UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO Mija BOŽIČ Vrednotenje digitalnih knjižnic

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO Mija BOŽIČ Vrednotenje digitalnih knjižnic na primeru Manuscriptoriuma, ALO in Dlib Magistrsko delo s prilogami na CD ROM-u Mentorica: red. prof. dr. Maja Žumer Študijski program: Informacijska znanost z bibliotekarstvom Ljubljana, 2016

2 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Mija BOŽIČ Naslov magistrskega dela: Vrednotenje digitalnih knjižnic na primeru Manuscriptoriuma, ALO in Dlib Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Magistrski študijski program Informacijska znanost z bibliotekarstvom Kraj: Ljubljana Leto: 2016 Število listov: 48 Število slik: 22 Število tabel: 5 Število bibliografskih opomb: 18 Mentorica: red. prof. dr. Maja Žumer UDK 027: Ključne besede: digitalna knjižnica, vrednotenje, rokopisi, stari tiski Izvleček: Mnoge knjižnice in muzeji posedujejo velike količine starega in redkega gradiva, ki je zaradi zaščite na ogled le majhni skupini raziskovalcev. Z digitalizacijo bi takšno gradivo lahko ponudili na vpogled širši javnosti. To običajno storijo v obliki digitalne knjižnice. Število uporabnikov le-teh vseskozi narašča, saj omogočajo hiter in enostaven dostop do kakovostnih informacijskih virov. Vendar mora vsaka digitalna knjižnica svoje funkcije prilagoditi gradivu, ki ga ponuja, in pričakovanim uporabnikom. Da bi tudi uporabniki brez obsežnega predznanja lahko uporabljali digitalno knjižnico, je ključnega pomena kvaliteten uporabniški vmesnik. Le-ta namreč posredno in neposredno vpliva na (ne)uporabo digitalne knjižnice oziroma na uporabniško vedenje. V magistrski nalogi smo preučevali specifike rokopisov in starih tiskov. Zanimalo nas je, kakšna morata biti digitalna knjižnica ter njen uporabniški vmesnik, da sta primerna za delo s to vrsto gradiva. Preučili smo Ifline smernice za načrtovanje digitalizacije redkih knjig in rokopisov ter na podlagi priporočil sestavili set kriterijev za vrednotenje. S pomočjo ekspertne študije smo vrednotili tri izbrane digitalne knjižnice: slovensko Dlib, avstrijsko Alo in češko Manuscriptorium. Vnaprej smo določili pet skupin kriterijev, ki smo jih opazovali: vmesnik in prijaznost, iskanje, brskanje, prikaz zadetkov in navigacija. Rezultati so bili spodbudni, saj so vse tri vsaj delno prilagojene delu z omenjenim

3 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, gradivom. Največ kriterijem je zadostila Dlib, sledi ji Manuscriptorium. Našli smo kar nekaj možnosti za izboljšave in jih tudi predlagali. Prevod v angleščino University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Library ans Information Science and Book Studies, Master's Study Programme in Information and Library Science Title: Evaluation of digital libraries: case study of Manuscriptoriuma, ALO in Dlib Key Words: digital libraries, evaluation, manuscripts, old prints Abstract: Many libraries and museums possess large quantities of old and rare material, which is, for protection, accessible only to a small group of researchers. With the digitization of such a material we could offer access to the general public. This is usually done in the form of digital libraries. They provide quick and easy access to quality information sources and that is one of the main reasons why the number of users is constantly growing. However, any digital library has to adjust its functionality to the material offered and the expected users. Key quality that allows even users without extensive prior knowledge is a good user interface. It has direct and indirect impact on the (non) use of digital libraries and on users behavior. In this master thesis we studied the specifics of manuscripts and old prints. We wanted to know what a digital library and its user interface must be like that is suitable for use with this type of material. We studied Ifla's guidelines for planning the digitization of rare books and manuscripts, and based on the recommendations we draw up a set of criteria for evaluation. With the help of an expert study, we evaluated the three selected digital librar: Slovenian Dlib, Austrian Alo and Czech Manuscriptorium. We have pre-defined groups of five criteria, we have observed the interface and user-friendliness, search, browse, display results and navigation. The results were encouraging, as all three digital libraries are at least partially adapted to work with rare materials. Most of the criteria is met by Dlib followed by Manuscriptorium. We found quite a few opportunities for improvement and we also suggested them.

4 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Kazalo vsebine 1. UVOD DIGITALNA KNJIŽNICA UPORABNIŠKI VMESNIK UPORABNOST IN UPORABNIŠKA PRIJAZNOST STARI TISKI IN ROKOPISI IFLA SMERNICE ZA NAČRTOVANJE DIGITALIZACIJE REDKIH KNJIG IN ROKOPISOV NAČRTOVANJE IN VREDNOTENJE PRIPRAVA MATERIALA METAPODATKI PRIKAZ VREDNOTENJE METODA RAZISKOVALNI PROBLEM RAZISKOVALNA VPRAŠANJA EKSPERTNA ŠTUDIJA KRITERIJI PRIMERJAVE REZULTATI DLIB AUSTRIAN LITERATURE ONLINE MANUSCRIPTORIUM PRIMERJAVA SIMULACIJA ISKANJA RAZPRAVA ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA... 46

5 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Kazalo slik Slika 1 Dlib začetna stran 19 Slika 2 Dlib brskanje po temah 20 Slika 3 Dlib napredno iskanje 21 Slika 4 Dlib prikaz zadetkov 21 Slika 5 Dlib prikaz zadetka 22 Slika 6 Dlib brskanje v angleščini 23 Slika 7 Alo začetna stran 26 Slika 8 Alo iskanje 27 Slika 9 Alo prikaz zadetkov 27 Slika 10 Alo podatkovni zapis 28 Slika 11 Alo prikazovalnik dokumentov 29 Slika 12 Manuscriptorium začetna stran 31 Slika 13 Manuscriptorium pomoč 32 Slika 14 Manuscriptorium prikaz zadetkov 33 Slika 15 Manuscriptorium prikaz zadetka 34 Slika 16 Manuscriptorium primer iskanja 35 Slika 17 Dlib prikaz dokumenta 39 Slika 18 Alo metapodatki Paracelsusgasse 40 Slika 19 Manuscriptorium prikaz zadetkov 41 Slika 20 Manuscriptorium prikaz zadetkov 2 42 Slika 21 Manuscriptorium napredno iskanje 42 Slika 22 Dlib prikaz zadetkov 43 Kazalo tabel Tabela 1 Vmesnik in prijaznost 36 Tabela 2 Iskanje 37 Tabela 3 Brskanje 37 Tabela 4 Prikaz zadetkov 38 Tabela 5 Navigacija 38

6 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Zahvala Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Maji Žumer za potrpežljivo pomoč pri nastajanju magistrskega dela, za neverjetno ažurnost pri odgovarjanju na elektronsko pošto in pomoč pri urejanju dokumentacije za študentsko izmenjavo. Iz srca se zahvaljujem svoji družini za podporo skozi vsa leta študija.

7 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, UVOD Mnoge knjižnice in muzeji posedujejo velike količine starega in redkega gradiva. Dostop do tega materiala pogosto zahteva, da ljudje fizično pridejo v knjižnico. Ker so dokumenti občutljivi in dragoceni, je dostop do izvirnikov običajno omejen in dovoljen le raziskovalcem. Številne institucije nameravajo tako gradivo digitalizirati in ga tako ponuditi na vpogled širši javnosti (Rath, M., Manmatha, R. in Lavrenko, V., 2004). To lahko storijo s pomočjo digitalne knjižnice. Število uporabnikov digitalnih knjižnic vseskozi narašča, saj omogočajo hiter in enostaven dostop do kakovostnih informacijskih virov. Uporabniki so zelo raznoliki, zato se tudi njihove zahteve, pričakovanja in predznanje razlikujejo. Da bi tudi uporabniki brez obsežnega predznanja lahko uporabljali digitalno knjižnico, je ključnega pomena kvaliteten uporabniški vmesnik. Le-ta namreč posredno in neposredno vpliva na (ne)uporabo digitalne knjižnice oziroma na uporabniško vedenje (Lai, 2014). V magistrski nalogi smo preučevali specifike rokopisov in starih tiskov. Zanimalo nas je, kakšna morata biti digitalna knjižnica ter njen uporabniški vmesnik, da sta primerna za delo s to vrsto gradiva. Preučili smo Ifline smernice za načrtovanje digitalizacije redkih knjig in rokopisov ter na podlagi priporočil sestavili set kriterijev za vrednotenje. S pomočjo ekspertne študije smo vrednotili tri izbrane digitalne knjižnice: slovensko Dlib, avstrijsko Alo in češko Manuscriptorium. Rezultati so bili spodbudni, saj so vse tri vsaj delno prilagojene delu z omenjenim gradivom. Našli smo kar nekaj možnosti za izboljšave in jih tudi predlagali.

