrat opravljali potovanja 54

63 Študente smo spraševali tudi o tem, kako dolgo je trajalo njihovo najdaljše potovanje, opravljeno v zadnjih dveh letih. Rezultati so pokazali, da je v povprečju najdaljše potovanje trajalo slabih 17 dni (natančneje 16,67 dni), glede na posamezne odgovore pa je najdaljše potovanje trajalo 150 dni, torej 5 mesecev. Razlike so tu znatne skoraj dve tretjini študentov trdi, da je najdaljše potovanje trajalo od 11 do 30 dni, 96,1 % pa, da je najdaljše potovanje v vsakem primeru trajalo 30 dni ali manj (Slika 13). Slika 17: Trajanje najdaljšega potovanja, N=130. VIR: Lastna raziskava, Najpogostejši motivi za potovanje Med razlogi, zaradi katerih se študenti UP najpogosteje odločajo za turistična potovanja, prevladujeta predvsem dva:»počitek in zabava«ter»odkrivanje tujih krajev in kultur«, tema pa sledi»obisk sorodnikov/prijateljev«. Glede na te podatke se študenti UP po razlogih oziroma motivih za potovanje ne razlikujejo bistveno od povprečnega mladega turista v svetovnem merilu. Med temi je najpogostejši motiv za potovanje odkrivanje tujih kultur, za dve tretjini pa je eden od motivov tudi sprostitev, medtem ko je obisk prijateljev in 55

64 sorodnikov med manj pogostimi motivi, a se je še vedno kar 40 % mladih 20 na potovanje kdaj odpravilo tudi zaradi tega (UNWTO 2008, 13). Slika 18: Razlog, zaradi katerega so se študenti UP največkrat odločili za potovanje, N=137. VIR: Lastna raziskava, Tisti, ki so kot najpogostejši razlog za potovanje izbrali»drugo«(takih je bilo 4,4 %), so navedli naslednje odgovore:»odkrivanje sveta«,»terenske vaje«,»sprostitev«,»odkrivanje tujih krajev in delo«,»taborniki, plezanje, šport«,»plezanje, hoja v hribe« Način organizacije potovanja Kar tri četrtine študentov UP se na turistična potovanja odpravi s kolegi oziroma prijatelji, nekaj manj kot četrtina pa s sorodniki. Le 0,7 % anketiranih študentov potuje samih oziroma brez posebnega spremstva kar je pravzaprav pri takem vzorcu (N=136) statistično zanemarljivo. Skoraj gotovo bi med mlajšimi (tudi med dijaki) dobili drugačno sliko, pri 20 Metodologija in vprašanje sta bila v primeru lastne raziskave (2013) in raziskave UNWTO (2008) različna, zato natančna primerjava deležev ni v celoti mogoča. 56

65 čemer bi s sorodniki (največkrat seveda starši) potoval večji delež mladih. V tem primeru pa si večina študentov UP potovanje organizira na način, da potuje skupaj s prijatelji, kar je gotovo povezano z večjo samostojnostjo mladih pri prehodu v polnoletnost in prevzemanje večje odgovornosti (o tem pišemo že v poglavjih»generacija mladih«in»generacija študentov«). Slika 19: Način organizacije potovanja (spremstvo na potovanju), N=136. VIR: Lastna raziskava,

