UNIVERZA V LJUBLJANI
|
|
- Adrijana Hozjan
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Katja MIKLAVĈIĈ VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PAPRIKE (Capsicum annum L.) V ODVISNOSTI OD EKOLOŠKIH DEJAVNIKOV IN TEHNOLOGIJE PRIDELOVANJA DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja
2 Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Katja MIKLAVĈIĈ VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PAPRIKE (Capsicum annum L.) V ODVISNOSTI OD EKOLOŠKIH DEJAVNIKOV IN TEHNOLOGIJE PRIDELOVANJA DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja THE VITAMIN C CONTENT IN FRUITS OF SWEET PEPPERS (Capsicum annum L.) AS A FUNCTION OF ENVIRONMENTAL FACTORS AND PRODUCTION TECHNOLOGIES B. SC. THESIS Academic Study Programmes Ljubljana, 2011
3 I Diplomski projekt je zakljuĉek Univerzitetnega študija Kmetijstvo agronomija 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za Vrtnarstvo. Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Nina Kacjan Maršić. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Borut Bohanec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo Ĉlan: doc. dr. Nina Kacjan Maršić Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo Ĉlan: doc. dr. Irena Maĉek Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo Datum zagovora: Diplomski projekt je rezultat lastnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svojega diplomskega projekta na spletni strani Digitalne knjiţnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddal v elektronski obliki, identiĉno tiskani verziji. Katja Miklavĉiĉ
4 II KLJUĈNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1 DK UDK : (043.2) KG paprika/vitamin C/ekološki dejavniki/tehnologije pridelovanja AV MIKLAVĈIĈ, Katja SA KACJAN MARŠIĆ, Nina (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo LI 2011 IN VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PAPRIKE (Capsicum annum L.) V ODVISNOSTI OD EKOLOŠKIH DEJAVNIKOV IN TEHNOLOGIJE PRIDELOVANJA TD Diplomski projekt (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 17 str., 5 pregl., 7 sl., 25 vir. IJ sl JI sl/en AI Vitamin C (askorbinska kislina) je eden izmed najbolj pomembnih prehranskih kazalcev kakovosti v pridelkih sadja in zelenjave. Med zelenjadnicami vsebujejo plodovi paprike najveĉ vitamina C. Vsebnost vitamina C v plodovih paprike je odvisna od ekoloških dejavnikov (svetlobe, toplote, vode), prehrane rastlin in pridelovalnih tehnologij. Ista rastlina ima veĉ vitamina C v zunanjih, bolje osvetljenih plodovih v primerjavi z notranjimi, zasenĉenemi plodovi. Na vsebnost vitamina C vpliva tudi stopnja zrelosti ploda in termin obiranja. Fiziološko zreli (rdeĉi) plodovi vsebujejo veĉ vitamina C od tehnološko zrelih (zelenih) plodov. Prav tako vsebujejo plodovi pobrani na koncu sezone veĉ vitamina C kot plodovi pobrani na zaĉetku sezone. Vsebnost vitamina C se poveĉa tudi, ĉe je zalivanje manj pogosto oz. ĉe je rastlina v zmernem sušnem stresu. Takrat predstavlja kopiĉenje vitamina C obrambni mehanizem rastline pred poškodbami, ki bi lahko nastale zaradi suše. Pretirano gnojenje z dušikom zmanjšuje vsebnost vitamina C v plodovih, saj pospeši rast listov, ki zasenĉijo plodove. Na vsebnost vitamina C v papriki znaĉilno vpliva tudi tehnologija pridelovanja. Plodovi paprike iz ekološke in hidroponske pridelave so vsebovali veĉ vitamina C v primerjavi z plodovi iz integrirane pridelave oz. konvencionalne pridelave. Obiĉajno vsebuje tkivo koţice najveĉ vitamina C, da zavaruje plod pred zunanjimi stresnimi dejavniki, kot je svetloba in oksidacija. Ker se vitamin C sintetizira iz sladkorjev, ki nastanejo pri fotosintezi, je zaznati veĉjo vsebnost askorbinske kisline pri papriki, katera je osvetljena tako, da je bliţje optimalni intenziteti osvetljenosti. V splošnem velja, da je pri niţji intenziteti svetlobe skozi rastno dobo, niţja vsebnost vitamina C v rastlinskih tkivih in obratno, do neke mere, ko je zelo velika intenziteta lahko tudi stres.
5 III KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1 DC UDC : (043.2) CX sweet pepper/ vitamin C/ environmental factors/ production systems AU MIKLAVĈIĈ, Katja AA KACJAN MARŠIĆ, Nina (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy PY 2011 TY THE VITAMIN C CONTENT IN FRUITS OF SWEET PEPPERS (Capsicum annum L.) AS A FUNCTION OF ENVIRONMENTAL FACTORS AND PRODUCTION TECHNOLOGIES DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 17 p., 5 tab., 7 fig., 25 ref. LA sl Al sl/en AB Vitamin C or ascorbic acid ( is one of the most important nutritional quality indicators in many horticultural crops). Peppers show the highest amount of vitamin C among the vegetable crops. Environmental factors including light, temperature and available water have a strong influence on vitamin C content in vegetable fruit, as well as plant nutrition and production systems. Maturity stage and harvest time also influence on the amount of vitamin C in pepper fruit. When fruits are harvested at biological maturity (red fruits) their content of vitamin C is higher, compared to fuits harvested at technical maturity (green fruits). Fruits from the last harvest contain higher vitamin C concentration compaired to fruits from the first harvest. Plants grown with less frequent irrigation and thus in moderate water deficite, show an increase in vitamin C content. In those plants, high vitamin C content may serve as a protective strategy against drought injury. Nitrogen fertilizers are known to increase the amount of plant foliage and thus may reduce the light intensity and accumulation of vitamin C in shaded parts. The vitamin C content in pepper fruits is significantly affected by the agricultural production systems. Frutis from organic and soil-less systems had significantly higher content of vitamin C compared to fruits from integrated and conventional grown pepper. Usually skin tissues have more vitamin C content to protect the fruits from enviromental stress caused by light and oxidation. Vitamin C is synthesized from sugars that orign from photosynthetic activity in plants. In general, the lower the light intensity during growth, the lower the vitamin C content of plant tissue.