8 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Teoretični del 2. DIGITALNA KNJIŽNICA Od iznajdbe interneta se je po svetu pojavilo veliko število digitalnih knjižnic, ki pokrivajo različna področja in so namenjene različnim interesnim skupinam. Kaj je digitalna knjižnica? Zavedati se je potrebno, da so digitalne knjižnice knjižnice, za katere veljajo isti cilji in nameni kot za klasične knjižnice, to so zbiranje, obdelava, hranjenje in izposoja. Digitalne knjižnice so lahko samostojne zbirke in vsebujejo gradivo v elektronski obliki. Digitalna knjižnica torej mora, če naj logično nadgradi tradicionalno knjižnico, ohraniti njene značilnosti, vendar jih mora razvijati in razširjati ter vključevati vanjo nove tehnologije, procese in medije (Lesnik et. al., 1995). Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih vsebin, ki so na voljo javnosti. Vsebujejo lahko digitalizirano gradivo, kot so digitalne kopije knjig ali drugega fizičnega gradiva iz knjižnic in arhivov. Lahko pa so tudi osnovane na podatkih, ki so že izvorno izdelani v digitalni obliki. Takih primerov je vedno več na področju znanstvenih informacij, kjer so digitalne publikacije in ogromne količine podatkov shranjene v digitalnih zbirkah (European Commission, 2006). Število uporabnikov digitalnih knjižnic vseskozi narašča, saj omogočajo hiter in enostaven dostop do kakovostnih informacijskih virov. Uporabniki so zelo raznoliki, zato se tudi njihove zahteve, pričakovanja in predznanje razlikujejo. Da bi tudi uporabniki brez obsežnega predznanja lahko uporabljali digitalno knjižnico, je ključnega pomena kvaliteten uporabniški vmesnik. Le-ta namreč posredno in neposredno vpliva na (ne)uporabo digitalne knjižnice oziroma na uporabniško vedenje (Lai, 2014) UPORABNIŠKI VMESNIK Uporabniški vmesniki so namenjeni karseda enostavni interakciji uporabnika s sistemom. Predstavljajo vmesni člen med uporabnikom in sistemom ter tako omogočajo njegovo uporabo (poizvedovanje in dostop do dokumentov oz. informacij). Še tako dober sistem ne more biti uspešen brez dobrega uporabniškega vmesnika. Uporabnik običajno ne pozna algoritmov in ostalih programerskih rešitev, ki skrbijo za brezhibno delovanje sistema. Uporabniški vmesnik je vse, s čimer pride v stik pri delu z

9 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, računalnikom. Je segment programske opreme, ki omogoča dialog z računalnikom. Žumer in Vilar (2008) pravita, da uporabniški vmesnik služi kot vezni člen med uporabnikom in računalniškim sistemom in omogoča njegovo uporabo. Poznamo širše in ožje definicije uporabniških vmesnikov, med seboj pa se precej razlikujejo glede na to, katere elemente prištevajo med njegove sestavne dele. Zahteva, ki ji mora zadostiti kakovosten vmesnik, je predvsem enostavnost uporabe. Če uporabniški vmesnik ni intuitiven, je njegova uporaba težavna, uporabniki si lahko napačno interpretirajo dobljene rezultate, jim spodleti pri iskanju ali pa obupajo nad sistemom, saj menijo, da ne more zadostiti njihovim informacijskim potrebam. Zato je digitalna knjižnica kakovostna samo toliko, kolikor vmesnik omogoča učinkovito in enostavno iskanje informacij (Harari & Norouzi, 2011). Pri definiciji dobrega uporabniškega vmesnika sta ključnega pomena tudi pojma uporabnosti in uporabniške prijaznosti UPORABNOST IN UPORABNIŠKA PRIJAZNOST Za uporabniško prijazen sistem velja, da je učinkovit, preprost in prijeten za uporabo. Izraz uporabljamo, kadar želimo opisati tiste značilnosti, ki spodbujajo uspešnost in učinkovitost uporabnikov ter v kar največji meri zmanjšajo število napak pri delu z njim. Za uporabnike namreč velja, da so v prvi vrsti osredotočeni na vsebino svojega dela, ne na orodja, ki jih pri tem uporabljajo. Moti jih, če se morajo posebej posvečati delu s sistemom. Zato jim mora dobro načrtovan sistem za poizvedovanje, katerega frontalni del je uporabniški vmesnik, omogočiti, da čim hitreje in čim bolj preprosto najdejo relevantne in uporabne informacije. V dobro načrtovanem uporabniškem vmesniku je torej potrebno uravnotežiti funkcionalnost in prijetnost delovnega okolja. Glede uporabniškega vmesnika to tudi pomeni, da pri ocenjevanju ni mogoče popolnoma ločiti elementov funkcionalnosti in uporabniške prijaznosti. Omenimo naj še, da se za ta koncept pravzaprav vzporedno uporabljata dva izraza: uporabnost (angl. usability) in uporabniška prijaznost (angl. user friendliness) (Vilar in Žumer, 2008). Nielsen (2012) uporabnost opredeli kot skupek petih komponent, s pomočjo katerih lahko načrtujemo in vrednotimo uporabniške vmesnike: učljivost (Learnability): pove, kako hitro se uporabnik nauči uporabljati določen sistem in usvoji osnovne naloge ob prvi uporabi; učinkovitost (Efficiency): pove, kako hitro lahko uporabnik opravi zahtevane naloge;

10 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, zapomnljivost (Memorability) ali enostavno pomnjenje: pomeni, da si uporabnik zapomni princip njegovega delovanja, tudi če ga določen čas ni uporabljal; napake (Errors): merimo, koliko napak stori uporabnik, kakšne so te napake in kako si po storjeni napaki opomore (odpravljanje napak); zadovoljstvo (Satisfaction): kako prijetno je oblikovan vmesnik. V zadnjem času se sistemi za poizvedovanje trudijo posnemati lastnosti in enostavnost uporabe spletnih iskalnikov in s tem še dodatno izboljšujejo njihovo uporabnost in uporabniško prijaznost (Connaway et. al., 2011). Spletne iskalnike namreč večina uporablja vsakodnevno in pogosto svoje iskanje informacijskih virov začne prav z njimi. Uporabniki podobne značilnosti pričakujejo tudi od sistemov za poizvedovanje, ki zaradi svoje kompleksnosti in drugačnega namena uporabe ne morejo biti povsem enaki spletnim iskalnikom. Uporabniki tudi slabo prepoznavajo razlike med spletnimi iskalniki in sistemi za poizvedovanje, zato jih pri njihovi uporabi ne ločijo med seboj. Spletni iskalniki ne morejo nadomestiti sistemov za poizvedovanje, saj le-ti ponujajo bolj kvalitetne in sistematično urejene vire (Colon-Aguirre & Fleming-May, 2012). Uporabniku prijazen uporabniški vmesnik prav tako vključuje online pomoč, ki mora biti koristna in razumljiva tako začetnikom kot tudi zahtevnejšim uporabnikom. Opozorilna sporočila naj konstruktivno usmerjajo vedenje uporabnikov. Uporabljena naj bo uporabnikom razumljiva terminologija. Prilagodljivost vključuje čim večjo skladnost z uporabnikovimi lastnostmi, željami in izkušnjami, pa tudi možnost izbire, kako bo uporabnik izvedel določeno akcijo. Posebej so pomembna pozitivna stališča in občutki, ki naj jih uporabnik razvije ob delu z vmesnikom. Delo s sistemom za poizvedovanje naj uporabniku ne bi zbujalo občutkov frustracij. Te se lahko pojavijo kot posledica občutka neuspešnosti pri delu, povzročijo pa tudi negativen odnos do določenega sistema in posledično tudi manj pogosto uporabo (Vilar in Žumer, 2008 po Rowley, Slack, 1998). 3. STARI TISKI IN ROKOPISI Rokopisi na različnih pisnih podlagah so bili najstarejše knjižnično gradivo. Rokopisno gradivo, vredno trajne hrambe, se v knjižnicah zbira že od svojega nastanka (Glavan, M., 1995). Rokopis ima v slovenščini več pomenov. Lahko je ročno napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska ali kateri koli ročno napisan dokument v knjižnici ali arhivu, na primer zbirka pisem ali dnevnikov.

11 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Stare in redke knjige je strokovni izraz, ki se uporablja za staro in redko knjižnično gradivo ter rokopise. Letnice, ki gradivo označujejo za staro, se glede na državo in jezik razlikujejo, npr je mejna letnica, ki evropske knjige označuje kot stare. Nekatere države so iz zgodovinskih razlogov to mejo premaknile. Stare tiske opredeljujeta standarda ISBD(A)2 in CERL3. Standard ISBD(A) kot stare tiske opredeljuje monografske publikacije, ki so bile natisnjene do leta 1820, standard CERL pa je določil letnico Med stare tiske uvrščamo publikacije pred uvedbo strojnega tiska in strojne vezave, kar pomeni vse ročno tiskane monografske publikacije do iznajdbe strojnega tiska. Najstarejše izmed omenjenih starih tiskov so inkunabule, prve tiskane knjige, natisnjene pred koncem leta 1500, ko je bila dokončana Gutenbergova Biblija. So zelo redke in v večini knjižnic po svetu predstavljajo posebno zbirko. Stari tiski imajo svoje posebnosti predvsem zaradi ročne izdelave, inicial, iluminacij in rubrikacij. Imajo dekorativne knjižne vezave in obreze, vsebina tiska pa je izrednega pomena tako na lokalni kot na državni in mednarodni ravni. Zanje je značilna maloštevilna ohranjenost. V Sloveniji so bili vsi tiski, natisnjeni do leta 1800, z Zakonom o knjižničarstvu leta 2001 razglašeni za kulturni spomenik. Knjižnice, ki hranijo takšne stare knjige, jim morajo zagotoviti ustrezne pogoje hranjenja, varno uporabo, ustrezno restavriranje in zaščito, ustrezno in varno digitalizacijo (Horvat, 2008). Mnoge knjižnice in muzeji posedujejo velike količine starega in redkega gradiva. Dostop do tega materiala pogosto zahteva, da ljudje fizično pridejo v knjižnico. Ker so dokumenti občutljivi in dragoceni, je dostop do izvirnikov običajno omejen in dovoljen le raziskovalcem. Številne institucije nameravajo tako gradivo digitalizirati in ga tako ponuditi na vpogled širši javnosti (Rath, M., Manmatha, R. in Lavrenko, V., 2004). 4. IFLA SMERNICE ZA NAČRTOVANJE DIGITALIZACIJE REDKIH KNJIG IN ROKOPISOV Digitalizacija starih in redkih gradiv poteka nekoliko drugače kot masovna digitalizacija novejšega gradiva, zato je Ifla septembra 2014 izdala Smernice za načrtovanje digitalizacije redkih knjig in rokopisov. Namenjene so vsem, ki načrtujejo digitalizacijo redkih in edinstvenih gradiv. Z njihovo pomočjo lahko tudi postavimo kriterije za vrednotenje projekta, kar bomo naredili v tej nalogi.