66 Slika 20: Način organizacije potovanja (vključenost turističnih agencij kot organizatorjev), N=137. VIR: Lastna raziskava, Skoraj dve tretjini študentov UP si potovanje običajno organizira samostojno, brez pomoči turistične agencije. Ostali del jih v organizacijo potovanja tako ali drugače vključi tudi agencijo(e), pri čemer dobra petina njihove usluge koristi le pri nekaterih storitvah (npr. nakup letalskih kart preko turistične agencije ter samostojna (osebna) rezervacija ostalih storitev, npr. bivanja, posameznih potovanj na destinaciji ipd.). Študenti UP si torej večinoma potovanje organizirajo sami, manjši del se jih na potovanjih poslužuje storitev agencij. To bi lahko rekli tudi za mlade na splošno, saj se po podatkih UNWTO in WYSE TC le slaba četrtina mladih razglaša za turiste, večina se ima za popotnike in nahrbtnikarje Pridobivanje informacij o potovanju in rezervacije storitev Internet je med anketiranimi študenti UP ključni vir informacij o potovanju, saj se velika večina (94,9 %) za pridobivanje potrebnih informacij obrne prav na internet. Približno polovica informacije išče (tudi) pri sorodnikih in/ali prijateljih, v turističnih vodnikih, okoli četrtina pa v medijih ter turističnih agencijah. Manj pomembni viri informacij so turistični uradi oziroma centri ter fakultete. Tisti, ki so izbrali možnost»drugo«in navedli odgovor (2,2 58

67 %), informacije»pridobijo vnaprej«, pri prijateljih ali v Lonely Planetu (knjiga turistični vodnik) zadnji dve možnosti sta sicer že med navedenimi/ponujenimi odgovori. Slika 21: Viri informacij o potovanju za študente UP 21, N=137. VIR: Lastna raziskava, Relativno majhen delež študentov UP se po informacije o potovanju obrne na turistične agencije ter turistične urade ali centre (komaj četrtina oziroma desetina). To je še en pokazatelj tega, kar smo poudarili v prejšnjem podpoglavju: mladi imajo na voljo dovolj orodij, znanja in možnosti, da se o informacijah pozanimajo pri drugih virih (primerni vir je seveda internet), ki danes ponujajo vse potrebne informacije, te pa so v veliki meri še lažje dostopne praktično na dosegu roke ali bolje rečeno računalniške miške. Raziskava UNWTO in WYSE TC kaže podobna razmerja med svetovno populacijo mladih, kjer internet prav tako predstavlja primarni vir informacij, podobno sledijo tudi informacije, pridobljene od sorodnikov in prijateljev. So pa turistične agencije vseeno pomembnejši vir informacij, kot za študente UP, saj jih je navedlo»kar«40 % vseh mladih (UNWTO, 2008, 14). 21 Anketiranci so lahko izbrali do tri možnosti. 59

68 Slika 22: Način rezervacij nastanitev in drugih turističnih storitev/aktivnosti, N=136. VIR: Lastna raziskava,

69 Slika 23: Način rezervacij nastanitev in drugih turističnih storitev/aktivnosti, brez upoštevanja odgovorov»ne rezerviram/ne koristim, N=136. VIR: Lastna raziskava, Da internet ni le vir informacij, temveč tudi pomembno sredstvo nakupa ali bolje rečeno rezervacij različnih turističnih storitev, pa kažeta zgornji sliki (Slika 18 in 19). Slika 19, pri kateri so zaradi lažjega prikaza in interpretacije podatkov izločeni odgovori tistih, ki določene storitve ne koristijo, zelo nazorno prikazuje, da je internet pri večini storitev najpomembnejše sredstvo, s katerim so študenti UP prišli do rezervacije teh storitev. Iz prvega grafa (Slika 18) je sicer razvidno, da določene storitve anketirani študenti UP bolj koristijo, spet druge manj. Dela ali študija v tujini se je tako posluževalo»le«15 % vseh, jezikovnih tečajev okoli 30 %, najema avtomobila (Rent-a-car) pa 37,6 % študentov UP. Približno 80 % se jih po drugi strani poslužuje rezervacij ostalih storitev v največji meri koristijo zavarovalne storitve. 61