6 IV KAZALO VSEBINE KLJUĈNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA... II KEY WORDS DOCUMENTATION... III KAZALO VSEBINE... IV KAZALO PREGLEDNIC... VI 1 UVOD IZHODIŠĈE ZA RAZISKAVO PREGLED LITERATURE VITAMIN C Opis Kemična sestava in antioksidativne lastnosti Viri vitamina C v živilih Presnova vitamina C Presnova vitamina C v rastlinah Presnova vitamina C pri ljudeh Priporočene količine dnevno zaužitega vitamina C PAPRIKA Izvor Morfološke lastnosti Hranilna vrednost paprike Pridelovalne zahteve Temperatura Svetloba Vlaga Tla Gnojenje Kolobar Tehnologije pridelovanja paprike Pridelovanje v tleh Hidroponsko pridelovanje paprike VITAMIN C V PLODOVIH PAPRIKE IZ RAZLIĈNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV Vitamin C v papriki iz ekološke in konvencionalne pridelave... 10
7 V Vsebnost vitamina C v plodovih paprike v ekološki, integrirani in hidroponski pridelavi, glede na zrelostni razred in termin obiranja VITAMIN C V PLODOVIH PAPRIKE GLEDE NA EKOLOŠKE DEJAVNIKE Vpliv svetlobe, toplote in vode na vsebnost vitamina C v plodovih paprike Vpliv gnojenja z dušikom na vsebnost vitamina C v plodovih paprike SKLEPI VIRI... 16
8 VI KAZALO SLIK Slika 1: L-askorbinska kislina...2 Slika 2: Presnova L-askorbinske kisline v rastlinah...3 Slika 3: Plodovi paprike...5 Slika 4: Blagovna znamka Pikapolonica slovenskega zdruţenja za integrirano in ekološko pridelavo...9 Slika 5: HPLC profil vitamina C in drugih organskih kislin, ekstrahiranih iz paprike Slika 6: Vsebnost vitamina C v zelenih in rdeĉih paprikah pridelanih v ekološki, integrirani in hidroponski pridelavi, v treh terminih pobiranja (zgodnje, srednje in pozno) Slika 7: Spremembe v vsebnosti vitamina C v papriki skozi faze zorenja...13 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Primerjava koliĉine vitamina C v zelenjavi...2 Preglednica 2: Prehranska vrednost sveţe paprike...6 Preglednica 3: Vsebnost mineralov v papriki...6 Preglednica 4: Vsebnost vitaminov v papriki...6 Preglednica 5: Vsebnost vitamina C v papriki v razliĉnih razvojnih fazah v ekološki in konvencionalni pridelavi... 11
9 1 1 UVOD 1.1 IZHODIŠĈE ZA RAZISKAVO Za temo diplomskega projekta sem si izbrala papriko, saj sem se z njeno pridelavo seznanila ţe v rani mladosti, ko se je njeno pridelovanje v 80. in 90. letih 20 stol. moĉno razširilo tudi na Dolenjsko. Tudi na naši njivi smo zasadili papriko, najprej na prostem, ĉez nekaj let pa tudi v zavarovanem prostoru. Ţe takrat smo ugotavljali, da se plodovi paprike, pridelani na prostem, po aromatiĉnosti in okusu razlikujejo od plodov, pridelanih v plastenjaku. Vendar pa je danes pridelava paprike vezana predvsem na zavarovan prostor, kjer ob primerni tehnologiji dosegamo visoke prideleke. V zadnjem ĉasu pa se potrošniki ĉedalje bolj zavedamo, da se kakovosti zelenjave ne doloĉa le po videzu, ampak je kakovost tesno povezana tudi s sestavo snovi, ki jih doloĉena vrtnina vsebuje. Pri papriki je to vitamin C, ki ga plodovi paprike vsebujejo v zelo velikih koliĉinah (do 260 mg/100g sveţe mase) in je v naši prehrani eden izmed pomembnejših vitaminov, saj ga ĉloveško telo samo ne more sintetizirati, zato ga vnašamo v telo s primerno hrano, predvsem z zelenjavo in sadjem. Kot bodoĉe kmetijske strokovnjake nas zanima, kako je tvorba vitamina C povezana z ekološkimi dejavniki in tehnologijo pridelovanja, zato smo pregledali literaturo na to temo in pregled podajamo v našem diplomskem projektu. 2 PREGLED LITERATURE 2.1 VITAMIN C Opis Vitamin C ali askorbinsko kislino uvršĉamo med vodotopne vitamine, ki je zagotovo eden izmed pomembnejših in zelo raziskanih vitaminov. Najveĉ ga najdemo v sveţem sadju in zelenjavi. V številnih bioloških procesih deluje kot reducent in je pomemben za sintezo kolagena in karnitina ter za presnovo mašĉobnih kislin (Medić-Šarić in sod. 2002). Zaradi antioksidativne lastnosti je vitamin C oz. L-askorbinska kislina v ţivilski industriji vsestransko uporaben, predvsem kot konzervans, ki ohranja barvo, aromo in teksturo proizvodov ter splošno izboljša obstojnost prehrambenih izdelkov (Bender, 1993, cit. po Rudan-Tasiĉ, 2000).
10 Kemična sestava in antioksidativne lastnosti Kemiĉno je askorbinska kislina lakton 2-keto-L-gulonske kisline. Moĉno izraţene kisle lastnosti kaţeta enolni hidroksilni skupini, ki sta vezani na C-2 in C-3 atomu, kar lahko ugotovimo iz strukture L-askorbinske kisline na spodnji sliki (Rudan-Tasiĉ, 2000). Slika 1: L-askorbinska kislina (Rudan-Tasiĉ, 2000) Askorbinska kislina je nasiĉen lakton z dvema hidroksilnima skupinama z moĉno reduktivnimi lastnostmi. V organizmu se reverzibilno oksidira do dehidroaskorbinske kisline, ki ima popolno vitaminsko aktivnost. Reverzibilna redoks reakcija, ki poteka med dehidro-l-askorbinsko kislino in L-askorbinsko kislino, je tako pomembna lastnost, od katere sta odvisna fiziološka aktivnost in anioksidativno delovanje L-askorbinske kisline (Medić-Šarić in sod., 2002) Viri vitamina C v živilih Najbogatejši viri vitamina C so razliĉne vrste sadja in zelenjave. Predvsem šipek, ĉrni ribez, ĉešnje, plodovi citrusov, listnata zelenjava, paprika, zelje, paradiţnik, krompir, zeleni in ĉrni poper, ter iglice zimzelenega grmiĉja. V mleku in ţivalskih tkivih pa najdemo le majhne koliĉine vitamina C (Medić-Šarić in sod., 2002). Preglednica 1: Primerjava koliĉine vitamina C v zelenjavi (Lee in Kader, 2000) Rastlinski vir Koliĉina (mg/100g) ĉili zelen 244,0 rdeĉa paprika 155,0 zelena paprika 134,0 ĉili rdeĉ 144,0 peteršilj 130,0 brokoli 96,7 brstiĉni ohrovt 80,0 cvetaĉa 62,7 ĉesen 31,0 zelje zeleno 42,3 krompir 11,0 paradiţnik 13,6 korenĉek 9,6
11 3 Vitamin C je zelo obĉutljiv na zrak, vodo in temperaturo. Pribliţno 25% vitamina C v zelenjavi je lahko zgubljenega ţe z nekaj minutnim kuhanjem. Take koliĉine vitamina C se izgubijo tudi z zmrzovanjem sadja in zelenjave. Lee in Kader (2000) sta ugotovila da zmrzovanje paprike za en mesec na -22 C povzroĉi izgubo vitamina C za kar 97%. Kuhanje zelenjave za dalj ĉasa (10-20 minut) pa lahko povzroĉi uzgubo vitamina C za veĉ kot polovico, namreĉ kuhanje povzroĉa izpiranje vitamina C v okolico vode in s tem pride do izgube vitamina C. Sadje in zelenjava iz ploĉevink pa imajo lahko samo 1/3 prvotnega vitamina C. Sokovi citrusov v neodprtih steklenicah vsebujejo veliko vitamina C, ĉe pa je ta sok izpostavljen zraku in višjimi temeperaturam, se zmanjša vsebnost vitamina C. Veĉje kot so koliĉine fruktoze v teh sokovih, veĉje so izgube vitamina C, saj poteĉe reakcija med karbonilnimi skupinami, fruktozo in vitaminom C(Lee in Kader, 2000). Tako je za našo prehrano najboljše uţivanje sveţe zelenjave in sadja, saj je to najboljši naĉin vnosa vitamina C v naše telo (Lee in Kader, 2000) Presnova vitamina C Presnova vitamina C v rastlinah Vitamin C je metabolit z moĉnim reduktivnim delovanjem. Deluje kot kofaktor z encimi, ki katalizirajo številne biokemiĉne reakcije. Ĉeprav sinteza vitamina C v rastlinah ni ĉisto razjasnjena, pa vemo, da je glavna komponenta L-galaktoza, pri ĉemer se GDP-D-manoza pretvori v L-askorbat ob pomoĉi štirih intermediatov, kar je razvidno iz slike 2 (Giovannoni, 2007). Slika 2: Presnova L-askorbinske kisline v rastlinah (Giovannoni, 2007)
12 Presnova vitamina C pri ljudeh Razvita je hipoteza, da je ĉlovek z gensko mutacijo izgubil sposobnost sinteze L- gulonolakton oksidaze, zaradi ĉesar sam ne more proizvajati askorbinske kisline. Vitamin C se absorbira v telo s preprosto difuzijo in aktivnim transportom z natrijevimaskorbatnim kotransportom. V normalnih razmerah se absorbira v telo 75-90% vitamina C. v neprimernih razmerah pa lahko absorpcija pade tudi do 15% (Tullio, 2010). Askorbinska kislina je v plazmi in se porazdeli v vse celice telesa, koncentracije v plazmi pa so odvisne od vnesenega odmerka. Velike koncentracije vitamina C so najdene v jetrih, levkocitih, tkivu ţlez in oĉesni leĉi. Okoli 25 odstotkov askorbinske kisline v plazmi se veţe na proteine. Mleko dojeĉe matere ob normalni prehrani vsebuje 40 do 70 mg askorbinske kisline na ml mleka, pri njih pa askorbinska kislina prehaja skozi posteljico in se pojavi v materinem mleku (Medić-Šarić in sod., 2002) Priporočene količine dnevno zaužitega vitamina C Priporoĉene dnevne koliĉine za odraslo osebo znašajo okoli 60 mg. Danes se pri terapijah uporabljajo še veĉji odmerki. Za kadilce je priporoĉena še veĉja koliĉina vitamina C, kar za 35 mg dnevno veĉ. Znanstveniki so menja, da je askorbinska kislina uĉinkovita pri zdravljenju številnih bolezni, od prehladov, zobnega kariesa, vnetja zobnega mesa, hemoragijske diateze, in tudi nekaterih karcinomov (Medić-Šarić in sod. 2002). Nekateri znanstveniki pa priporoĉajo poveĉane koliĉine vitamina C ţe zaradi prventivne zašĉite organizma pred doloĉenimi obolenji. Znano je, da veliki odmerki vitamina C poveĉujejo potrebo po kalciju, in da je absorbcija ţeleza iz rastlinske hrane veĉja, ĉe se hkrati konzumira vitamin C. Seveda pa je lahko askorbinska kislina tudi toksiĉna, saj lahko preveliki odmerki vodijo do tvorbe ledviĉnih kamnov (Medić-Šarić in sod., 2002). Skorbut imenujemo bolezen, ko v našem telesu primankuje vitamina C. Vitamin C sodeluje pri sintezi kolagena v vezivnem tkivu in deluje kot oksidacijsko ali redukcijsko sredstvo v telesu. Prav zaradi tega je pomemben za obrambo telesa pred moĉno reaktivnimi in zaradi tega škodljivimi snovmi. Poveĉane potrebe po vitaminu C se pojavljajo tako pri noseĉnicah, ţenskah v ĉasu laktacije, kadilcih, alkoholikih, dolgotrajnih diarejah, daljši izpostavljenosti nizkim temperaturam, tuberkolozi, stresu, travmah in drugih stresnih stanjih (Medić-Šarić in sod., 2002).