12 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, NAČRTOVANJE IN VREDNOTENJE Premišljeno načrtovanje in upoštevanje številnih dejavnikov omogočata oblikovanje in izvedbo uspešnega projekta. Jasno opredeljeni cilji in rezultati na začetku projekta bodo pomagali pri zagovarjanju in zbiranju sredstev ter bodo na koncu pomembno merilo za vrednotenje. Zato je potrebno na začetku načrtovanja odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj: Kakšna je vizija tega projekta? Kakšni so cilji? Kdo bodo uporabniki? Kakšne so njihove potrebe? Katera raven zahtevnosti je zaželena? Katero raven zahtevnosti je mogoče doseči? Kaj želimo digitalizirati in zakaj? 4.2. PRIPRAVA MATERIALA Številno posebno gradivo, kot so rokopisi in stari tiski, je edinstven, pogosto neprecenljiv artefakt. Z digitalizacijo lahko pripomoremo k njegovi ohranitvi, zato je za določene dokumente to priporočljivo. Vendar je za to potrebna previdnost. V izogib poškodbam med obdelavo mora občutljivo gradivo pregledati konservator, da oceni, ali je primerno za digitalizacijo. Knjižničar oceni primernost obstoječih bibliografskih podatkov in jih po potrebi doda. Le-ti morajo uporabniku omogočati iskanje gradiva in dostop do njega. Katalogizacija je ključni del ustvarjanja zbirke in mora vključevati odločitve o protokolu, ravni in natančnosti opisa ter jezik ali jezike, v katerih bo podan opis objekta. Opis bi moral biti vsaj v jeziku glavnega kataloga, prevodi v kateri koli drug jezik so zaželeni v primeru sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih projektih ter zagotavljajo širši dostop do gradiva. Obseg in podrobnost bibliografskih opisov je potrebno prilagoditi gradivu in pričakovanim uporabnikom. Pri izbiri opreme za digitalizacijo gradiva moramo upoštevati vrsto gradiva in namen projekta. Na primer: digitalne kamere z visoko ločljivostjo so priporočljive za obdelavo srednjeveških rokopisov in drugih gradiv, pri katerih raziskovalci preučujejo podrobnosti. Posebni skenerji za knjige se lahko uporabljajo za širok spekter tiskanih knjig. Če je mogoče, je priporočljiva uporaba enakega postopka za celoten objekt, da se zagotovi konsistentnost. Nekatere avtomatizirane naprave, namenjene masovni digitalizaciji, so zaradi možnosti poškodb neprimerne za obdelavo redkega in občutljivega gradiva.

13 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Pri odločitvi o kakovosti slik moramo upoštevati namen objekta, željo uporabnikov, prostor, ki ga imamo na voljo za shranjevanje, in čas, ki bo potreben, da se ta slika naloži na računalnik. Dejstvo je, da bodo kvalitetnejše slike v prihodnosti bolj uporabne in zaželene. Digitalni nadomestek redkega in edinstvenega gradiva mora biti čim bolj podoben izvirniku in o njem podati kar največ informacij. Zajeti je potrebno celoten fizičen objekt, vse strani (tudi prazne) tudi preko robov, platnice in hrbet. Na sliki mora biti merilo, da raziskovalci lahko primerjajo velikost določenih podrobnosti. Lahko uporabimo tudi dodatne postopke za izboljšanje dostopa in uporabnosti, kot so obdelava besedila s programom za optično prepoznavanje znakov (OCR), označevanje teksta in/ali vključitev geoprostorskih koordinat METAPODATKI Bibliografski metapodatki opisujejo fizični objekt, ki se digitalizira, vključno z informacijami o njegovi intelektualni vsebini. Vsa gradiva, izbrana za digitalizacijo, bi morala imeti nekaj bibliografskih metapodatkov, preden so digitalizirana. Po potrebi jih lahko dopolnimo. Opisi morajo biti ustvarjeni s pomočjo mednarodno sprejetih standardov in so lahko skopi ali popolni bibliografski zapisi. Opis mora vsebovati tudi (bolj ali manj podroben) fizični opis objekta. Pomembni so številčenje strani, velikost objekta, merilo na fotografiji. Opis mora vsebovati čim več podatkov, da si raziskovalec lahko predstavlja, kakšen je izvirnik PRIKAZ Uporabniki želijo prost dostop, enostavno iskanje in prikaz s pomočjo standardnih iskalnikov, enostavno interakcijo, možnosti predogleda (vključno z možnostjo ogleda več strani hkrati in možnostjo povečanja slike), označevalno funkcijo (predvsem za kasnejši prikaz), možnosti osebne anotacije, možnosti tiskanja, prenosa, ponovne uporabe in združitve. Format mora biti primeren za enostavno brskanje, hiter prenos in lahko manipulacijo. Uporabniki bi se morali zlahka orientirati v dokumentu in se s pomočjo povezav vrniti na logična mesta. Prizadevamo si, da bi se bralec počutil, kakor da fizično pregleduje gradivo, če je mogoče, mu je potrebno omogočiti še dodatne funkcije preučevanja gradiva.

14 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Če želimo zagotoviti obstojen dostop do vira, je uporaba trajnih identifikatorjev (PI), kot so PURL (Persistent Uniform Resource Locator), URN (Uniform Resource Name), DOI (Digital Object Identifier) ali Handle, zelo priporočljiva. Trajni identifikator ne le olajša dostop, ko se spremeni lokalni URL digitalnega objekta, temveč je tudi priročen način za citiranje in prihodnje preverjanje. Prav tako bo ključnega pomena v vsakem prihodnjem povezovanju podatkov VREDNOTENJE Kvantitativna analiza uporabe digitalne knjižnice je zelo pomembna in nam veliko pove o njeni uspešnosti. Vendar pa se bomo v tej nalogi osredotočili predvsem na kvalitativno analizo, ki je nekoliko zahtevnejša in pogosto zahteva povratne informacije uporabnikov. Potrebno je razmisliti o naslednjih vprašanjih: Kako zvest je nadomestek izvirniku? Je slika učinkovit nadomestek za izvirnik ali pa mora raziskovalec videti izvirnik vsaj enkrat, da izpolni svoje cilje? Kako dobro tehnologija izpolnjuje potrebe raziskav? Kako se uporablja vir in kdo ga uporablja? Na ta vprašanja lahko odgovori tudi strokovnjak in z ekspertno študijo učinkovito preveri kvaliteto digitalne knjižnice. Empirični del V tem delu naloge smo opisali raziskovalni problem in raziskovalna vprašanja ter razdelali prednosti in slabosti ekspertne študije, metode, ki smo jo uporabili. Definirali smo kriterije, s pomočjo katerih smo primerjali digitalne knjižnice, ter izvedli simulacijo iskanja. Predstavili smo dobljene rezultate našega raziskovanja in jih med seboj primerjali. 5. METODA 5.1. RAZISKOVALNI PROBLEM Številne institucije posedujejo dragoceno gradivo, katerega ogled je dovoljen le omejeni skupini ljudi. Mnoge nameravajo tako gradivo digitalizirati in ga tako ponuditi na vpogled širši javnosti. To bi pomagalo pri ohranitvi dragocenega gradiva in omogočilo širši javnosti dostop do teh zakladov. V tej nalogi nas je zanimalo, kakšna mora biti digitalna knjižnica, da čim bolj ustreza potrebam raziskovalcev za delo s takim gradivom.

15 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Na osnovi raziskovalnega problema smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja: Kako izbrane digitalne knjižnice obravnavajo rokopise in stare tiske? V katerih izbranih kriterijih so si digitalne knjižnice najbolj podobne? V katerih izbranih kriterijih se digitalne knjižnice najbolj razlikujejo? Katera digitalna knjižnica je za delo z rokopisi in s starimi tiski najboljša? 5.3. EKSPERTNA ŠTUDIJA V naši raziskavi smo uporabili metodo ekspertne študije. Ekspertna študija je kvalitativna, teoretična, kabinetna raziskava, ki jo opravi raziskovalec sam ali v skupini in sestoji iz sistematične primerjave nekega pojava z vnaprej postavljenim okvirjem. To je metoda, s katero objektivno preverjamo izpolnjevanje priporočil in standardov. Lahko je samostojna, lahko pa je osnova za uporabniško študijo, saj daje pregled nad raziskovalnim predmetom. Najpogostejše ekspertne študije na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti se nanašajo na vrednotenje programske opreme (funkcionalnosti, značilnosti uporabniškega vmesnika). Raziskavo, izvedeno s pomočjo ekspertne študije, moramo previdno načrtovati, saj mora biti objektivna, ponovljiva in preverljiva. Pri načrtovanju si lahko pomagamo z naslednjimi koraki: izbira predmeta raziskave in določitev vzorca; določitev okvira primerjave (najboljše v obliki obrazca); pilotna raziskava (na majhnem vzorcu preverimo obrazec in s tem povečamo objektivnost raziskave ter se izognemo težavam pri izvedbi dejanske raziskave); izvedba raziskave (priporočljivo izvesti v čim krajšem času, sicer lahko pri opazovanih pojavih pride do sprememb); analiza rezultatov (če je bila raziskava dobro načrtovana, v tej fazi ni težav). Ekspertna študija ima kar nekaj prednosti: taka raziskava je relativno hitra in enostavna za izvedbo, neodvisna od zunanjih okoliščin (ni potrebna izbira vzorca uporabnikov), ponovljiva, ni povezana z visokimi stroški, z njo lahko ugotavljamo izpolnjevanje standardov in je dobra osnova za nadaljnje študije. Ima pa tudi nekatere slabosti. Uspešnost