70 Internet je kot posrednik oziroma sredstvo rezervacije največkrat (v več kot polovici primerov) uporabljen v primeru»rezervacije«dela ali študija v tujini 22, letalskih kart, jezikovnih tečajev 23 in zavarovanj. Rezervacija storitev na kraju samem je največkrat prisotna pri zakupu posameznih izletov, najemu avtomobila ter nakupu vozovnic za vlak in avtobus. Turistična agencija največkrat velja za posrednika pri rezervaciji storitev zavarovanj ter jezikovnih in drugih tečajev. Študenti UP (pričakovano) večinoma ne uporabljajo telefona ali faksa za rezervacije storitev, še v največ primerih se ti sredstvi kot posrednika uporabljata pri nakupu zavarovanj (v 10 % primerov vseh rezervacij zavarovanj) Način potovanja do turističnih destinacij Največji delež anketiranih študentov UP kot sredstvo za potovanje do turističnih destinacij je v zadnjih dveh letih uporabilo avtomobil (81 %). Približno dve tretjini vseh se je posluževalo avtobusnega prevoza, nekaj več kot polovica pa letalskega. Nekoliko manjši delež se je na potovanjih odločil za prevoz z vlakom (41,6 %) in z ladjo (26,3 %), najmanj, komaj 4,4 % pa jih je na turistična potovanja v zadnjih dveh letih potovalo s kolesom. Med tistimi, ki so izbrali možnost, da so do turističnih destinacij prispeli tudi na drugačne načine, so trije navedli trajekt, po en pa motor in avtodom. 22 Relativno majhen vzorec, da bi lahko zanesljivo sklepali o rezultatu. 23 Glej prejšnjo opombo. 62

71 Slika 24: Načini potovanja do turističnih destinacij med študenti UP 24, N= 137. VIR: Lastna raziskava, V svetovnem merilu je za mlade najpomembnejše prevozno sredstvo do turističnih destinacij avtobus, temu sledi avtomobil, vlak ter od pomembnejših nazadnje letalo. Deleže je težko primerjati, saj raziskava UNWTO in WYSE TC v tem primeru sprašuje o načinu prevoza na zadnjem pomembnejšem potovanju in je torej metodologija drugačna (UNWTO, 2008, 20) Pomembnost dejavnikov pri izbiri potovanja Tako kot sicer pri mladih v svetovnem merilu (UNWTO, 2008, 17), je tudi pri študentih UP najpomembnejši dejavnik pri izbiri potovanja cena. To seveda ni presenetljivo, saj so tudi študenti generacija brez zagotovljenih stalnih prihodkov, ti pa pogosto tudi niso visoki. Približno dve tretjini v raziskavo vključenih študentov UP veliko poudarka daje tudi na možnost fleksibilnosti pri spremembah načrta potovanja, možnost rezervacije storitev preko interneta (pričakovano), prometno dostopnost turistične destinacije ter ponudbo storitev v turističnem kraju (mladi in študenti seveda iščejo možnosti sprostitve pri različnih 24 Anketiranci so lahko izbrali do tri možnosti. 63

72 aktivnostih in zabavi). Kvaliteta potovalnih storitev in informacije potovalnih agentov sta sicer še vedno pomembna za približno 56 % oziroma 43 % študentov UP, a so v primerjavi z ostalimi dejavniki bolj v ozadju. Slika 25: Pomembnost dejavnikov pri izbiri potovanja pri študentih UP, N= 137. VIR: Lastna raziskava, Največ, kar četrtina vprašanih študentov UP, meni, da so informacije potovalnih agentov manj pomembne, oziroma sploh nepomembne. To je še en pokazatelj tega, da mladi v vseh priemrih dajo manj poudarka na turistične agencije. Na odoločitev za turistično destinacijo vplivajo še številni dejavniki, na katere posameznik nima neposrednega vpliva. V tem primeru nas je zanimalo, kako na odločitev za izbiro destinacije ali sploh odločitev za odhod na potovanje pri študentih UP vplivajo dejavniki kot so: terorizem, kriminal, vojne in politične razmere, naravne katastrofe in epidemije. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na izbiro destinacije terorizem (torej možnost 64