13 5 2.2 PAPRIKA Izvor Papriko (Capsicum annum L.) uvršĉamo v rod Capsicum in druţino Solanace (Lešić in sod., 2004). V to druţino razhudnikovk kot kulturne rastline, ki so razširjene v našem okolju, uvršĉamo še paradiţnik, jajĉevec in krompir. Razhudnikovke so zelnate rastline, redkeje tudi olesenele. Njihovi cvetovi imajo dvojno cvetno odevalo. Ĉašnih in venĉnih listov ter prašnikov je pet, pestiĉ pa je eden z nadraslo plodnico (Osvald in Kogoj Osvald, 2005c). Ljudska imena za papriko so paprk, španski poper, turški poper. V Evropo je bila prinešena s Kolumbovim povratkom iz Amerike, nato se je preko balkanskih deţel pridelovanje razširilo na Bliţnji vzhod in v Azijo (Osvald in Kogoj Osvald, 2005c). Sprva se je razširilo pridelovanje pekoĉe in ostre paprike, šele kasneje so zaĉeli gojiti sladko papriko v veĉjem obsegu (Osvald in Kogoj Osvald, 2005c) Morfološke lastnosti Slika 3: Plodovi paprike (Paprika, 2010) Pri nas je paprika enoletna zelnata rastlina, sicer pa je lahko v toplotno ugodnejših obmoĉjih tudi veĉletna rastlina. Zraste od 30 do 100 cm visoko. Grm pa je lahko pokonĉen in sklenjen ali širok in razrasel (Osvald in Kogoj Osvald, 2005c). Papriko prepoznamo po jajĉastih in suliĉastih listih, ki so obarvani rumeno zeleno, zeleno in temnozeleno. Cvetovi so lahko razliĉne velikosti, od drobnih do velikih. Ponavadi veliki cvetovi nakazujejo velik plod in obratno. Plodovi so lahko razliĉno obarvani. Od rumene, bele, zelene, rdeĉe, vijoliĉaste do oranţne barve. Od vpliva okolja in genetskih lastnosti pa je odvisna oblika plodov. Poznamo razliĉne oblike plodov: zvonaste (babure), koniĉaste, rogljaste, topo koniĉaste, kvadratne, plošĉate, pa tudi plodove podobne paradiţniku.. V fiziološki zrelosti dobi plod poveĉini rdeĉo barvo, redkeje oranţno ali rumeno. Plod je lahko gladek, rebrast oziroma ob peclju naguban (Osvald in Kogoj Osvald, 2005c).
14 Hranilna vrednost paprike Paprika je dragocena veĉnamenska hrana. Najveĉjo vrednost ima za sveţo uporabo, saj jo lahko pripravljamo v solati z drugo vrsto zelenjave ali jo jemo samo (Lešić in sod., 2004). Paprika ima zelo nizko energijsko vrednost: sladke rumene, zelene in rdeĉe paprike od 20 do 27 kcal, pekoĉe zelene in rdeĉe paprike pa okoli 40 kcal (Prehrana, 2006). Prehranska vrednost sveţe paprike je razvidna iz naslednje tabele (Lešić in sod., 2004). Preglednica 2: Prehranska vrednost sveţe paprike (Lešić in sod., 2004). Deleţ (%) Voda 85,0-93,0 Surove beljakovine 0,5-1,96 Surove mašĉobe 0,2-0,95 Ogljikovihidrati 3,33-8,0 Od tega sladkorji 3,1-4,8 Vlaknine 1,8-2,2 Minerali 0,5-0,7 Fiziološko zrela rdeĉa ali oranţna paprika, imata ponavadi veĉ sladkorjev, okoli 90% od vseh sladkorjev je glukoze (Lesić in sod., 2004). Pomembni so tudi minerali, koliĉino le teh nakazuje naslednja tabela(lesić in sod., 2004). Preglednica 3: vsebnost mineralov v papriki (Lešić in sod., 2004) Minerali g/100g sveţe paprike Natrij 0,5-13 Kalij Magnezij 12 Kalcij 6-20 Fosfor Ţelezo 0,4-1,7 Ţveplo 91 Paprika se ĉedalje bolj ceni tudi zaradi vsebnosti vitaminov (Lešić in sod., 2004). Preglednica 4: Vsebnost vitaminov v papriki (Lešić in sod., 2004) Vitamin mg/100g sveţe paprike Karoten 0,11-3 Vitamin E 0,25-1 Vitamin B₁ 0,04-0,09 Vitamin B₂ 0,03-0,07 Vitamin B 3 0,2-0,4
15 7 Vitamin mg/100g sveţe paprike Folna kislina 0,004-0,011 Vitamin C Ker je paprika bogata z vitamini in drugimi koristnimi snovmi, je posebej dragocena za zdravje ljudi. Izboljša viskoznost krvi in prepustnost krvnih ţil, ter blagodejno vpliva na delovanje srca, ledvic in nadledviĉne ţleze. Poveĉa izloĉanje ţelodĉne kisline in izboljša prebavo. Izogniti pa se ji morajo tisti, ki imajo preveĉ ţelodĉne kisline, kar še posebej velja za pekoĉe paprike (Lešić in sod., 2004). Papriki daje pekoĉ okus alkaloid kapsaicin. Najveĉ ga je v placenti in septi, v perikarpu pa ga je redko zaslediti (Lešić in sod., 2004). Od vseh povrtnin paprika vsebuje najveĉ vitamina C. Veĉ ga vsebujejo zeleno obarvane paprike kot tiste bledorumene sorte paprik. Zagotovo pa je tudi da je vsebnost vitamina c veĉja v tistih paprikah, ki so vzgojene na prostem. Najveĉjo vsebnost vitamina C pa vsebujejo plodovi, ki doseţejo polno tehnološko zrelost (Matotan, 2004) Pridelovalne zahteve Temperatura Paprika je toplotno zahtevna vrtnina in najbolje uspeva v vroĉih letih ob obilnem namakanju. Sodobni kultivarji so prilagojeni tudi na manj toplo podnebje, vendar so v Sloveniji klimatske razmere za njeno pridelavo mejne (Vidic, 1999). Ob kalitvi paprika zahteva najmanj 13 do 15 C, seme vznikne v 7 8 dneh pri temperaturi zemlje 28 do 25 C. Sadike zaĉnemo vzgajati 60 do 80 dni pred sajenjem. Pred presajanjem jih gojimo pri temperaturi 18 do 20 C (Ĉerne, 1988; Osvald in Kogoj-Osvald, 1999). Za normalno cvetenje je potrebna temperattura od 25 do 28 C. optimalna temperatura za oprašitev je 18 do 22 C, pri veĉ kot 30 C pa pelodna zrna ne kalijo veĉ. Optimalna temperatura zraka za rast plodov je od 20 do 25 C (Ĉerne, 1988). Pri temperaturi zraka 10 do 15 C cvetovi paprike zaĉnejo odpadati, rastlina ne nastavlja novih. Pri temperaturi nad 30 C odmrejo cvetovi, plodovi in poganjki, pridelek je manjši. Neprimerna temperatura in vlaţno vreme sta poglavitna vzroka za odpadanje popkov, cvetov in mladih plodov. Paprika je zelo obĉutljiva na nizke temperature in propade ţe pri -0,3 do -0,5 C (Ĉerne, 1988) Svetloba Rastline najveĉ svetlobe potrebujejo po vzniku, v fazi rasti in razvoja prvih pravih listov. Na slabo osonĉenih legah slabo raste. Priporoĉa se sajenje v vrste, ki potekajo v smeri S-J (veĉji pridelek za 10 % kot sajenje rastlin v smeri V-Z). Pri pridelavi v zavarovanem prostoru, poleti ne senĉimo rastlinjakov. Zaradi pomanjkanja svetlobe je pridelek manjši in slabše kakovosti (Osvald in Kogoj-Osvald, 1999).