16 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, raziskave je odvisna od izkušenj raziskovalca, od kakovosti oziroma ustreznosti orodja za študijo in ni zagotovljene kontrole, ker jo izvede raziskovalec sam. Ekspertna študija je primerna predvsem, kadar raziskujemo skladnost nekega sistema ali storitve s specifikacijami, standardi ali priporočili (Žumer, 2008) KRITERIJI PRIMERJAVE Na podlagi pregleda literature smo se odločili za nabor kriterijev, s pomočjo katerih bomo vrednotili digitalne knjižnice. Kriterije smo razdelili v pet skupin: vmesnik in prijaznost, iskanje, brskanje, prikaz zadetkov in navigacija. Prisotnost kriterijev smo označili z naslednjimi oznakami: + prisotno, +/ delno prisotno in ni prisotno. Pri nekaterih kriterijih smo preverjali tudi skladnost s priporočili. Z * smo označili, če je kriterij v skladu s priporočili, če ni v skladu s priporočili, smo označili z X. Uporabniški vmesnik je eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo digitalne knjižnice. Biti mora preprost za uporabo, učinkovit in všečen. V primeru kakršnih koli težav z vmesnikom mora biti uporabniku na voljo pomoč. Ta odgovarja na splošna vprašanja v zvezi z uporabo digitalne knjižnice, prav tako omogoča reševanje specifičnih problemov. Personalizacija vmesnika predvsem pogostim uporabnikom olajša delo s sistemom. Pri uporabniškem vmesniku smo preverili naslednje kriterije: Vmesnik in prijaznost - predstavitev digitalne knjižnice; - pomoč: - iskalno polje za iskanje po pomoči; - kazalo tem pomoči; - pogosto zastavljena vprašanja; - navodila za uporabo; - personalizacija vmesnika: - registracija; - shranjevanje zadetkov; - shranjevanje poizvedbe; - jezik; - barve in grafični elementi (so/niso v skladu s priporočili).

17 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Funkciji iskanja in brskanja sta ključni pri uporabi digitalne knjižnice. Iskanje uporabljamo v primeru, da je naša informacijska potreba že oblikovana in vemo, kaj iščemo. Brskanja se poslužujemo, ko naša informacijska potreba še ni popolnoma izoblikovana in z naključnim premikanjem po zbirki naletimo na informacije, ki nas zanimajo. Iskanje - osnovno; - napredno; - predlogi iskanja; - avtomatsko beleženje poizvedb; - iskanje po celotnem dokumentu. Brskanje - po temi; - po vrsti gradiva (npr. misal, glasba, note...). Prikaz zadetkov je prav tako pomemben za funkcionalnost digitalne knjižnice. Omogočati mora razvrščanje zadetkov in filtriranje znotraj seznama zadetkov. Za uporabnike so predvsem pomembni obsežni bibliografski podatki in prikaz zadetkov s sličico za predogled. Prikaz zadetkov - razvrščanje; - ponudba različnih formatov; - izpiše se število zadetkov; - nadzor nad številom prikazanih zadetkov na stran; - možnost tiskanja; - zadetki so prikazani s sličico za predogled; - bibliografski podatki (so/niso v skladu s priporočili); - povečava dokumenta; - filtriranje znotraj seznama zadetkov; - merilo na sliki.

18 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Dobra navigacija je eden od pomembnih sestavnih delov uporabniškega vmesnika. Omogočati mora enostavno premikanje po strani, vračanje nazaj na predhodne korake, gumb za vrnitev na domačo stran mora biti dobro viden, koraki morajo biti logični. Navigacija - po dokumentu se je možno premikati; - različna postavitev na zaslonu; - gumb, s katerim se vrnemo nazaj (na vseh podstraneh); - prikaz lokacije iskane besede v dokumentu. 6. REZULTATI Tukaj smo predstavili rezultate analize treh digitalnih knjižnic, ki smo jo izvedli v obdobju od do Najprej smo podrobno predstavili vsako knjižnico posebej, nato smo jih med seboj primerjali še na podlagi izbranih kriterijev DLIB Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Nudi iskanje po virih in prost dostop do digitalnih vsebin, revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, glasbe in priročnikov. Portal ponuja dostop do več enot digitaliziranega in izvorno digitalnega gradiva nacionalnega kulturnega in znanstvenega pomena. Od tega tudi 1368 (dlib.si ) dragocenih rokopisov v glagolici, cirilici in slovenščini. Večji del te zbirke sestavljajo cerkvenoslovanski kodeksi južnoslovanske redakcije. Vseh digitalnih strani je skupaj že 3,5 milijona. Od tega so približno (21 %) enot prispevali zunanji partnerji oziroma založniki znanstvene in strokovne periodike, javni visokošolski zavodi, splošne knjižnice, društva in druge javne organizacije. Namenjena je vsem uporabnikom spleta in je dostopna kjer koli in kadar koli. Še posebej privlačna je za raziskovalce, saj jim nudi obsežno virtualno zbirko gradiva z različnih znanstvenih področij. Združuje raznolike zbirke z enotnim dostopom prek delovne postaje in tako omogoča križno iskanje po zbirkah. Pri razvoju Dlib sodelujejo NUK in drugi javni zavodi na področju kulture in znanosti v sodelovanju z domačimi in s tujimi podjetji, ki ponujajo sodobno tehnologijo (dlib.si).

19 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ob prihodu na spletno mesto dlib.si najprej opazimo slike in fotografije zbirk, ki se nahajajo v digitalni knjižnici in nas opozarjajo na bogato digitalizirano kulturno dediščino. Ob premiku kazalca na sliko se nam izpiše ime zbirke. Brskanje po digitalni knjižnici je dobro podprto, saj se poleg zavihka Dlib zbirke nahajajo tudi zavihki Besedila, Slike, Multimedija, Poročila in Tematski pregledovalnik. Slika 1 Dlib začetna stran Ob kliku na zavihek Besedila lahko izbiramo med različnimi vrstami besedil (časopisje in članki, knjige, koncertni sporedi, rokopisi, šolska poročila, visokošolska dela ter znanstveno časopisje in članki). Ob kliku na zavihek Slike se nam prav tako pojavi več možnosti (3D predmeti, albumi, artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, rokopisi, zemljevidi ter razglednice in vedute). Pod zavihkom Multimedija najdemo filme, multimedijske predstavitve, virtualne razstave ter zvočne posnetke, v Poročilih so zaključna poročila ARRS. Na voljo je tudi brskanje po Tematskem pregledovalniku, ki nudi poizvedovanje po posameznih temah, kot so arhitektura, astronomija, astrofizika itd. Tem je kar 72 in so razporejene po abecednem vrstnem redu.

20 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 2 Dlib brskanje po temah Brskanje po različnih tipih besedil, po slikah, multimediji in poročilih nam omogoča tudi okvir, ki se nahaja pod okvirjem z zavihki. Uporabnik lahko brska še po virtualnih razstavah, kjer so na voljo digitalizirani diapozitivi in slike priznanih razstavljavcev, ter si ogleda videoposnetek na določeno aktualno temo. S klikom na okvir z naslovom Na današnji dan lahko prebere star časopis z datumom uporabnikovega obiska spletne strani, vendar s starejšo letnico. Desno na sredini so na voljo tudi Novice, ki so redno ažurirane, ter Arhiv novic. Digitalna knjižnica Slovenije omogoča enostavno iskanje, saj je iskalno okno na začetni strani zelo opazno. Omogočena so osnovno iskanje, napredno iskanje, iskanja po Europeani ter iskanje po celotnem besedilu. Osnovno iskanje poteka tako, da uporabnik v iskalno okno napiše ključne besede, pri čemer se izvede iskanje, ki zajema vse ključne besede. Pri iskanju po celotnem besedilu dobi rezultate, ki imajo kjer koli v besedilu iskane besede. Ob iskanju digitalna knjižnica ponuja predloge iskanja. Kadar izbere možnost iskanja po Europeani, se v levem spodnjem kotu pojavijo logotip in povezave na določeno vsebino v Europeani. Pri naprednem iskanju iščemo s pomočjo Boolovih operatorjev. Na voljo je šest oken, v katera uporabnik vpiše besedo in s pomočjo spustnih seznamov določi iskanje po: viru, celotnem besedilu, letu, ključnih besedah, avtorju, naslovu in založniku. Vmesnik ne omogoča dodajanja iskalnega okna.

21 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 3 Dlib napredno iskanje Prikaz zadetkov je pregleden in omogoča filtriranje zadetkov. Zadetke lahko filtriramo glede na tip gradiva, naslov in obliko časopisa ali članka, jezik, leto izida, izvor (ime ustanove, od koder izvira gradivo), vsebino (npr. arheologija, bibliotekarstvo ), založnika in pravice. Levo zgoraj se nam izpiše število zadetkov, v bližini je tudi spustni seznam z možnostjo razvrščanja zadetkov. Razvrstimo jih lahko po ustreznosti, po naslovu od A do Z in od Z do A, po datumu naraščajoče ter padajoče. Omogočeno je tudi iskanje po rezultatih. Slika 4 Dlib prikaz zadetkov Zadetek je prikazan z ikono za predogled ter metapodatki, kot so naslov, vir, izvor in avtor. Vmesnik nam omogoča predogled dokumenta, prenos PDF datoteke ter shrambo na knjižno polico. Dokument lahko delimo na najrazličnejših družabnih omrežjih, ga natisnemo ali pošljemo preko e-pošte.