73 terorizma in terorističnih groženj na turistični destinaciji), med pomembnimi dejavniki pa so glede na raziskavo še kriminal ter epidemije, ki igrajo pomembno vlogo za malenkost manj kot polovico študentov UP. Vojne in politične razmere ter naravne katastrofe pomembneje vplivajo na dobro tretjino vprašanih. V svetovnem merilu imajo še največji vpliv na odločitev za potovanje in destinacijo kriminal in terorizem, pa še v teh primerih kar 60 % oziroma dobrih 70 % trdi, da ta dva dejavnika nimata sploh nobenega vpliva na to izbiro (UNWTO, 2008, 27 28). Študenti UP so torej v večji meri skeptični do potovanj na destinacije, kjer je možnost potencialnih groženj v takšni ali drugačni obliki. Slika 26: Vpliv dejavnikov na odločitev za izbiro turistične destinacije med študenti UP, N= 124. VIR: Lastna raziskava, Zanimalo nas je še, v kolikšni meri se študenti UP na potovanjih srečujejo z različnimi problemi, kot so težave v sporazumevanju, kulturna nesoglasja/razlike in diskriminacija. Izkaže se, da so te težave bolj izjema kot pravilo. Še najpogosteje mladi naletijo na težave v sporazumevanju: kot pogosto težavo jo je navedlo 14,4 % vprašanih, kulturna nesoglasja ali razlike ter diskriminacija (do tujcev) pa se skoraj ne pojavljajo. 65

74 Slika 27: Srečevanje s problemi/ovirami med turističnimi potovanji, N=124. VIR: Lastna raziskava, Potovalne kartice/popustniki poznavanje in uporaba Potovalne kartice oziroma»popustniki«različnih agencij so način, kako si mladi olajšajo, poenostavijo in pocenijo turistična potovanja. Ena najbolj razširjenih tovrstnih kartic je mednarodna študentska izkaznica (ISIC International Student Identity Card), ki jo v Sloveniji ponuja Študentska turistična agencija (STA potovanja). To kažejo tudi podatki naše raziskave: kartico ISIC pozna skoraj dve tretjini študentov UP, uporablja pa jo dobra tretjina. Nekaj manj, dobra polovica, jih pozna kartico Euro<26 (slednjo v Sloveniji ponujajo Slovenske železnice), uporablja jo četrtina vprašanih, slaba četrtina pa pozna HI (Hosteling International, tudi IYHF), ki jih v Sloveniji ponuja Popotniško združenje Slovenije (PZS). To kartico uporablja slaba desetina študentov UP. Skupno je 1,8 % anketirancev navedlo tudi, da poznajo še ostale kartice, od teh kartico»kompas«in»london Oyster«. 66

75 Slika 28: Poznavanje in uporaba potovalnih kartic/popustnikov med študenti UP 25, N=112. VIR: Lastna raziskava, Poznavanje potovalnih kartic oziroma popustnikov je med študenti UP relativno slabo na svetovni ravni Mednarodno študentsko izkaznico pozna 92 % mladih med 15. in 29. letom starosti, kartico IYHF 58 %, kartico Euro<26 pa 41 %. Le pri slednji je med študenti UP več takih, ki jo poznajo, kot to velja za mlade po svetu. Poznavanje kartice Euro<26 pa je verjetno tudi posledica tega, da jo mladi v Sloveniji uporabljajo tudi za koriščenje popustov na medkrajevnih železniških povezavah (prevoz od kraja izobraževanja do kraja stalnega bivališča) Nastanitev Anketirani študenti UP med turističnimi potovanji večinoma bivajo v hostlih, ki seveda predstavljajo praktično najcenejšo možnost nastanitve. V zadnjih dveh letih je na potovanjih nekaj več kot polovica bivala tudi v apartmajih in hotelih, znatni delež (tretjina) pa pri sorodnikih ali prijateljih. Kamp je predstavljal kraj nastanitve za nekaj več kot četrtino vprašanih, desetina pa je bivala v bungalovu, preostalih 6,2 % v najeti hiši, 3,1 % pa je za nastanitev izbrala druge možnosti (med odgovori najdemo dvakrat najdemo gorsko kočo, enkrat pa avtomobil). Nihče izmed anketirancev se ni posluževal bivanja po sistemu»couch surfing«. Pri temu gre dejansko le za način nastanitve pri ponudniku (navadno so to študenti, 25 Anketiranci so lahko izbrali več možnosti. 67