16 Vlaga Paprika potrebuje za razvoj veliko vode, najveĉji in najboljši pridelek doseţemo, ĉe v tleh poskrbimo za vlaţnost 80 do 85% poljske kapacitete za vodo. Kljub temu nemara mokrih rastišĉ. Zaradi relativno slabo razvitega koreninskega sistema je potrebno vodo stalno dodajati v okolico korenin, saj rastline same ne poišĉejo vode iz talnih zalog (Ĉerne, 1988). Paprika potrebuje za razvoj precej visoko relativno zraĉno vlago, med 60 do 70%. Pri niţji zraĉni vlaţnosti in previsokih temperaturah pride do osipanja cvetov (Vidic, 1999). Najveĉja poraba vode je v juliju in avgustu (Osvald in Kogoj-Osvald, 1999). Pri trţni pridelavi je namakanje nujno. Najprimernejše je kapljiĉno namakanje s hkratnim dodajanjem hranil (fertigacija), posebno v kombinaciji z zastiranjem tal (ĉrno, ĉrno-belo PE folijo na prostem, belo folijo v rastlinjakih) (Vidic, 1999) Tla Papriki najbolj ustrezajo z organsko snovjo bogata, topla, prepustna in zraĉna tla, ki vsebujejo dovolj lahko dostopnih hranil. Za zgodnje pridelovanje izberemo glinasto pešĉena ali laţja humozna tla, za poznejšo pa pešĉeno-glinasta strukturna tla. V mokrih in slabo zraĉnih tleh se koreninski sistem slabo razvije, rastline hirajo in propadejo. Plodovi, gojeni na bolj glinastih tleh se moĉneje obarvajo, kar je pomembno predvsem pri pridelovanju paprike za sušenje in mletje (Vidic, 1999) Gnojenje Paprika ima velike zahteve po hranilih, zato gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili. V jeseni zadelamo v tla t/ha hlevskega gnoja (v rastlinjakih obiĉajno podvojimo koliĉino organskih hranil, odvisno od intenzivnosti pridelave, ki jo priĉakujemo). Pred sajenjem dodamo v tla tudi doloĉeno koliĉino mineralnih gnojil, odvisno od zaloţenosti tal s hranili, tipa tal, priĉakovanega pridelka in tehnologije pridelovanja (Osvald in Kogoj- Osvald, 1999). Poleg organskega gnojila zadelamo v tla hranila z mineralnimi gnojili in sicer 100 kg/ha dušika, 60kg fosforja in 140 kg kalija na hektar. V ĉasu rasti posevek dognojujemo z dušikom, skupno od 80 do 120 kg/ha N. Z dušikom prviĉ dognojujemo 15 do 20 dni po sajenju, drugiĉ ob cvetenju in tretjiĉ v fazi formiranja plodov. Paprika potrebuje najveĉ hranil v juliju in avgustu (Osvald in Kogoj-Osvald, 1999; Lešić in sod., 2004) Kolobar Papriko gojimo na prvi poljini. Pri gojenju v zemlji ne prenaša pogostega zaporednega sajenja, zato se na isto mesto lahko vrne šele po 4 do 5 letih (Ĉerne, 1988). Ob prepogostem sajenju (na dve leti) na isto zemljišĉe, se zmanjša pridelek za 30 do 50% (Osvald in Kogoj-Osvald, 1999).
17 9 Paprike ne sadimo za vrtninami iz druţine Solanaceae, ker se na njih pojavljajo iste bolezni in škodljivci. Sadimo jo po korenovkah, stroĉnicah, ţitnih in krmnih rastlinah. Je dober prejšnji posevek za korenavke in ĉebulnice (Osvald in Kogoj-Osvald, 1999) Tehnologije pridelovanja paprike Pridelovanje v tleh Papriko v tleh pridelujemo na konvencionalen, integriran in ekološki naĉin. Pri konvencionalni pridelavi uporabljamo sorte z visokim donosom, uporabljamo mineralna gnojila skorajda neomejeno, lahkotopna mineralna gnojila se uporabljajo direktno, znaki in siptomi bolezni in škodljivcev se odpravljajo z uporabo sintetiĉnih fitofarmacevtskih pripravkov, pripravki se uporabljajo tudi kot samo preventiva. Slabosti in nevarnosti konvencionalne pridelave so predvsem sprememba krajine, osiromašenje narave, degeneracija tal, ekološka nestabilnost, onesnaţevanje okolja s pesticidi, nitrati in fosfati. Edine prednosti take pridelave so, da so pridelki visoki in z lepim zunanjim videzom, da je produktivnost dela velika, prihrani se ĉas in delo je mnogo laţje (Bavec 1999). Pri integrirani pridelavi izvajamo tehnološke ukrepe v skladu s smernicami za integrirano pridelavo vrtnin, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti natanĉno opredeljujejo ukrepe, zahteve in prepovedi, ki se nanašajo na oskrbo tal, namakanje, gnojenje, kolobar, sortiment in varovanje posevkov s sredstvi za varstvo rastlin (Tehnološka navodila za, 2011). Pri ekološki pridelavi pa upoštevamo navodila, zapisana v pravilniku o ekološki pridelavi, ki opredeljuje omejitve predvsem pri uporabi vrste gnojil-dovoljuje le gnojila organskega izvora. Upoštevati je potrebno tudi omejitve glede sredstev za varstvo rastlin, saj so sredstva sintetiĉnega izvora prepovedana, prav tako je prepovedana uporaba semena razkuţenega s fungicidi ali insekticidi (Osvald in Kogoj-Osvald, 2005a). Ĉeprav je teţav pri tem naĉinu pridelave mnogo veĉ in temu primerno tudi pridelka manj, dobiva ta pridelava na veljavi (Poštrak, 1999). Med prednosti ekološke pridelave štejemo pridelke z najvišjo notranjo vrednostjo, to so zdrava ţivila brez ostankov pesticidov, varstvo okolja, pridelava na kmetiji je nadzorovana, zaradi višje kakovosti je tudi cena višja, ni onesnaţevanja z nitrati, ohrani se stik z naravo, podpore na hektar pa so višje (Bavec 1999). Slika 4: Blagovna znamka Pikapolonica slovenskega zdruţenja za integrirano in ekološko pridelavo (Integrirana, 2010)
18 Hidroponsko pridelovanje paprike Paprika se uspešno vzgaja tudi na inertnih substratih s hranljivo raztopino. Najveĉ se uporabljajo bloki kamene volne in ţagovina (Matotan, 2004). Pri tem sistemu je substrat kamena volna, to je vlaknat material, ki ga pridobivajo s taljenjem rudnin. Sadike, ki jih vzgojimo v ĉepkih iz kamene volne prestavimo v kocke, kocke pa postavimo na sistem plošĉ (100 cm x 15 cm x 7,5 cm). Ta sistem je potrebno namakati s hranilno raztopino, ki vsebuje vsa potrebna makro in mikrohranila (Osvald in Kogoj-Osvald, 2005b). Zašĉiteni prostori za hidroponsko vzgojo se postavijo tako, da je teren nagnjen. Do vsake rastline posebej se napelje cev za dovajanje hranilne raztopine. Sestavine hranilne raztopine pa so odvisne od razvojnega stadija rastline. Višek hranilne raztopine, ki po kanalih odteĉe v zbirno posodo, se lahko ponovno uporabi (Matotan, 2004). Rastline v hidroponskih sistemih rastejo hitreje od rastlin, ki jih gojimo v tleh, saj imajo vodo in hranila na razpolago celo rastno dobo, v ravno pravšnji koliĉini (Osvald in Kogoj-Osvald, 2005b). 