22 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ob kliku na slikico ali naslov dokumenta se nam pokažejo še ostali metapodatki, npr. jezik, leto, številčenje, URN Nekateri omogočajo povezovanje med gradivom. Ob kliku na povezavo se prikažejo rezultati, ki vsebujejo izbrano besedo. Na voljo je tudi citiranje, kjer je že naveden citat, kar uporabniku olajša delo in ga spodbuja k citiranju. Uporabnik ima na voljo tudi označevalce ter možnost dodajanja označevalcev. Slika 5 Dlib prikaz zadetka S klikom na PDF dokument lahko odpremo gradivo s pomočjo svojega PDF prikazovalnika na spletu ali pa ga shranimo na računalnik in ga odpremo s poljubnim PDF prikazovalnikom. Digitalna knjižnica Slovenije namreč nima posebnega prikazovalnika gradiva, zato so možnosti navigacije po gradivu odvisne od uporabnikove različice spletnega brskalnika in programa. V našem primeru lahko dokument odpremo s spletnim brskalnikom Google Chrome, ki nam omogoča povečanje in pomanjšanje strani, navigacijo gor in dol, tiskanje ter prenos datoteke na računalnik. Pri uporabi brskalnika Internet Explorer ali Mozilla Firefox nam brskalnik avtomatsko odpre datoteko v privzetem programu za pregledovanje PDF datotek, ki je v našem primeru Adobe Acrobat Reader. Ta ponuja nekoliko več možnosti za delo s tem formatom. Omogoča ogled več strani hkrati, dodajanje opomb, označevanje besedila in drugo. Začetna stran je dobro zasnovana in ponuja povezave do vseh pomembnih kotičkov digitalne knjižnice. Iskalno okno je dobro vidno in ponuja osnovno ter napredno iskanje. Brskanje je zelo razdeljeno in opazno. Zavihek O nas ponuja osnovne informacije o

23 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, digitalni knjižnici in ustanovi, ki skrbi za njeno delovanje. Prav tako ponuja informacije za založnike in medije. Začetna stran in tudi prikaz rezultatov ponujata več povezav do zunanjih spletnih naslovov (Mrežnik, SVAROG, Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture, Forum za uporabnike sredstev evropskih vsebin, Eodbooks, Facebook, Twitter itd.). Pri iskanju je možnost povezave z Europeano. Uporabnik si lahko vmesnik personalizira po svoji želji. Na voljo ima dva jezika, slovenskega in angleškega. Opazili smo, da čeprav uporabnik izbere angleški jezik, še vedno večina digitalne knjižnice ostane v slovenskem jeziku. Npr. vrstica za brskanje se spremeni v angleški jezik (Collections, Texts, Pictures, Multimedia, Reports), ko odpremo zavihek, pa so še vedno vsi izrazi v slovenščini (npr. Knjige, Rokopisi, Notno gradivo, Plakati, Filmi ). Brskanje po temi v angleški različici sploh ni omogočeno, saj ni smiselno. Vse teme so namreč v slovenskem jeziku. Slika 6 Dlib brskanje v angleščini Uporabnik lahko tudi sam spreminja podobo digitalne knjižnice, saj lahko izrazi svoje mnenje, ki se nato izpiše v enem izmed okvirjev, ali prijavi napako v povezavi z gradivom. Z registracijo je uporabniku omogočena uporaba knjižne police za shranjevanje gradiva, shranjujejo se tudi zgodovina iskanja in nastavitve, kot sta jezik in število zadetkov na stran.

24 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Na spletni strani prevladujeta temno zelena in siva barvna kombinacija, ki delujeta pomirjujoče in učeno. Vsebina je v sivi barvi na beli podlagi, kar ustvarja primeren kontrast. Barva povezav je svetlo modra, ob postavitvi kazalnika na povezavo se le-ta obarva oranžno, kar jasno nakazuje, da gre za povezavo. Povezave na druge spletne strani in druge funkcije (PDF dokument, video vsebina ipd.) so v obliki logotipov in uporabnikom razumljive. Font pisave je primeren in čitljiv. Kombinacija velikih in malih tiskanih ter krepkih in ležečih črk opozarja na pomembnost posameznih vsebin. Različne vsebine so ločene z okvirji, to ustvarja občutek urejenosti in uporabniku omogoča boljši pregled nad vsebino. Vmesnik omogoča enostavno navigacijo in ponuja bližnjice za vrnitev nazaj ali domov. Dlib v skladu z Iflinimi priporočili vsebuje bibliografske podatke o dokumentu v slovenskem jeziku. Metapodatki so prevedeni tudi v angleški jezik, tako da lahko tujci razpoznajo, kaj je naslov, kdo je založnik, iz katerega leta je dokument URN dokumenta je na voljo za vsak dokument. Fizični opisi so pri nekaterih zadetkih skopi in raziskovalcu ne nudijo vseh potrebnih informacij. Prav tako na fotografijah ni merila, da bi raziskovalci lahko primerjali velikost določenih podrobnosti. Besedila večinoma niso obdelana s programom za optično prepoznavanje znakov (OCR). Fotografije objektov so natančne in velike, kar je dobro za preučevanje podrobnosti, vendar so datoteke v nekaterih primerih zelo velike, kar povzroča zakasnitve pri prenosu. Prikaz rezultatov v skladu s priporočili omogoča predogled, povečavo slike, tiskanje in shranjevanje za ponovno uporabo. Navigacija po spletni strani je enostavna, z bližnjicami se lahko hitro vrnemo na domačo stran AUSTRIAN LITERATURE ONLINE ALO (Austrian Literature Online) je digitalna knjižnica, ki vsebuje več kot dokumentov od 11. stoletja do danes. Knjige, revije, časopisi, rokopisi, teze in znanstveni eseji so dostopni v digitaliziranem formatu. Namenjena je predvsem predstavitvi in arhiviranju dokumentov. Ponuja spletni dostop do dokumentov v treh različnih formatih:

25 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, faksimile; - nepopravljeno celotno besedilo (Uncorrected Full text); - popravljeno celotno besedilo (Uncorrected Full text) (na zahtevo) (Köttstorfer, M. in Miesenberger, K., 2002). ALO se spogleduje z Open Access gibanjem, zato so njihovi dokumenti prosto dostopni. To predvsem velja za dokumente, katerih avtor je že 70 let pokojen. Dokumenti, katerih avtorske pravice še niso potekle, imajo nekatere omejitve pri dostopu, zato je potrebno kontaktirati odgovorne pri digitalni knjižnici. Od leta 1998 Univerzitetna in deželna knjižnica Tirolske, Univerzitetna knjižnica Graz in Univerza v Linzu sodelujejo pri izgradnji in vzdrževanju te spletne strani. Prvi prototip je bil narejen leta 1999, prva uradna verzija pa je bila javno dostopna marca Prvotni namen je bil digitalizirati 1000 najpomembnejših avstrijskih literarnih del. Ta cilj so presegli že pred leti. K izgradnji zbirke je pripomogla tudi Avstrijska nacionalna knjižnica. Od leta 2005 so pripravljali novo različico spletne strani, ki je postala dostopna leta Od takrat so vsi naloženi dokumenti v celotnem besedilu, ki je obdelano s programom za prepoznavo znakov (OCR). Uredniška in tehnična odgovornost je danes v rokah Skupine za digitalizacijo in digitalno prezervacijo (Digitisation and Digital Preservation Group (DEA)) v sodelovanju s Centralnim računalniškim servisom (Central Computing Service (ZID)) Univerze v Innsbrucku ( Na začetni strani takoj opazimo kvadrat z osnovnimi informacijami, ki je v zanimivi kombinaciji črne in rdeče barve. Uporabnika pritegne in ustvarja zanimiv kontrast med temno podlago in belim besedilom. Kot je bilo že omenjeno, ponuja osnovne informacije o digitalni knjižnici, storitev digitalizacije na zahtevo in poziv uporabnikom k pomoči pri urejanju besedil in metapodatkov. Nekaj več informacij o projektu nam ponujata besedilo v spodnjem delu strani in povezava About zgoraj desno. V isti vrstici so še zavihki Storitve (Services), Indeksi (Indexes), Zbirke (Collections), Iskanje (Search) in Novo (New). Kot je razvidno iz zavihka Storitve, ponujajo EOD (digitalizacija po naročilu), v sodelovanju z Univerzo v Innsbrucku po naročilu

26 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, digitalizirajo večje zbirke in omogočajo digitalizacijo gradiv v posebnem formatu, prilagojenem slepim in slabovidnim. Slika 7 Alo začetna stran S pomočjo Indeksov omogočajo brskanje po zbirki. Uporabniki lahko po abecednem vrstnem redu brskajo po avtorjih in naslovu dela. Na voljo je 12 tem/področij in ogromno podtem (podpodročij), ki so v skladu s klasifikacijo, uporabljeno s strani avstrijske bibliotekarske zveze. Leta izdaje so razdeljena glede na stoletja, leta objave digitalizirane različice pa si sledijo od 2001 do Na voljo je tudi brskanje po zbirkah ter vrsti besedila. Kljub temu da smo kot jezik vmesnika izbrali angleščino, se vrste besedila pojavljajo v nemščini (npr. Hochschulschriften, Sachliteratur, Zeitung ). Zavihek Novo nam ponuja zadnjih pet objavljenih dokumentov. Iskalno okno je dobro vidno in nam omogoča osnovno iskanje po metapodatkih ali po celotnem besedilu. Zavihek Iskanje nam omogoča osnovno iskanje po metapodatkih (avtor, naslov, ključne besede), po celotnem besedilu ter napredno iskanje. Na voljo je šest oken, kjer lahko iščemo po avtorju, naslovu, letu, ključnih besedah, založniku in oznaki. Boolovi operatorji niso na izbiro, prav tako ni možno dodajanje oken.