76 mladi), ki ponujajo svoje kapacitete (hišo, stanovanje, študentsko sobo) kot poceni ali zastonj nastanitveno možnost. Slika 29: Nastanitev med turističnim potovanjem 26, N=130. VIR: Lastna raziskava, V primeru navad v zvezi z izbiro nastanitve, študenti UP ne odstopajo znatno od svojih vrstnikov po svetu. Tudi v drugih primerih med nastanitvenimi kapacitetami med mladimi prevladujeta hostel in hotel ter tudi bivanje pri sorodnikih ali prijateljih (UNWTO, 2008, 21) Poraba denarja na turističnem potovanju Študenti UP, ki so sodelovali v raziskavi, na potovanju v povprečju porabijo 397,27 evrov, pri čemer najnižja povprečna poraba glede na zbrane odgovore znaša 6 evrov, najvišja pa znatno več evrov. Nekaj več kot polovica sicer porabi med 251 in 500 evrov, kar 80 % pa jih v povprečju porabi manj kot 500 evrov na potovanje. 26 Anketiranci so lahko izbrali do tri možnosti. 68

77 Slika 30: Povprečna poraba študentov UP na turističnem potovanju, N= 128. VIR: Lastna raziskava, V zadnjih dveh letih so študenti UP na najdražjem potovanju v povprečju porabili 772,53 evrov, najmanj pa so na najdražjem potovanju zapravili 6 evrov, največ pa 2500 evrov. Nekaj več o strukturi porabe na potovanjih pove razporeditev stroškov po posameznih postavkah in dejavnostih na turističnem potovanju. V tem primeru nas je zanimalo, kolikšen delež sredstev so študenti UP namenili za nastanitev, hrano in pijačo, spominke ipd. 69

78 Slika 31: Delež porabe sredstev študentov UP na turističnih potovanjih po posameznih postavkah, N=125. VIR: Lastna raziskava, Izkaže se, da študenti UP največji delež sredstev (26,1 %) pri turističnih potovanjih namenijo za prevoz na ter iz destinacije, temu sledijo stroški za nastanitev (22,1 %), hrano in pijačo (17,5 %), aktivnosti in zabavo (12,9 %) itd. Prevoz med posameznimi kraji, komunikacije (uporaba mobilnega telefona, interneta), darila in spominki ter druge storitve predstavljajo skupno le manjši, petinski delež porabe. Smiselna je še primerjava med strukturo porabe med študenti UP in svetovnim povprečjem med mladimi, kot sta ga izračunala UNWTO in WYSE Tourism Confederation. Primerjava pokaže zelo podobne vrednosti v obeh primerih vrstni red posameznih postavk je, glede na porabo, praktično enak. Treba je upoštevati le dejstvo, da raziskava UNWTO in WYSE Travel Confederation ni upoštevala postavke»darila, spominki«, zato je mogoče sklepati, da se odstotek od postavke drugo razdeli tudi na to postavko. 70

79 Slika 32: Primerjava deležev porabe po posameznih postavkah študenti UP in predstavniki mladih 15 do 29 let (svetovno povprečje). VIR: UNWTO, 2008, 23; Lastna raziskava, V obeh primerih so deleži torej zelo podobni tiste nujne,»obvezne«sestavine vsakega potovanja (prevoz na in iz destinacije, nastanitev, hrana in pijača ter aktivnosti in zabava) predstavljajo kar približno 80 % proračuna mladih na turističnih potovanjih Ugotavljanje povezanosti med izbranimi spremenljivkami S pomočjo raziskave lahko tudi ugotavljamo, ali obstaja posebna povezanost med določenimi spremenljivkami. Glede na strukturo vprašalnika in cilje raziskave pričujočega magistrskega dela, je najbolj smiselno ugotavljati, ali obstajajo razlike v primeru potovalnih navadah glede na demografske podatke (spol, starost anketirancev). Ker pri spolu ni mogoče ugotoviti (večjih) razlik pri spremenljivkah, v nadaljevanju navajamo predvsem razlike med različnimi starostnimi skupinami (primerjava starejših in mlajših študentov). Statistično značilne povezanosti med spolom in turistično mobilnostjo (udeležbo na turističnih potovanjih v Sloveniji in/ali tujini) anketiranih študentov UP v zadnjih dveh letih torej ni zaznati, je pa mogoče opaziti znatne razlike med mobilnostjo starejših in mlajših študentov UP (Slika 32). Ugotovimo lahko, da je med mlajšimi študenti več tistih, ki so v 71