2.3 VITAMIN C V PLODOVIH PAPRIKE IZ RAZLIĈNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV Vitamin C v papriki iz ekološke in konvencionalne pridelave V zadnjih letih narašĉa povpraševanje potrošnikov po ekološki pridelani hrani, predvsem zaradi veĉjega ozavešĉanja glede zdravja in prehrane. V splošnem velja da je ekološko pridelana hrana varnejša, bolj hranljiva in okolju prijazna od hrane pridelane na konvencionalen naĉin (Flores in sod., 2009). Ali je ekološko pridelana zelenjava res bolj zdrava, varna in hranljiva so v svojih raziskavah ugotavljali razliĉni avtorji. Perez-Lopez in sod. (2007) so prouĉevali, kako je kakovost plodov paprike (vsebnost vitamina C, skupnih karotenoidov in fenolnih spojin) odvisna od sorte, tehnologije pridelovanja ter zrelostne stopnje pobranih plodov. Primerjali so plodove paprike, pridelane v dveh tehnološko razliĉnih naĉinih (ekološkem in konvencionalnem), ki sta se med seboj razlikovala predvsem glede priprave in gnojenja tal ter uporabljenih sredstev za varstvo rastlin. Pri konvencionalni pridelavi so zemljišĉe strojno obdelali in pripravili za saditev, uporabili so visoko produktivne hibridne sorte, tla predhodno pognojili z mineralnimi gnojili in v rastni dobi rastline redno namakali in varovali s sredstvi za varstvo rastlin (fungicidi in insekticidi). Ekološka pridelava je temeljila na ekstenzivni pripravi zemljišĉa, ki je vkljuĉevala uporabo organskih gnojil, predvsem hlevskega gnoja in upoštevanje zelo pestrega kolobarja. Posevek ni bil dognojevan z mineralnimi gnojili, niti varovan z umetnimi sredstvi za varstvo rastlin. Uporabili so sorte, odporne na bolezni, koliĉina hranil pa je bila odvisna od zaloge hranil v tleh, ki je ostala od predkulture. Ugotovili so, da je bila vsebnost vitamina C v plodovih paprike iz ekološke in integrirane pridelave med 63 in 243 mg/100g sveţe mase in je bila razliĉna glede na tehnologijo pridelovanja, kultivar in stopnjo zrelosti. V ekološko pridelani papriki so v vseh treh razvojnih fazah (nezreli zeleni, zreli zeleni, rdeĉi plodovi) ugotovili 19 do 22% veĉjo
19 11 vsebnost vitamina C glede na plodove iz konvencionalne pridelave (Perez-Lopez in sod., 2007). Slika 5: HPLC profil vitamina C in drugih organskih kislin, ekstrahiranih iz paprike (Daood in sod. 1995) Ugotovili so tudi, da z zrelostjo plodov, koliĉina vitamina C v papriki narašĉa (preglednica 5) kar pojasnjujejo z dejstvom, da ima na tvorbo askorbinske kisline v plodovih pomemben vpliv svetloba (njena koliĉina in intenziteta v ĉasu rastne dobe) (Lee in Kader, 2000). Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C za 35% veĉja v rdeĉi papriki kot v zeleni v primeru konvencionalne pridelave, pri ekološki pridelavi pa ta razlika znaša 33%. V primerjavi rdeĉe paprike z nezrelo zeleno pa so te razlike še mnogo veĉje. Rdeĉa paprika vsebuje kar 97% veĉ vitamina C kot nezrela zelena paprika, tako v konvencionalni kot tudi v ekološki pridelavi (Perez-Lopez in osd.2007). Preglednica 5: vsebnost vitamina C v papriki v razliĉnih razvojnih fazah v ekološki in konvencionalni pridelavi (Perez-Lopez in sod., 2007) Sistem pridelovanja Stanje zrelosti paprike Vsebnost vitamina C(mg/100g sveţe teţe) Ekološko nezrela zelena 5,08 zelena 100,13 rdeĉa 148,85 Konvencionalno nezrela zelena 4,13 zelena 77,96 rdeĉa 120,65
20 Vsebnost vitamina C v plodovih paprike v ekološki, integrirani in hidroponski pridelavi, glede na zrelostni razred in termin obiranja Tudi Marin in sod. (2008) so v svoji raziskavi prouĉevali vpliv razliĉnih pridelovalnih tehnologij na vsebnost nekaterih bioaktivnih spojin v plodovih paprike, med njimi tudi vitamina C. V raziskavo so poleg ekološke pridelave vkljuĉili še integrirano in hidroponsko pridelavo. V integrirani pridelavi so upoštevali vse predpisane omejitve glede gnojenja, namakanja ter uporabe sredstev za varstvo rastlin, ki so za tovrstno tehnologijo pridelovanja zakonsko doloĉene, pri ekološki pridelavi pa so dali poudarek na biološko raznovrstnost, na vkljuĉevanje veĉjega števila rastlinskih vrst v kolobar, skrbi za biološko aktivnost tal ter uporabi organskih gnojil in naravnih sredstev za varovanje posevkov. Hidroponska pridelava paprike je vkljuĉevala gojenje rastlin na kameni volni, kjer so bile rastline dnevno oskrbovane s potrbnimi makro in mikrohranili, hranilna raztopina pa se je po uporabi ponovno vraĉala v sistem (po analizi in UV razkuţevanju) in ponovno uporabila(t.i. zaprt hidroponski sistem). V plodovih paprike so spremljali vsebnosti spojin pri dveh zrelostnih stopnjah: v zelenih in rdeĉih plodovih, in treh obiralnih terminih: zgodnjem, srednjem in poznem. Najveĉjo koliĉino vitamina C so ugotovili v hidroponsko in ekološko pridelani papriki, najmanjšo pa v plodovih paprike, pridelanih na integriran naĉin. Med preizkušenimi vzorci je bilo najveĉ vitamina C v rdeĉih plodovih paprike iz ekološke pridelave (94 mg/100g sveţe mase), najmanj pa v zelenih plodovih paprike iz integrirane pridelave (23 mg/100 g sveţe mase). Najveĉjo vsebnost vitamina C v ekološko pridelani papriki bi lahko razloţili kot varovalno delovanje rastlin na biotiĉni stres in abiotiĉne stresne razmere (Marin in sod., 2008). Vpliv zrelosti in ĉasa obiranja kaţe na veĉjo vsebnost vitamina C v rdeĉih paprikah kot v zelenih, kar nakazuje na ţe znano dejstvo (Lee in Kader, 2000), da se z zorenjem plodov veĉa vsebnost vitamina C. Marin in sod. (2008) so ugotovili tudi razlike v vsebnosti vitamina C glede na ĉas obiranja in sicer se je koliĉina vitamina C v zelenih plodovih ekološko in hidroponsko pridelane paprike zmanjševala od prvega do zadnjega obiranja. V rdeĉih paprikah pa je bilo obratno: v plodovih iz ekološkega in hidroponskega pridelovanja je vsebnost vitamina C glede na ĉas obiranja narašĉala in bila najveĉja pri zadnjem obiranju. Poveĉanje vitamina C v rdeĉih plodovih pojasnjujejo z veĉjo koliĉino in intenziteto osvetlitve, ki jo prejmejo plodovi pri zadnjem obiranju glede na plodove iz prvega obiranja. Rezultati njihove raziskave potrjujejo tudi dejstvo, da je vsebnost vitamina C tesno povezana z jakostjo in koliĉino sprejete svetlobe, ki jo v rastni dobi prejme rastlina oz. plod (Lee in Kader, 2000). Pri plodovih iz integrirane pridelave je vsebnost vitamina C ostala nespremenjena od prvega do zadnjega obiranja, kar nakazuje na dejstvo, da imajo na sintezo vitamina C v plodovih paprike, poleg svetlobe vpliv tudi drugi tehnološki dejavniki (prehrana, varstvo, namakanje) (Marin in sod., 2008).