27 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 8 Alo iskanje Pri prikazu rezultatov je mogoče rezultate razvrstiti po avtorju, naslovu in letu. Filtriramo jih lahko po avtorju, letu, vrsti besedila (kronika, zgodovinska knjiga, revija ), literarni zvrsti in založniku. Vrste besedila se ponovno pojavljajo v nemščini. Slika 9 Alo prikaz zadetkov Prikaz rezultatov je nekoliko pomanjkljiv, saj ne ponuja slike s predogledom dokumenta. Od metapodatkov so na voljo ime dokumenta, letnica izdaje in vrsta gradiva. S klikom na povezavo docinfo pridemo na naslednjo stran, ki ponuja poln metapodatkovni zapis. Ta zapis ponuja podatke o tem, v katerih zbirkah se dokument nahaja, ime dokumenta, tip dokumenta, založnik, leto, jezik, klasifikacija (ključne besede), Alo4 metapodatki, ime digitalne publikacije, avtorske pravice in vsebina. Spodaj so navedene storitve, ki so na

28 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, voljo v zvezi s tem dokumentom. DocView (Ogled dokumenta) in Thumbnails (Sličice) omogočata ogled dokumenta s pomočjo posebnega prikazovalnika gradiva. Prav tako Fulltext (Celotno besedilo), ki pa nam ponudi samo besedilo, pridobljeno s pomočjo OCR. Na voljo sta še Permanent URL (Trajni URL) in Downloads (Prenosi), ki omogočata prenos datoteke na računalnik. Pri nekaterih dokumentih prenos datoteke ni mogoč. Slika 10 Alo podatkovni zapis Prikazovalnik dokumentov omogoča navigacijo naprej in nazaj (levo/desno) s pomočjo puščic v orodni vrstici in na robu slike. S pomočjo okna z oznako strani se lahko premaknemo na želeno stran. Možno je povečanje/pomanjšanje in obračanje slike, prav tako lahko izberemo tudi število strani na zaslon in menjamo format dokumenta (jpeg, gif, png). S pomočjo bližnjic lahko hitro dostopamo do metapodatkovnega zapisa, zapisa celotnega besedila, zbirke, v kateri se dokument nahaja, in do začetne strani.

29 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 11 Alo prikazovalnik dokumentov Navigacija po digitalni knjižnici je enostavna, na vseh podstraneh se nahaja gumb za vrnitev na začetno stran in vrnitev nazaj, povsod je podatek, kje se nahajamo. Zunanje povezave, ki se nahajajo na desni strani začetne strani, so nekoliko neopazne. Ob kliku nanje opazimo, da nekatere ne delujejo. Delujoče nas pripeljejo na spletne strani partnerskih institucij (muzejev in arhivov). Kot že omenjeno, je na začetni strani opazen okvir v rdeče-črni kombinaciji z belim besedilom. Ostale vsebine so v temno sivi ali temno modri barvi na beli podlagi, kar ustvarja dober kontrast, vendar pomanjkanje barv morda nekoliko moti. Vrstica z možnostmi brskanja in iskanja je v temno sivi barvi, ob postavitvi kazalnika na povezave pa se le-te obarvajo rdeče. Imena dokumentov, ki so prav tako povezave, so v temno modri barvi in podčrtane. Ob premiku kazalnika nanje črta pod imenom izgine. V primeru, da smo nek dokument že predhodno odprli, se njegovo ime obarva vijolično. Font je dobro berljiv, male in velike črke opozarjajo na pomembnost povezav. Personalizacija vmesnika je mogoča z izbiro jezika. Začetna stran nakazuje, da je mogoča tudi registracija, vendar očitno ne deluje, saj se nov uporabnik ne more vpisati. V tem primeru bi bila uporabna pomoč, kjer bi uporabnik dobil navodila, vendar ta žal niso na voljo. V skladu z Iflinimi smernicami za načrtovanje digitalizacije redkih knjig in rokopisov Alo vsebuje bibliografske podatke v nemškem in angleškem jeziku. Nikjer ni naveden trajni identifikator (PI), čeprav je njegova uporaba zelo priporočljiva. Fizični opisi so v večini primerov pomanjkljivi. Fotografije so visoke ločljivosti, kljub temu je prenos dokumenta hiter. Digitalizirani so celotni objekti, tudi prazne strani, tudi preko robov, platnice in

30 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, hrbet. Na sliki žal ni merila, s katerim bi raziskovalci lahko primerjali velikost določenih podrobnosti. Manjšina dokumentov je obdelana s programom za optično prepoznavanje znakov (OCR). Navigacija po spletni strani je enostavna in s pomočjo bližnjic nudi možnost vrnitve nazaj ali na domačo stran MANUSCRIPTORIUM Projekt Manuscriptorium je ustvaril virtualno raziskovalno okolje in omogoča dostop do zgodovinskih knjižnih virov (rokopisi, inkunabule, zgodnji tiski, zemljevidi, listine in drugi dokumenti). Ti zgodovinski viri, sicer razpršeni po različnih digitalnih knjižnicah po vsem svetu, so na voljo v okviru ene digitalne knjižnice. Storitev omogoča nemoten dostop do več kot 5 milijonov digitalnih slik. Vmesnik je bil zasnovan za enostavno iskanje in pregledovanje dokumentov, ki omogočajo ustvarjanje osebnih zbirk in virtualnih dokumentov. Ponudniki vsebin lahko uporabljajo različne storitve in orodja, razvita za enostavna združevanja in povezovanja heterogenih digitalnih vsebin. Cilj projekta je zagotoviti nemoten dostop do digitalnih nadomestkov stare dokumentarne dediščine iz različnih evropskih kulturnih ustanov, da bi ustvarili skupno virtualno raziskovalno okolje, zlasti za študij rokopisov ter tudi inkunabul, redkih starih tiskanih knjig in drugih zgodovinskih dokumentov. Vsebuje gradivo iz 46 zbirk čeških in tujih ustanov. Projekt združuje skoraj 85 % trenutno digitaliziranih rokopisov v nacionalnih knjižnicah Evrope. Ta zbirka se bo okrepila z veliko količino podatkov iz univerzitetnih knjižnic in drugih vrst institucij. Manuscriptorium je rezultat 15 let dela in razvoja dveh pomembnih čeških institucij: AIP Beroun Ltd. in Nacionalne knjižnice Češke republike. Je največja digitalna knjižnica digitaliziranih rokopisov v Evropi, zato ne preseneča podatek, da je cca. 50 % uporabnikov tujcev ( Na začetni strani nas pričaka velika slika armenskega rokopisa, ki je najnovejša pridobitev digitalne knjižnice. Čez nekaj sekund se slika zamenja in v enaki črno-rdeče-beli kombinaciji nas naslednja obvešča o možnostih uporabe knjižnice. V zgornjem delu strani najdemo kontaktne informacije in informacije o projektu (About project). Zavihek poleg tega nam omogoča dostop do digitalne knjižnice oz. baze dokumentov (Digital library). V tej vrstici je tudi dostop do bloga (Blog), kjer so na voljo novice v zvezi z gradivom. Novic očitno ne objavljajo redno, saj je zadnja iz decembra Podpora (Support)

31 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, uporabnikom omogoča kontakt z zaposlenimi. Lahko prijavijo napako v zvezi z digitalno knjižnico, zastavijo vprašanje ali posredujejo prošnjo. V tej vrstici je tudi opazen znak za iskanje (lupa). Slika 12 Manuscriptorium začetna stran V spodnjem delu spletne strani so trije okvirji, ki ponujajo dostop do storitev Moja knjižnica (My library), Virtualni dokumenti (Virtual documents) in Najljubši dokumenti (Favourite documents). Storitev Moja knjižnica registriranim uporabnikom omogoča dostop do nabora orodij, s pomočjo katerih lahko aktivno uporabljajo zbrane podatke. Ta štiri orodja so med bistvenimi elementi sistema: - Najljubši predmeti: uporabnik lahko z zvezdico označi celotne dokumente ali posamezne slike in kasneje do njih dostopa neposredno s svojega računa. - Zbirke: lahko organizira posamezne dokumente iz kataloga v poimenovane tematske skupine. - Virtualni dokumenti: lahko ustvari svoje virtualne dokumente iz digitalnih slik, zbranih v Manuscriptoriumu. En dokument lahko tako vsebuje slike iz različnih virov. - Priljubljene poizvedbe: lahko shrani tako preproste in kompleksne poizvedbe kot tudi iskalne nize in jih ponovi z enim samim klikom.

32 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Za kar najbolj učinkovito delo lahko ta orodja kombiniramo z orodji za anotacijo (Annotation tools). Ta omogočajo ustvarjanje kratkih in dolgih strukturiranih tekstov, ki jih lahko uporabnik shrani v svoj uporabniški račun. Z njihovo pomočjo lahko dodaja pripise k zbirki, virtualnemu dokumentu ali najljubši poizvedbi. Prav tako lahko nastali nabor informacij deli z ostalimi uporabniki. Pomoč za uporabnike je na voljo v pisni obliki in v obliki video posnetkov, ki ponujajo vizualno predstavitev funkcij knjižnice. Slika 13 Manuscriptorium pomoč Zanimiv detajl na začetni strani je možnost brskanja po najnovejših dokumentih. To je edino brskanje, ki je omogočeno. Z iskanjem lahko pričnemo, ko vstopimo v digitalno knjižnico (na začetni strani desno zgoraj zavihek Digitalna knjižnica). Iskalno okno je dobro vidno in ponuja možnost osnovnega in naprednega iskanja. Pri osnovnem iskanju imamo kar 17 možnosti. Izbiramo lahko med iskanjem po naslovu, avtorju, predmetni oznaki, lokaciji, odgovornosti, opisu, obsegu, knjižnici, tiskarju ali založniku, datumu, izvoru, pogojih, krajih, ključnih besedah, datumu nastanka (ne pred in ne po), po vezavi ter po vsem naštetem. Napredno iskanje ponuja tri iskalna okna, vendar jih lahko še dodamo ali odvzamemo. Iskanje poteka z Boolovimi operatorji in možnostjo izbire, po katerih podatkih želimo iskati. Te izberemo s spustnega seznama ob vsakem iskalnem oknu.