80 zadnjih dveh letih potovali zgolj v tujino, manjši pa je delež tistih, ki so potovali tako po Sloveniji, kot tudi v tujino. Med starejšimi študenti je več takih, ki so potovali samo po Sloveniji, je pa vzorec vseeno razmeroma majhen in razlika premajhna, da bi lahko zanesljivo sklepali o povezanosti na tem nivoju. V vsakem primeru pa se zdi, da starejši študenti v večji meri cenijo turistično ponudbo v Sloveniji, mogoče pa je tudi, da so zaradi večjih obveznosti (pomanjkanja prostega časa) bolj pripravljeni potovati na bližnje destinacije. Slika 33: Udeležba študentov UP na turističnih potovanjih v zadnjih dveh letih glede na starost (leto rojstva), N=144. VIR: Lastna raziskava, Med starejšimi študenti je, glede na način potovanja, več takih, ki potujejo s kolegi ali prijatelji, med mlajšimi pa več takih, ki se na potovanje odpravijo s starši (Slika 33). Očitno se s starostjo študentov še dodatno povečuje samostojnost posameznikov, ali pa so si ti v tem času že poiskali zaupanja vredno družbo, s katero se zato odpravljajo na potovanja. Glede na spolno strukturo anketirancev tudi tu večjih razlik ni. 72

81 Slika 34: Način potovanja študentov UP, glede na starost (leto rojstva), N=137. VIR: Lastna raziskava, Starejši študenti si potovanje v večji meri kot mlajši organizirajo samostojno (Slika 34), mlajši (skupina študentov rojenih leta 1991 in mlajši) pa se v znatno večji meri poslužujejo potovanj z organizacijo s strani turistične agencije. Tudi v tem primeru se kaže večja samostojnost in očitno tudi izkušenost starejših študentov, ki si bolj»upajo«samostojno organizirati potovanje. 73

82 Slika 35: Način organiziranja potovanja med študenti UP glede na starost, N=137. VIR: Lastna raziskava, Cena, fleksibilnost pri spremembah načrta potovanja ter prometna dostopnost turistične destinacije so dejavniki, ki v skoraj enaki meri vplivajo na posamezne starostne skupine študentov UP. Mlajši študenti bolj kot ostali cenijo informacije potovalnih agencij ali agentov, ponudbo storitev v turističnem kraju ter še posebej kvaliteto potovalnih storitev. Po drugi strani starejši študenti v večji meri cenijo možnost rezervacij storitev preko interneta. Te ugotovitve še enkrat več potrjujejo dosedanja dognanja, da se starejši študenti bolj odločajo za samostojno organizirana potovanja in v to ne vpletajo organizacije s strani turističnih agencij. Internet jim predstavlja pomembno sredstvo za rezervacijo storitev, informacije potovalnih agencij ali agentov ter kvaliteta potovalnih storitev pa jim niso toliko bistvene (Slika 35). 74