21 13 Slika 6: Vsebnost vitamina C v zelenih in rdeĉih paprikah pridelanih v ekološki, integrirani in hidroponski pridelavi, v treh terminih pobiranja (zgodnje, srednje in pozno) (Marin in sod., 2008) Slika 7: Spremembe v vsebnosti vitamina C v papriki skozi faze zorenja (Daood in sod., 1995)
22 VITAMIN C V PLODOVIH PAPRIKE GLEDE NA EKOLOŠKE DEJAVNIKE Vpliv svetlobe, toplote in vode na vsebnost vitamina C v plodovih paprike Ĉeprav svetloba ni nujno potrebna za tvorbo askorbinske kisline v rastlinah, pa imata koliĉina in intenziteta osvetlitve v rastni dobi pomemben vpliv na koliĉino sintetiziranega vitamina C. Le-ta se sintetizira iz sladkorjev (ogljikovih hidratov), ki nastajajo pri fotosintezi. Plodovi, ki so izpostavljeni osvetlitvi obiĉajno vsebujejo veĉ vitamina C od plodov, ki rastejo na zasenĉenem delu rastline. Tudi temperatura v ĉasu rasti pomembno vpliva na sestavo plodov. Ta je odvisna od koliĉine skupne toplote, ki jo rastlina sprejme in od nihanja maksimalne in minimalne temperature med rastjo. Literatura navaja, da so plodovi citrusov vsebovali veĉ vitamina C na obmoĉjih z zmerno klimo, kjer so bile dnevne temperature C in noĉne C glede na vroĉa obmoĉja s temperaturami C ĉez dan in C ĉez noĉ (Lee in Kader, 2000). Na koliĉino vitamina C vpliva tudi oskrba rastlin z vodo, saj naj bi zmerni sušni stres stimuliral sintezo vitamina C pri razliĉnih vrtninah (poru, brokoliju). Askorbinska kislina naj bi varovala rastlino pred morebitno škodo, ki bi nastala ob suši (Lee in Kader, 2000) Vpliv gnojenja z dušikom na vsebnost vitamina C v plodovih paprike Gnojenje z dušikom praviloma poveĉa rast rastlin, obiĉajno se poveĉa tudi listna masa, kar povzroĉi veĉjo zasenĉenost plodov, s tem pa lahko tudi manjše kopiĉenje askorbinske kisline (Lee in Kader, 2000).
23 15 3 SKLEPI Vitamin C je eden izmed najbolj pomembnih prehranskih kazalcev kakovosti pri zelenjavi. Med zelenjadnicami vsebujejo plodovi paprike najveĉ vitamina C. Vsebnost vitamina C v plodovih paprike je odvisna od mnogih dejavnikov, genetskih in ekoloških, pa tudi od tehnologije pridelovanja. Odvisna je od zrelostne stopnje plodov in ĉasa obiranja. V splošnem velja, da vsebujejo plodovi v botaniĉni zrelosti (fiziološki zrelosti) veĉ vitamina C (rdeĉi plodovi) od plodov v tehnološki zrelosti (zeleni plodovi). Pomemben je tudi termin obiranja, plodovi obrani na koncu rastne dobe vsebujejo veĉ vitamina C od plodov, ki so pobrani v prvih obiranjih (povezano s koliĉino in intenziteto prejete svetlobe) (Marin in sod., 2008) Plodovi pekoĉih paprik imajo veĉjo vsebnost vitamina C kot nepekoĉe paprike (Perucka, 2007). Med ekološkimi dejavniki vplivajo na koliĉino vitamina C svetloba, toplota, voda in prehrana rastlin. Bolje osvetljeni plodovi vsebujejo veĉ vitamina C od plodov, ki na isti rastlini rastejo na zasenĉenem mestu. Plodovi citrusov, gojenih pri zmernih temperaturah, vsebujejo veĉ vitamina C glede na plodove rastlin, gojenih pri visokih dnevnih in noĉnih temperaturah. Vsebnost vitamina C se poveĉa tudi, ĉe je zalivanje manj pogosto oz. ĉe je rastlina v zmernem sušnem stresu. Takrat kopiĉenje vitamina C pomeni obrambni mehanizem rastline pred poškodbami, ki bi jih suša lahko povzroĉila (Lee in Kader, 2000). Gnojenje z velikimi koliĉinami dušika zmanjšuje vsebnost vitamina C, kar lahko opazimo ko primerjamo ekološko pridelavo z konvencionalno in integrirano (Lee in Kader, 2000). Na vsebnost vitamina C v papriki vpliva tudi tehnologija pridelovanja. Plodovi paprike iz ekološke in hidroponske pridelave so vsebovali veĉ vitamina C glede na plodove iz integrirane oz. konvencionalne pridelave (Perez-Lopez in sod., 2007; Marin in sod., 2008). Po spravilu pridelka pa je pomembna primerna temperatura shranjevanja, saj je le ta najpomembnejši dejavnik za ohranjanje vitamina C v zelenjavi (Lee in Kader, 2000). Zelenjava shranjena pri 6 C izgubi 10% vsebnosti askorbinske kisline v šestih dneh, zelenjava shranjena pri sobni temepraturi pa izgubi 20% askorbinske kisline le v dveh dneh Zepplin in Elvehjein, 1944 cit. po Lee in Kader, 2000). Obiĉajno vsebuje tkivo koţice najveĉ vitamina C, da zavaruje svoj plod pred zunanjimi stresnimi dejavniki, kot je svetloba in oksidacija (Lee in Kader, 2000). Ker se askorbinska kislina sintetizira iz sladkorjev, ki nastanejo pri fotosintezi, je zaznati veĉjo vsebnost askorbinske kisline pri papriki, ki je gojena izven zavarovanih prostorov in je direktno izpostavljena sonĉni svetlobi. V splošnem velja, da je pri niţji intenziteti svetlobe skozi rastno dobo, niţja vsebnost askorbinske kisline v rastlinskih tkivih in obratno (Harris, 1975 cit. po Lee in Kader, 2000).
24 16 4 VIRI Bavec M Iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo. V: Ekološko kmetovanje. Ljubljana, Kmeĉki glas: str 2-3 Ĉerne M Plodovke. Ljubljana, ĈZP Kmeĉki glas: 128 str. Daood H. G., Vinkler M., Markus F., Hebshi E. A., Biacs P. A Antioxidant vitamin content of spice red pepper (paprika) as affected by technological and varietal factors. Food Chemistry, 55: Flores P., Hellin P., Lacasa A., Lopez A., Fenoll J Pepper antioxidant composition as affected by organic, low-input and soilless cultivation. Journal of the Science of Food and Agriculture, 89: Giovannoni J. J Completing a pathway to plant vitamin C synthesis. Proceeding of the National Acadamy of Science of the USA, 104, 22: Health Care Nutrition. A treasure house of information on health care nutrition ( ) Hranilne vrednosti. Cenim se ( ) Integrirana pridelava. Lifestyle natural. Naraven stil ţivljenja ( ) Lee S. K., Kader A. A Preharvest and postharvest factors influencing vitamin C content of horticultural crops. Postharvest Biology and Technology, 20: Lešić., Borošić J., Butarac I., Herak-Ĉuštić M., Plojak M., Romić D Povrćarstvo. Ĉakovec, Zrinski d.d.: 656 str. Marin A., Gil M. I., Flores P., Hellin P., Selma M. V Microbial Quality and bioactive constituents of sweet peppers from sustainable production systems. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 56: Matotan Z Suvremena proizvodnja povrća. Zagreb, Nakladni zavod Globus: 443 str. Medić-Šarić M., Buhaĉ I., Bradamante V Vitamini in minerali. Zagreb. Gorenjski tisk: 342 str. Osvald J., Kogoj-Osvald M Gojenje paprike. Šempeter pri Gorici. Oswald: 36 str. Osvald J., Kogoj-Osvald M. 2005a. Ekološko integrirano pridelovanje vrtnin. Ljubljana, Biotehniška fakulteta:138 str.