33 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 14 Manuscriptorium prikaz zadetkov Stran je pri prikazu rezultatov razdeljena na tri stolpce. Na levi strani je podatek o številu najdenih dokumentov, opis iskanja ter seznam najdenih dokumentov. S klikom na izbrani zadetek se nam na sredini pokažejo podatki o tem dokumentu. Na voljo imamo pet različnih pogledov na dokument. Pregled (Overwiev) nam omogoča ogled splošnih podatkov o dokumentu (naslov, avtor, kdo je dokument prispeval, kraj, tiskar ali založnik, datum, jezik, format, obseg (izgled), medij, izvor, predmetne oznake, čas). Na voljo je tudi slika za predogled dokumenta. Pogled podrobnosti (Detail) nam razkrije podrobnejše informacije, predvsem o vsebini dokumenta. S klikom na vsebino se nam odpre točno določena slika s to vsebino. V zavihku Faksimile (Facsimile) se nahaja galerija digitaliziranih slik. S klikom na sliko se v lebdečem oknu odpre povečana verzija slike. Hkrati je lahko odprtih več oken, kar nam omogoča sočasno delo z več dokumenti. Prikazovalnik dokumenta dovoljuje navigacijo naprej in nazaj med slikami, povečanje in pomanjšanje slike, različno postavitev okna na ekranu.

34 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 15 Manuscriptorium prikaz zadetka Za delo z rezultati je na voljo več orodij. Rezultate lahko razvrščamo po relevantnosti, po avtorju, po naslovu in po datumu nastanka. Filtriramo jih lahko glede na knjižnico, iz katere izhajajo, in format, v katerem se nahajajo: faksimile ali celotno besedilo. Iskalne rezultate lahko izboljšamo s klikom na gumb Refine. Odpre se nam spustni seznam, ki ponuja možnost iskanja po rezultatih in/ali odstranitev iz dobljenih rezultatov. Npr. v iskalno okno vnesemo iskalno poizvedbo ''flavius'', v spustnem seznamu izberemo Titles (Naslovi), kliknemo gumb Refine (Izboljšaj) in izberemo možnost Remove from current results (Umakni iz trenutnih rezultatov). Na levi strani vidimo, da se število rezultatov zmanjša s 1578 na 1500, poleg vidimo tudi naš ukaz: NOT Titles: flavius. Torej pokaži rezultate, ki v naslovu ne vsebujejo besede flavius, oziroma drugače: izloči rezultate, ki v naslovu vsebujejo besedo flavius.

35 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 16 Manuscriptorium primer iskanja Kot že omenjeno, je barvna kombinacija digitalne knjižnice rdeče-črno-bela. Besedilo je večinoma v črni barvi na beli podlagi, kadar je poudarjeno, je v beli barvi na rdeči podlagi, Pomembni napisi, naslovi dokumentov in nekatere povezave so v rdeči barvi. Povezave, ki so v črni barvi, se ob postavitvi kazalnika nanje večinoma obarvajo rdeče. Kontrast med barvami je dober, barvna kombinacija je primerna. Font besedila je enak na celotni spletni strani. Je čitljiv in primerne velikosti. Velikost se spreminja glede na pomembnost besedila. V skladu z Iflinimi priporočili so opisi v češkem in angleškem jeziku. Dobimo informacijo o trajnem identifikatorju, s pomočjo katerega lahko dokument najdemo tudi, če se spremeni lokalni URL digitalnega objekta. Fizični opisi so nekoliko pomanjkljivi. Vsebujejo število strani, vendar nikjer ni navedena velikost objekta. Fotografije so dobre kvalitete, prenos je hiter, vendar so večinoma črno-bele. Veliko objektov je na voljo tudi v različici s celotnim besedilom, ki je bila obdelana s programom za optično prepoznavanje znakov (OCR). V večini primerov so digitalizirane tudi platnice in prazne strani, kar je pomembno za boljšo predstavo o tem, kakšna je fizična oblika. Pri tem je pomembno tudi merilo na fotografijah, vendar ga tu žal ni. Prikaz dokumentov nudi možnost predogleda, vključno z možnostjo ogleda več strani hkrati in možnostjo povečanja slike, označevalno funkcijo (predvsem za kasnejši prikaz), možnosti osebne anotacije, prenosa in ponovne uporabe. Navigacija po dokumentu in po spletni strani je enostavna in hitra.

36 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, PRIMERJAVA Uporabniški vmesnik in uporabniška prijaznost sta ena od najpomembnejših kriterijev pri izbiri digitalne knjižnice. Uporabniški vmesnik je vse, kar uporabnik vidi, zato mora biti intuitiven in uporabniku prijazen. Začetnikom mora nuditi pomoč, pogostim uporabnikom bližnjice, ki jim olajšajo delo. Kot je razvidno iz Tabele 1, so se nekatere digitalne knjižnice na tem področju odrezale bolje kot druge. Vse tri knjižnice nudijo zavihek s podatki o knjižnici, kjer uporabnik najde osnovne informacije. Žal le ena od teh knjižnic nudi pomoč, vendar je tudi ta pomanjkljiva. Pomoč za uporabnike je v Manuscriptoriumu na voljo v pisni obliki in v obliki video posnetkov, ki ponujajo vizualno predstavitev funkcij knjižnice. Ne ponuja iskanja po pomoči, nima kazala tem pomoči in seznama pogosto zastavljenih vprašanj. Personalizacija vmesnika je omogočena pri vseh treh knjižnicah, pri Alo le delno, saj lahko le izbiramo med dvema jezikoma. Pri Alo so težave z registracijo, saj se nov uporabnik ne more registrirati. Očitno je na spletni strani prišlo do tehnične napake, ki jo bo potrebno popraviti. Manuscriptorium in Dlib omogočata registracijo in s tem tudi shranjevanje zadetkov in shranjevanje poizvedbe. Pri vseh treh knjižnicah je omogočena izbira vsaj dveh jezikov angleščine in jezika države, od koder izhaja digitalna knjižnica. Barve in grafični elementi so pri vseh knjižnicah v skladu s priporočili. Fonti so dobro berljivi, pisava je primerno velika, barvne kombinacije so kontrastne in omogočajo prijetno branje. Vmesnik in prijaznost Dlib Alo Manuscriptorium Predstavitev digitalne knjižnice Pomoč Iskalno polje za iskanje po pomoči Kazalo tem pomoči Pogosto zastavljena vprašanja Navodila za uporabo Personalizacija vmesnika + +/- + Registracija + +/- + Shranjevanje zadetkov Shranjevanje poizvedbe Jezik Barve in grafični elementi * * * Tabela 1 Vmesnik in prijaznost Iskanje je pomembna komponenta vsake digitalne knjižnice, saj je eden od glavnih načinov za zadovoljitev informacijske potrebe. Pri pregledu naših digitalnih knjižnic smo ugotovili, da vse omogočajo osnovno in napredno iskanje. Dlib nudi tudi predloge iskanja in

37 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, avtomatsko beleženje poizvedb. Oboje je za uporabnike zelo pomembno, saj jih spominja na brskalnik Google, s katerim večina vsakodnevno brska po spletu. Iskanje po celotnem besedilu omogočata le Dlib in Alo, medtem ko Manuscriptorium omogoča le filtriranje rezultatov, s pomočjo katerega lahko izločimo polna besedila. Število teh se vsakodnevno povečuje, saj pri prepisu besedil v xml format sodelujejo tudi študenti. Pri Dlib in Alo je iskana beseda tudi označena pri prikazu dokumenta, kar je zelo priročno za uporabnike. Iskanje Dlib Alo Manuscriptorium Osnovno Napredno Predlogi iskanja Avtomatsko beleženje poizvedb Iskanje po celotnem dokumentu Tabela 2 Iskanje Brskanje je prav tako pomemben način najdenja dokumentov in je pogosto v uporabi, kadar uporabnikova informacijska potreba ni jasno izražena. Predvsem mlajši uporabniki spleta vse več uporabljajo brskanje kot pa iskanje. Na žalost ga češka digitalna knjižnica ne vsebuje. Slovenska in avstrijska omogočata več različnih načinov brskanja, med drugim omogočata brskanje po temi in po vrsti gradiva. Brskanje Dlib Alo Manuscriptorium Po temi Po vrsti gradiva Tabela 3 Brskanje Uporabniški vmesnik mora omogočati enostavno interakcijo, možnosti predogleda (vključno z možnostjo ogleda več strani hkrati in možnostjo povečanja slike), označevalno funkcijo (predvsem za kasnejši prikaz), možnosti osebne anotacije, možnosti tiskanja, prenosa, ponovne uporabe in združitve. Format mora biti primeren za enostavno brskanje, hiter prenos in lahko manipulacijo (IFLA, 2014). Izbrane digitalne knjižnice so večinoma zadostile priporočilom. Vse omogočajo sortiranje rezultatov in ponujajo različne formate. Manuscriptorium ponuja pogled v obliki faksimila ali XML formata, Alo ponuja jpeg, gif, png in polno besedilo. Tudi Dlib vsebuje gradivo različnih formatov, vendar so rokopisi in stari tiski večinoma samo v pdf formatu. Za razliko od ostalih dveh knjižnic Dlib omogoča nadzor nad številom prikazanih zadetkov na stran in tiskanje dokumentov. Rezultati so prikazani s sličico za predogled pri Dlib in Manuscriptoriumu. Vse knjižnice nudijo možnost filtriranja znotraj seznama zadetkov, povečavo dokumenta ter imajo bibliografske

38 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, podatke v skladu s priporočili. Vse knjižnice se trudijo, da zagotovijo kar največ podatkov o objektu. Nobena od izbranih knjižnic nima merila na fotografijah poleg objektov. To je presenetljivo, glede na to, da Ifla smernice za načrtovanje in digitalizacijo redkih knjig in rokopisov to omenjajo kot zelo zaželeno. Prikaz zadetkov Dlib Alo Manuscriptorium Razvrščanje Ponudba različnih formatov +/- + + Izpis števila zadetkov Nadzor nad številom prikazanih zadetkov na stran Možnost tiskanja Prikaz zadetkov s sličico za predogled Bibliografski podatki + * + * + * Povečava dokumenta Filtriranje znotraj seznama zadetkov Merilo na sliki Tabela 4 Prikaz zadetkov Navigacija je prav tako pomemben element digitalne knjižnice. Uporabniki bi se morali zlahka orientirati v dokumentu in se s pomočjo povezav vrniti na logična mesta. Digitalni nadomestek bi se moral čim bolj približati videzu originala, da bi se bralec počutil, kakor da fizično pregleduje gradivo. V kolikor je to mogoče, so zaželene tudi dodatne funkcije, ki omogočajo natančnejše preučevanje gradiva (IFLA, 2014). Na tem področju so se izbrane digitalne knjižnice zelo dobro izkazale. Vse omogočajo premikanje po dokumentu, različno postavitev dokumenta na zaslonu in gumb za vrnitev nazaj. Manuscriptorium edina ne prikaže lokacije iskane besede v dokumentu, ker tudi edina ne omogoča iskanja po celotnem besedilu. Navigacija Dlib Alo Manuscriptorium Premikanje po dokumentu Različna postavitev na zaslonu Gumb za vrnitev nazaj Prikaz lokacije iskane besede v dokumentu Tabela 5 Navigacija 6.5. SIMULACIJA ISKANJA Funkcije izbranih knjižnic smo želeli preizkusiti tudi s pomočjo simulacije iskanja, zato smo si izmislili tri uporabnike z različnimi informacijskimi potrebami.