83 Slika 36: Pomen dejavnikov (% tistih, ki so odgovorili, da je določen dejavnik pomemben ali zelo pomemben) pri izbiri potovanja pri študentih UP glede na starost, N=135. VIR: Lastna raziskava, Zanimivo je, da mlajši študenti za turistično potovanje v povprečju namenijo več časa (razlika med najstarejši in najmlajši starostno skupino je skoraj pol dneva), kar je mogoče pojasniti s tem, da se starejši študenti UP tudi v večji meri odločajo za potovanja po Sloveniji, ki so praviloma krajša, prav tako pa imajo s starostjo tudi vse več obveznosti. Na potovanju najmanj sredstev v povprečju porabi starostna skupina študentov UP rojenih leta 1989 in 1990, največ pa tisti, rojeni leta 1988 in starejši (kljub temu, da so njihova potovanja nekoliko krajša). Predpostavljamo lahko, da imajo starejši študenti na voljo več sredstev, ki jih lahko porabijo na potovanju (Tabela 3). 75

84 Tabela 3: Povprečno trajanje potovanja (dni) in povprečna poraba (v evrih) na turističnih potovanjih med študenti UP glede na starost. Rojeni 1988 in Rojeni Rojeni 1991 in Povprečje starejši (N=30) 1990 (N=49) mlajši (N=51) (N=130) Povp. trajanje potovanja Povp. poraba na potovanju 6,97 dni 7,06 dni 7,39 dni 7,17 dni Rojeni 1988 in Rojeni Rojeni 1991 in Povprečje starejši (N=30) 1990 (N=48) mlajši (N=50) (N=128) 432,20 evrov 370 evrov 402,5 evrov 397,72evrov VIR: Lastna raziskava, Trajanje potovanja pri tistih, ki potujejo samostojno, in tistih, ki si potovanje organizirajo preko turistične agencije, je praktično enako. Na samostojno organiziranem potovanju pa anketirani študenti UP v povprečju porabijo dobrih 11 evrov manj, kot na potovanju s turistično agencijo (povprečna poraba znaša 397,27 evra). Tisti, ki potujejo samostojno, se v večji meri poslužujejo prevoza do turistične destinacije z vlakom in avtomobilom, tisti, ki potujejo v organizaciji turistične agencije pa z avtobusom. Med tistimi, ki si potovanje navadno organizirajo sami, je znatno manj takih, ki si nastanitev med turističnim potovanjem poiščejo v hotelu, nekoliko več pa tistih, ki prespijo v hostlih, pri sorodnikih ali prijateljih in v kampu. Nastanitev v hotelih in apartmajih se v nekoliko večji meri poslužujejo študenti, ki potujejo v organizaciji turistične agencije (Slika 36). 76

85 Slika 37: Nastanitev študentov UP glede na način organizacije potovanja, N=137. VIR: Lastna raziskava, Kratek pregled primerljivih študij Na tem mestu velja omeniti raziskavo Mihe Kodermana iz leta 2008 med 322 študenti UP, ki je zajemala tudi vprašanja, ki so bila v naši raziskavi med ključnimi pokazatelji potovalnih navad študentov UP. V primeru raziskave Mihe Kodermana je kot odločilni dejavnik za izbiro in načrtovanje potovanja večina izbrala želeno destinacijo (68 %), za preostanek anketiranih pa je najpomembnejša cena, ki jo je za potovanje potrebno plačati. Rezultati, zelo primerljivi z našo raziskavo se kažejo predvsem pri vprašanih o načinu izvedbe in pogostnosti potovanj ter o najpogostejših destinacijah potovanj. Po raziskavi iz leta 2008 se študenti UP ravno tako večinoma odločajo za izvedbo potovanja v lastni režiji, le tretjina vprašanih pa to prepusti turistični agenciji. Velika večina študentov UP je bila tudi sodeč po tej raziskavi turistično aktivnih v zadnjem letu pred izvedbo anketiranja izven meja Slovenije za več kot 3 dni ni potovalo le 5 % vprašanih študentov UP. Ko gre za destinacije potovanj, so anketirani študenti UP prav tako največkrat navedli 3 Sloveniji sosednje države (Hrvaško, Italijo ter Avstrijo pred slednjo se je sicer uvrstila le Grčija) (Koderman, 2008, ). 77