25 17 Osvald J., Kogoj-Osvald M. 2005b. Hidroponsko gojenje vrtnin. Biotehniška fakulteta: 194 str. Osvald J., Kogoj Osvald M. 2005c. Vrtnarstvo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 591 str. Paprika. Prehrana danes. Spar Slovenija ( ) Perez-Lopez A. J., Moises del Amor F., Serrano-Martinez A.,Fortea M I., Nunez Delicado E Influence of agricultural practices on the quality of sweet pepper fruits as affected by the maturity stage. Journal of the Science of Food and Agriculture, 87: Perucka I., Materska M Antioxidant vitamin contents of Capsicum annuum fruit extracts as affected by procesing and varietal factors. ACTA Scientiarum Polonorum, 6, 4:67-74 Poštrak N Ekološko pridelovanje zelenjadnic. V: Ekološko kmetovanje. Ljubljana, Kmeĉki glas: 7-8 Rudan-Tasiĉ D Vitamin C, vitamin E in koencim Q 10. V: Antioksidanti v ţivilstvu. 20.Bitenĉevi ţivilski dnevi, Portoroţ, 26. in 27. Oktober Ţlender B., Gašperlin L. (ur). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za ţivilstvo, Slovensko prehransko društvo: Tehnološka navodila za integrirano pridelavo za leto Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 115 str. Tullio M. C The mystery of Vitamin C. Nature 3, 9:48 Vidic I Pridelovanje paprike. Sodobno kmetijstvo, 32, 5:
26 ZAHVALA Za nasvete, pomoĉ in podporo pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorici doc. dr. Nini Kacjan Maršić. Zahvaljujem se tudi recenzentki doc. dr. Ireni Maĉek za pomoĉ. Zahvala velja tudi gospe Karmen Stopar za pomoĉ in svetovanje pri oblikovanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi moji druţini, ki mi je ves ĉas študija stala ob strani, me podpirala in vzpodbujala pri delu.
Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večTN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večPRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, s
PRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večPRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno
PRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot tak daje v promet ali
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večMicrosoft Word - dn_papez_janja.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Janja PAPEŽ VPLIV NAČINA PRIDELAVE NA PREHRANSKO KAKOVOST PARADIŽNIKA IN ZELENE SOLATE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.10.2018 C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 22.10.2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Spletno orodje \(KOKRA\) za ra\350unanje obrokov za krave molznice [Samo za branje] [Zdru\236ljivostni na\350in])
Spletno orodje (KOKRA) za računanje obrokov za krave molznice Drago BABNIK, Jože VERBIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Janez JERETINA, Janez JENKO, Tomaž PERPAR, Boris IVANOVIČ Interaktivni spletni program za načrtovanje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN DIETA PRI LEDVIČNI BOLEZNI Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? -
ENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? - Kakšnega izvora je hrana ki jo jemo: živalskega, rastlinskega
Prikaži več(Igor Pravst [Združljivostni način])
Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večVERGETARIJANSKA PREHRANA Uvod: 1. VEGETARIJANSKA PREHRANA: Z razvojem znanosti doživlja tudi prehrana človeka velike spremembe. Obdobje instiktivnega
VERGETARIJANSKA PREHRANA Uvod: 1. VEGETARIJANSKA PREHRANA: Z razvojem znanosti doživlja tudi prehrana človeka velike spremembe. Obdobje instiktivnega izbora hrane, ko je bila najpomembnejša privlačnost
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večDv1_Tuhtar_Jerica
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Jerica TUHTAR KAKOVOST VRTNE SOLATE (Lactuca sativa L.) PRIDELANE IZ SADIK GOJENIH NA RAZLIČNIH RASTNIH SUBSTRATIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večHranilna vrednost (HV) kdaj ni potrebno navesti hranilne vrednost (izvzeti iz obveze) in kdaj je potrebno navesti HV 19. točka priloge V Uredbe o zago
Hranilna vrednost (HV) kdaj ni potrebno navesti hranilne vrednost (izvzeti iz obveze) in kdaj je potrebno navesti HV 19. točka priloe V Uredbe o zaotavljanju informacij o živilih potrošnikom z vsemi spremembami
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večCalcium - Calvive - navodila za uporabo - lekarnanaklik.si
Stran 1 NAVODILO ZA UPORABO kalcij Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate jemati pazljivo in skrbno, da vam
Prikaži večSuša spomladanska - Tehnološka navodila
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana STARIHA KMETIJSTVO V BELI KRAJINI LETA 2020 DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večRast in delovanje rastlin pri povečanih koncentracijah ogljikovega dioksida ob naravnih virih CO2
VPLIV TEMPERATURE NA RAST IN RAZVOJ Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI 2005/06 Temperatura rastline je odraz različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večCa C Sandoz PIL
Navodilo za uporabo Ca-C Calvive 260 mg/1000 mg šumeče tablete kalcij/askorbinska kislina (vitamin C) Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE Ime PRIIMEK NASLOV DIPLOMSKEGA SEMINARJA DIPLOMSKI SEMINAR Univerzitetni študij - 1. stopnja Biotehnologija Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večOKUSNA, ZDRAVA TER PRIJAZNA DO ŽIVALI IN OKOLJA B12 sadje škrobna živila voda zelenjava stročnice, oreščki, semena STALIŠČE ZNANOSTI O VEGANSKI PREHRA
OKUSNA, ZDRAVA TER PRIJAZNA DO ŽIVALI IN OKOLJA B12 sadje škrobna živila voda zelenjava stročnice, oreščki, semena STALIŠČE ZNANOSTI O VEGANSKI PREHRANI Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek
Prikaži večDiapozitiv 1
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«dr. Črtomir Rozman, dr. Karmen Pažek, dr. Janez Petek Namen pričujoče študije je: Deskriptivna analiza trga s sladkorjem in implikacije
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večDiapozitiv 1
USPOSABLJANJA ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 2020, ZA LETO 2018 Ekološko semenarjenje Ana Ogorelec, Martina Gomzi, Miša
Prikaži večVrtec Tezno Maribor za promocijo zdravja, Kako in zakaj pripravljamo presne sadno zelenjavne sokove, maj 2016
KAKO IN ZAKAJ PRIPRAVLJAMO PRESNE SADNO-ZELENJAVNE SOKOVE Lepega majskega popoldneva je Skupina za promocijo zdravja pripravila prijetno popoldansko druženje za zaposlene v našem vrtcu. Vsi, ki smo želeli
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA EKO SAD zadnja verzija
Kmetijski inštitut Slovenije KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana KGZS - Zavod Celje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Tehnološko navodilo za ekološke sadjarje št. 3: Obiranje
Prikaži večKmetijska šola Grm Sevno Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007
Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007 O ENCIMIH So najpomembnejša skupina beljakovin, so biokatalizatorji, znanih je okoli 3000, znižujejo aktivacijsko
Prikaži večSANTE/11497/2018-EN ANNEX CIS
SL PRILOGA Direktiva 2002/55/ES se spremeni: Del A (1) točka (b) člena 2(1) se nadomesti z naslednjim: Allium cepa L. skupina cepa (čebula) skupina aggregatum (šalotka) Allium fistulosum L. (zimski luk)
Prikaži večPARTICULARS TO APPEAR ON <THE OUTER PACKAGING> <AND> <THE IMMEDIATE PACKAGING>
1. IME ZDRAVILA CalciumvitaC 260 mg/500 mg šumeče tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena šumeča tableta vsebuje 260 mg kalcija v obliki 327 mg kalcijevega karbonata in 1000 mg kalcijevega laktoglukonata
Prikaži večZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan
ZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan Vreže iz Vodenovega nadaljuje dolgoletno tradicijo
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večuntitled
Iz tradicije rojena sodobnost Pridelano in prodano doma EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA: EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE Iz tradicije rojena sodobnost Pridelano in prodano doma Uvod... 3 Oblike
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Snežana LORENČIČ ANALIZA RASTI IN PRIDELKA CEPLJENEGA PARADIŽNIKA (Lycopersicum escul