39 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Andrej je psiholog, ki ga zanima področje psihoterapije in njegov razvoj. Slišal je, da je srednjeveški zdravnik Paracelsus že v 15. stoletju pripomogel k razvoju tega področja. Paracelsus je nekatera svoja dela pisal v latinščini in nekatera v nemščini. Ker Andrej zna nemško, ga zanimajo predvsem nemške knjige. Zanima ga na splošno vse v povezavi s Paracelsusom, najbolj bi bil vesel knjige z naslovom Von den Krankeiten. Svoje iskanje začne v Dlibu. Najprej se odloči za osnovno iskanje, da nekoliko razišče področje. V iskalno okno vpiše poizvedbo ''Paracelsus''. Iskanje obrodi sadove in mu ponudi eno delo. Delo je v nemškem jeziku, iz leta 1616, s področja alkimije in medicine, avtor je Paracelsus. Dokument je v pdf obliki in je velik 165 MB. Prenos traja več kot minuto. Dokument obsega kar 1195 strani. Fotografije so dobre kvalitete, besedilo je jasno vidno. Nekoliko moti le dejstvo, da na fotografiji ni merila, s katerim bi si uporabnik lahko predstavljal, kako veliki so določeni elementi. Na nekaterih odsekih je besedilo nekoliko težje berljivo, saj stran pri digitalizaciji ni bila popolnoma poravnana. Slika 17 Dlib prikaz dokumenta Po pregledu dokumenta se odloči, da bo iskal dalje. Svojo srečo poskusi v Alo. V iskalno okno vpiše ''Paracelsus'' ter izbere iskanje po metapodatkih. Dobi samo en zadetek. S hitrim pregledom zadetka ugotovi, da nima nikakršne povezave z njegovo temo. Pregleda bibliografske podatke, saj ga zanima, kako se je ta zadetek lahko znašel med rezultati. Kaj hitro ugotovi, da je bila knjiga izdana pri instituciji, ki ima sedež na Paracelsusgasse, in se je zato znašla med rezultati.

40 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 18 Alo metapodatki Paracelsusgasse Ponovno se vrne na iskanje. Tokrat izbere iskanje po celotnem besedilu. Dobi kar 123 zadetkov v 100 dokumentih. To je preveč, zato poskuša filtrirati rezultate. Izbira lahko med filtriranjem po avtorju, letu, tipu dokumenta, založniku in jeziku. Nobena od naštetih možnosti ne obrodi sadov, zato poskusi z novim iskanjem. V iskalno okno vpiše naslov knjige '' Von den Krankeiten''. Izbere obe možnosti, iskanje po metapodatkih in iskanje po celotnem besedilu, vendar ne najde ničesar. Svoje iskanje nadaljuje v Manuscriptoriumu. V iskalno okno vpiše ''Paracelsus'' in dobi 329 rezultatov. Ker govori le nemško in angleško, poskuša s pomočjo filtriranja ali naprednega iskanja najti rezultate v teh jezikih. Zaman, saj digitalna knjižnica tega ne omogoča. To je zanimivo, saj je v opisu dokumenta naveden jezik besedila, vendar iskanje ali brskanje po njem ni mogoče. Napredno iskanje nudi možnost iskanja po avtorju, zato v to okno vpiše ''Paracelsus'' in s tem zmanjša število rezultatov na 116. Nadaljuje z brskanjem po rezultatih in najde nekaj relevantnih zadetkov, vendar mu to vzame veliko časa. Na koncu v okno na naslov dela vpiše ''Von den Krankeiten'', saj poskuša najti to knjigo. Ni rezultatov. Barbara je študentka sociologije, ki piše diplomsko nalogo z naslovom Evropske vladarice skozi stoletja. Zanimajo jo predvsem Marija Terezija in reforme, ki jih je uvedla, ter kako je z njimi vplivala na življenje svojih podanikov. Išče besedila, ki so nastala za časa njenega življenja. Iskanje začne v Dlibu, kjer v iskalno okno vpiše ''Marija Terezija'' in dobi 11 zadetkov. Od teh so nekateri relevantni, saj se nanašajo na zakone, ki jih je sprejela, vendar so novejšega datuma. Barbara nadaljuje z iskanjem, saj želi dokumente iz 18. stoletja in ne člankov, ki so bili izdani kasneje. V iskalno okno vpiše ''Maria Theresia'',

41 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kot se nemško črkuje njeno ime. Ne najde ničesar. Poskusi z iskalnima nizoma ''Habsburžani'' (13 zadetkov) in ''Habsburška monarhija'' (47 zadetkov). Pri drugem iskanju po letu filtrira zadetke in najde šest relevantnih zadetkov. Alo ponuja šest zadetkov z iskalnim nizom ''Maria Theresia'' pri iskanju po celotnem besedilu. Od teh je eden relevanten. Pri iskanju po metapodatkih je zadetkov S pomočjo filtriranja po letu izdaje hitro odkrije, da noben zadetek ne ustreza njenemu iskanju. Prav tako ne najde iskanega gradiva s pomočjo iskalnega niza ''habsburg'', saj noben zadetek ne ustreza časovnemu obdobju. Manuscriptorium je po obsegu nekoliko večja knjižnica, zato ne preseneča podatek, da Barbara pri iskanju z iskalnim nizom ''Maria Theresia'' dobi kar 2690 zadetkov. Slika 19 Manuscriptorium prikaz zadetkov V želji po zmanjšanju števila zadetkov v napredno iskanje pod ''date of origin (not after)'' vpiše letnico 1780 (leto smrti Marije Terezije). Na njeno presenečenje se število zadetkov poveča na Iskalnik je namreč zanemaril prejšnje iskanje in poiskal vse vire, ki so nastali pred tem letom.

42 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 20 Manuscriptorium prikaz zadetkov 2 Vrne se nazaj na napredno iskanje ter pod ''words anywhere'' vpiše ''Maria Theresia'', pod ''date of origin (not after)'' pa letnico Število zadetkov se zmanjša na 28. Slika 21 Manuscriptorium napredno iskanje Žal vmesnik ne omogoča filtriranja zadetkov glede na jezik, zato sama poišče besedila, ki so v njej razumljivem jeziku. Majda je članica lokalnega kulturnega društva, ki letos praznuje 200. obletnico obstoja. Rada bi našla zanimivo gradivo, ki je nastalo v letu ustanovitve društva, in iz njega sestavila kolaž dogodkov v tem obdobju. Iskanje začne v Dlibu. V iskalno okno vpiše letnico 1816 in dobi 294 zadetkov. Od tega je 265 zadetkov med časopisjem.

43 Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Slika 22 Dlib prikaz zadetkov Odloči se, da bo poiskala časopis, ki je izšel isti dan, kot je bilo ustanovljeno društvo. Da pa ne bi izgubila preveč časa, najprej filtrira rezultate in pregleda fotografije, knjige in zemljevide, ki jih je občutno manj. Nato se osredotoči na časopisje. V iskalno okno vpiše datum nastanka društva ( ) in dobi dva zadetka. V Alo s pomočjo naprednega iskanja išče po letnici in dobi 11 rezultatov. V Manuscriptoriumu se prav tako posluži naprednega iskanja in išče po datumu. Najde kar 344 zadetkov. Želi nekoliko zmanjšati število zadetkov, zato v iskalno okno vpiše cel datum, vendar iskanje žal ne obrodi rezultatov. Vrne se na prejšnje rezultate iskanja in jih začne ročno pregledovati. 7. RAZPRAVA Po pregledu vseh digitalnih knjižnic lahko na podlagi primerjave vnaprej izbranih kriterijev trdimo, da je za delo z rokopisi in s starimi tiski Dlib najboljša izmed treh knjižnic. Zadošča namreč največ kriterijem. To je zelo presenetljivo, saj je Manuscriptorium neprimerljivo večja in specializirana za hranjenje starejšega gradiva. Posledično so njeni uporabniki predvidoma visoko izobraženi, predvsem profesorji in raziskovalci. Dlib se od nje razlikuje po velikosti in po tem, da je multifunkcionalna. Vsebuje najrazličnejše gradivo, zato mora biti zasnovana tako, da je omogočeno delo z različnimi formati in ustreza potrebam različnih uporabnikov. Alo je od vseh najmanjša in najmanj dodelana. Na pogled je bolj enostavna in za razliko od ostalih dveh ne omogoča shranjevanja zadetkov, shranjevanja poizvedbe in prikaza rezultata s sličico za predogled. Prav tako je velika napaka, da registracija novih uporabnikov ne deluje. Taka je vsaj naša domneva, saj ni nikjer navodil za uporabo, s pomočjo katerih bi razjasnili, ali je težava na