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Snežana LORENČIČ ANALIZA RASTI IN PRIDELKA CEPLJENEGA PARADIŽNIKA (Lycopersicum esculentum L.) GLEDE NA PODLAGO IN SORTO DIPLOMSKO DELO
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Challenges in agriculture prof. dr. Luka Juvančič (University of Ljubljana) LIFE International networking conference 9 th May 2018, Brdo pri Kranju Mednarodna LIFE konferenca za mreženje: LIFE kmetovanje
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večTEHNOLOŠKA NAVODILA ZA PRIDELAVO SOLATNIC Besedilo pripravili: Tončka Jesenko, Branka Majcen, Ana Ogorelec, Natalija Pelko, Miša Pušenjak, Igor Škerbo
TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA PRIDELAVO SOLATNIC Besedilo pripravili: Tončka Jesenko, Branka Majcen, Ana Ogorelec, Natalija Pelko, Miša Pušenjak, Igor Škerbot, mag. Iris Škerbot, Breda Vičar Ljubljana, december
Prikaži večVARNOSTNI LIST
MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft Word - HINF_17_07 (3)
hmeljarske informacije Izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec Urednik: Gregor Leskošek, e-pošta uredništva: gregor.leskosek@ihps.si Uredniški odbor:
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večRef. Call/ Project acronym/ Project Title in ITALIAN Ref. Call/ Project acronym/ Project Title in SLOVENE
3.3 Znanje o izboljšanju tehnologij v pridelavi tradicionalne hrane RPREGLED PARAMETROV KAKOVOSTI KRAŠKIH VINOGRADOV V LETU 2011 Bando pubblico di riferimento: AGROTUR Agrutiristica Carsica Bando pubblico
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večZDRAVSTVO PREHRANA IN DIETETIKA Manica Radivo Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši, kot verjameš; in bistrejši, kot misliš. Uvajanje novih izobraževal
ZDRAVSTVO PREHRANA IN DIETETIKA Manica Radivo Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši, kot verjameš; in bistrejši, kot misliš. Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju
Prikaži večIZIDE VSAK PONEDELJEK MAJ 17 / LETO XXI Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vo
IZIDE VSAK PONEDELJEK 662 29. MAJ 17 / LETO XXI www.matjaz.si Polaganje keramike v kopalnici Sodobna garažna vrata Zeleni prsti v juniju TEMA TEDNA Vodni užitki v domačem kopališču Zeleni prsti v juniju
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NOVEGA POSLOVNEGA MODELA IN EKO STRATEGIJE KMETIJE BOGATAJ Ljubljana, september 2018 L
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NOVEGA POSLOVNEGA MODELA IN EKO STRATEGIJE KMETIJE BOGATAJ Ljubljana, september 2018 LEA MIKUŢ IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Lea Mikuţ, študentka
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večDehidrator Appleberry
Dehidrator Appleberry 10022726 10027859 Dear Spoštovani kupec, Čestitamo vam za nakup Klarstein ledomata. Prosimo vas, da natančno preberete priročnik za uporabo in upoštevate sledeče nasvete o namestitvi
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne septembra o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/ Evropskega parlament
2.2.2016 L 25/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/127 z dne 25. septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večOsnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh.
Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh. PREBAVA (DIGESTIJA) IN VSRKAVANJE (ABSORPCIJA) V PREBAVILIH OH, B in M so uporabni
Prikaži večPOVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA
POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA DICYNONE 125 mg/ml raztopina za injiciranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Dva ml raztopine za injiciranje (ena ampula) vsebuje 250 mg etamsilata.
Prikaži več1
Navodilo za uporabo ELEVIT PRONATAL filmsko obložene tablete 12 vitaminov in 7 mineralov in elementov v sledeh Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke!
Prikaži večNAVODILO ZA UPORABO
NAVODILO ZA UPORABO Plivit C 500 mg tablete acidum ascorbicum Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate uporabljati
Prikaži večBIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo
Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,
Prikaži večAli je vegetarijanstvo moda muha ali način življenja? - Raziskovalna naloga - Celje, 2019 Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje ALI JE VEGETARIJ
Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje ALI JE VEGETARIJANSTVO MODNA MUHA ALI NAČIN ŽIVLJENJA? RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICI: Tia Maria Turk, 9.r Izabela Hubert Pluemper, 9.r MENTORICA: Patricija Jakop,
Prikaži večPARTICULARS TO APPEAR ON <THE OUTER PACKAGING> <AND> <THE IMMEDIATE PACKAGING>
1. IME ZDRAVILA Rutacid 500 mg žvečljive tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 1 žvečljiva tableta vsebuje 500 mg hidrotalcita. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večDognojevanje žit na osnovi nitratnih testov
http://www.kgzs-ms.si Dognojevanje žit na podlagi nitratnih testov Zita FLISAR NOVAK, univ.dipl.ing.agr. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se najpozneje do 30. junija
Prikaži večPRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev
PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:
Prikaži večMicrosoft Word - diploma Trdina Slavica _NKM.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Slavica TRDINA RIHTARŠIČ RAZLIČNI NAČINI CEPLJENJA MELONE (Cucumis melo L.) IN LUBENICE (Citrullus aedulis Pang.) NA DVEH PODLAGAH DIPLOMSKO
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večM A R T O N G E N E T I C S Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. SEMENSKA ŽITA 2017/2018 V PONUDBI TUDI OLJNA OGRŠČICA
M A R T O N G E N E T I C S Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. SEMENSKA ŽITA 2017/2018 V PONUDBI TUDI OLJNA OGRŠČICA Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Spoštovani poljedelci! Žetev žit in oljne ogrščice
Prikaži večVARNOSTNI LIST
MEGLIO WC DEO Bouquet Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Bouquet. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA
Prikaži večALGNE TEHNOLOGIJE TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI
AlgaeBioGas algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin Lea Lavrič in Robert Reinhardt Otvoritev demonstracijskega centra za gojenje mikroalg Projekt AlgaeBioGas Programa CIP
Prikaži večZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI ORGANIZIRANE PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV
NACIONALNI STROKOVNI POSVET ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI ORGANIZIRANE PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV Rezultati nadzora in zagotavljanje varnosti hrane v institucionalnih kuhinjah Ljubljana,
Prikaži večLokalna trajnostna prehranska samooskrba
-Anahronizem iz preteklih časov ali druţbeni model prihodnosti- Področje: geografija Avtorica: Nadja Ogrinc, 2. b Mentorica: Tanja Tušek, prof. Mestna občina Celje, Mladi za Celje, Celje, marec 2013 Zahvala
Prikaži večSMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji
SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem
Prikaži več1 SMERNICE PRIDELAVE za uporabo DEMETER, BIODINAMIKA in sorodne zaščitene znamke januar 2016 Članice naj bi jih uresničile 1. julij 2016 Demeter Inter
1 SMERNICE PRIDELAVE za uporabo DEMETER, BIODINAMIKA in sorodne zaščitene znamke januar 2016 Članice naj bi jih uresničile 1. julij 2016 Demeter International e.v. 2 1. OSNOVE... 4 2. KMETIJSKI ORGANIZEM
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Borut BUKOVEC MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK DESETIH SORT SOJE (Glycine max (L.) Merrill) IZ INTRODUKCIJE DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večPARTICULARS TO APPEAR ON <THE OUTER PACKAGING> <AND> <THE IMMEDIATE PACKAGING>
1. IME ZDRAVILA Daleron C za otroke 120 mg/10 mg zrnca za peroralno raztopino 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 5 g zrnc za peroralno raztopino (1 vrečica) vsebuje 120 mg paracetamola in 10 mg askorbinske
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži več